številka: 1 ISSN 2536-4022 letnik izdaje: 23 Letnik 23, številka 1, 1. februar 2017. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.550 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Tadej Bavdek, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Luart d.o.o.. Tisk: Luart d.o.o.. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Slika na naslovnici: Katarina Bambič ISSN 2536-4022 Stran urednika 3 TROBLA 1/2017 NEKULTURA JE KULTURA! Pred nami je kulturni praznik, praznik, ob katerem se spomnimo, da je Slovenija dežela, v kateri radi živimo, da smo zgled mnogim narodom. Da živimo v svobodni državi, je posledica tudi že 500 let starih knjig v slovenskem jeziku.  Žive naj vsi narodi, ki cenijo svoj jezik! To ni naključje, da je slovenska himna postala kitica našega najbolj priznanega pesnika doktorja Franceta Prešerna. In prav jezik in pisana beseda sta osnova narodov, ki hrepené dočakat‘ dan. In naj bodo prebivalci takega naroda še tako razkropljeni po svetu, naj bodo razdalje med njimi še tako velike, jezik jih bo vedno dosegel. Da pa jezik ni vedno in edini zaslužen za povezovanje, se imamo zahvaliti tudi vsej drugi kulturi, družbenim šegam, morali, etiki, pravilom ali zakonom in seveda nam, občanom naše občine Velike Lašče, saj vsak izmed nas vsak na svojem področju: pri opravljanju katere koli zadolžitve, vodenju šole, vrtcev, društev … pripomore, da je naše bivanje kakovostnejše. Lepo je srečati človeka, rojaka, soseda, znanca, prijatelja vse naokoli. Ali po Prešernovo, da koder sonce hodi, ob njem čutiti veselje, z njim deliti nasmeh in dobrohotnost. Naj bo prepir iz tega sveta pregnan, naj se končajo sosedski prepiri, slabi nameni, gledanje proč, zapiranje vase, naj se zgodi, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Kako lepo je Prešeren že takrat, pred več kot 160 leti napisal besedilo, ki kaže na pasti človeškega ravnanja. Pa se vprašajmo: So opozorila zalegla ali smo se ujeli v past? Nekultura je kultura, sem naslovil svoj uvodnik. Kultura ali omika nekega naroda se kaže v zakonih, pravilih, šegah, ki pa so, premislite, odraz razmišljanja naroda, ki sprejema takšna pravila. Ja res, tale demokracija je res ena čudna pravica. Po eni strani odraža voljo ljudstva po določenih ugodnostih, kakovosti življenja, željah, po drugi strani pa nas s svojimi zakonskimi ureditvami in predpisi omejuje oz. kaznuje. Zakaj je tako? Zakaj dobimo zakon? Novelo zakona? Zakaj je izrek zdrava kmečka logika vse bolj priljubljen? Zakaj smo postali takšni, da izrekamo takšno razmišljanje? Kaj je mogoče demokracija padla na izpitu ali način življenja ni tak, kot si ga želimo? ŽUPANOV SKLAD Iskreno se zahvaljujem vsem donatorjem in drugim, ki namenjate nekaj svojih finančnih sredstev Županovemu skladu. Z veseljem ugotavljam, da se kljub krizi še vedno najdete dobrotniki, ki s svojim prispevkom pomagate osrečiti tiste, ki so se znašli v težavah.  Naj omenim, da se pomoči podeljujejo na podlagi razpisa, ki je vsako leto (v jeseni) objavljen v Trobli. Število razpisanih pomoči je odvisno od višine zbranih sredstev. V lanskem letu so bile podeljene štiri enkratne pomoči dijakom in študentom, štiri pomoči družinam in drugim posameznikom, ki so se znašli v socialni stiski, ter še sedem donacij raznim društvom in organizacijam. Naj ponovno omenim, da del dohodnine lahko namenite za donacijo Ustanovi Županov sklad. 142. člen Zakona o dohodnini v 2. odstavku določa, da so splošno koristni nameni varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in postal dan dobrega. Dobri ljudje moramo delati dobro. Malo filozofsko, a vendarle v premislek: Zakaj danes za dobro delo ne najdemo še več časa? Zakaj so za svet okoli nas vedno krivi drugi? Zakaj se primerjamo s tistimi, ki tako že delajo in razmišljajo? Izgovori in izgovori, ki nam pridejo prav, da opravičimo svoja »prava« dejanja. Na začetku letošnjega leta smo Kulturni praznik bi lahko bil tudi praznik razmisleka, Prešernov dan bi lahko napisali mnogo voščilnic, izrekli mnogo lepega, vabili smo svojce, prijatelje, sosede na kozarček, na kosilo ali celo na večerjo. Peli smo vesele pesmi in se zazibali na ubrane zvoke … naše veselje je bilo čutiti povsod. Pravijo, da so za veselje dneva potrebni štirje nasmehi. Ko zjutraj odpreš oči in se partnerju nasmeješ in voščiš dobro jutro. Drugi nasmeh je namenjen še drugim družinskim članom, naslednji kolegom v službi ali drugi skupnosti in zadnji, ko se ponovno znajdeš doma in nadaljuješ dan z nasmehom, kot si ga že poklonil zjutraj. Ni potrebno, da vsi pišemo pesmi, pravljice, knjige ... Ni potrebno vsem delati tako »na široko«, dovolj je, da pogledamo na cesto in damo prednost drugemu vozilu, da pogledamo na travnik in poberemo odvrženo smet, da pogledamo k sosedu in poskrbimo, da ga naša dejanja ne motijo … Zelo malo je potrebno, da postanemo prijetnejši sosedje, obzirnejši vozniki … In da predvsem pri vsem svojem ustvarjanju pomislimo, ali je moje početje moteče, ali delam v nasprotju s prepričanjem ljudi in v nasprotju s čisto preprosto zdravo kmečko logiko. Spoštovane občanke in občani, naj vas v kulturnem mesecu spremlja že zgoraj izrečena misel: Dobro je delati dobro. GORAZD MILAVEC drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 do 0,5 % dohodnine, ki mu je bila odmerjena z dokončno odločbo in zahteva velja za tekoče ter nadaljnja leta, v katerih se bo zavezancu odmerila dohodnina, dokler je davčni zavezanec ne spremeni oziroma prekliče. Med upravičenci za donacije je tudi Ustanova Županov sklad. Davčna številka sklada je: 39010236. Še enkrat iskrena zahvala vsem dobrotnikom za nakazana sredstva z željo, da tudi v bodoče po svojih močeh po Županovem skladu pomagate pomoči potrebnim. Želim Vam srečno, zdravo in uspešno novo leto 2017. ANTON ZAKRAJŠEK TROBLA 1/2017 4 Županova stran POGOVOR Z ŽUPANOM Leto je za nami, v svetovnem merilu je bilo lansko leto glede varnosti in zagotavljanja osnovnih civilizacijskih pogojev zelo stresno. Vojaški spopadi na Bližnjem vzhodu, migracije, terorizem nam niso lepšali življenja. Le naši majhnosti se imamo zahvaliti, da v naši državi še nimamo večjih težav. Vendar pa tudi v naši občini ni minilo brez izzivov. G. župan, kaj je Vam in upravi lansko leto povzročalo največ težav? Začniva ta pogovor čim bolj pozitivno. V lanskem letu ne bi mogel izpostaviti nekega večjega problema. Lahko rečem, da je leto minilo dokaj mirno. Izpeljali smo skoraj vse planirane projekte. Kateri dogodki v naši občini so zaznamovali lansko leto? Vsako leto se pri nas zgodi kar nekaj odmevnih prireditev oziroma dogodkov. Kot župan bi vsekakor najprej izpostavil prireditve, posvečene občinskemu prazniku. Še posebej sem vesel, da se je slavnostne akademije, ki je bila posvečena 25-letnici samostojne Republike Slovenije in 30. obletnici delovanja Trubarjeve domačije, udeležil predsednik države Borut Pahor in nas tudi nagovoril. Prav tako je bila v začetku oktobra na Trubarjevi domačiji v organizaciji Evangeličanske cerkve izvedena zelo odmevna prireditev. To naj bi bil nekakšen uvod v slavnostno praznovanje 500. obletnice reformacije, čemur je posvečeno letošnje leto 2017. Ob tej priložnosti je bila v okviru projekta Dvanajst dreves jablan za jasno besedo zasajena jablana, in to v prvem od dvanajstih krajev v Evropi. Ob tej priložnosti so se na Rašici srečali najvišji cerkveni dostojanstveniki evangeličanske, katoliške, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi. Dogodek, vreden vse pozornosti. Naj pa omenim še nekatere druge prireditve, ki vsekakor zaslužijo omembo. To je Cenetov memorial v  namiznem tenisu, ki se ga udeležujejo že celo igralci iz tujine, prireditve, posvečene kulturnem prazniku, konjerejski dan, praznik suhega sadja, praznovanje dneva reformacije, žive jaslice v Velikih Laščah in jaslice v skritih kotičkih Gradeža. Naj ne pozabim omeniti nekaterih koncertov ob zaključku leta, ki so imeli tudi izrazito dobrodelni namen. Vsi organizatorji omenjenih in tudi vseh drugih prireditev si zaslužijo vse priznanje in zahvalo. V lanskem letu ste namenili veliko denarja za investicije. Kolikšen del proračuna je bil namenjen investicijam oz. koliko denarja ste uporabili za izpolnitev načrta? Za investicije je predvidena približno ena četrtina občinskega proračuna, kar znese okoli en milijon evrov. Na kateri projekt oz. investicijo pa ste še posebej ponosni? Najbolj sem vesel, da nam je uspelo po več kot sto letih zgraditi nov most čez železniško progo v Dolnjih Retjah. Za to investicijo nam je uspelo pridobiti kar  80-odstotno sofinanciranje.  Izgradnja mostu bo vsekakor pripomogla k bolj varnemu dostopu vseh prebivalcev Dolnjih in Gornjih Retij pri njihovem vključevanju na državno cesto in tudi lažjemu dostopu do svojih parcel vsem lastnikom gozdov, ki so imeli do sedaj velike težave pri spravilu lesa. Kakšnega projekta verjetno tudi niste izpeljali. Imate veliko mrežo sodelujočih v državnem vrhu, pa se verjetno vseeno kje zatakne. Nam lahko poveste, zakaj se katera od investicij ne uresniči? Največ težav imamo pri pridobivanju raznih soglasij, ki jih izdajajo državni organi. Naj na primer  omenim spremembo občinskih prostorskih aktov, ki se običajno vleče več let. Pri tem smo v občinskih upravah popolnoma nemočni. Zelo bi bil vesel, če bi država spremenila zakonodajo tako, da bi lahko tudi za manjše poslovne cone in tudi za druge prostorske spremembe veljali taki predpisi, kot jih je država sprejela ob ureditvi poslovne cone v občini Hoče - Slivnica, kjer naj bi svojo tovarno zgradilo podjetje  Magna. O tem smo v zadnjem času veliko slišali in brali.  Ogromno županov nas je z žalostjo spoznalo, da obstajajo dvojna merila  tudi v takih primerih, kot je sprememba občinskih prostorskih aktov. Prav tako sem razočaran, ko ugotavljam, da nekatere občine lahko kandidirajo na mnogo razpisov, ki so prilagojeni samo njim. Naj omenim samo razpise, na katere lahko kandidirajo izključno obmejne občine. Prav tako so nepravično razdeljena sredstva za statistične regije. V prejšnji razvojni perspektivi je osrednja slovenska regija (Ljubljanska), v katero smo razvrščeni tudi mi, imela na razpolago več kot desetkrat manj sredstev kot katera koli druga regija. Tako smo mi v petih letih lahko koristili približno 31 evrov na prebivalca razvojnih sredstev, občina Sodražica ali Ribnica, ki sta na primer razvrščeni v jugovzhodno regijo, pa 365 evrov na prebivalca. Že kratek izračun nam pokaže, da tako razmerje v petih letih prinese ogromno razliko. Glede tega smo se župani prizadetih občin pritožili na vse vlade do sedaj, pa nobena ni imela posluha, da bi to diskriminatornost odpravila. O tej tematiki bi lahko povedal še marsikaj. Županova stran 5 TROBLA 1/2017 Ko sva že pri državnih organih, kakšno je vaše mnenje  o pravkar sprejetem zakonu o možnosti odpoklica županov? V objavo smo v zvezi s tem dobili odprto pismo župana Žirovnice. Ta zakon je čisto navadno zavajanje ljudi in preusmerjanje pozornosti vladnih struktur od realnih problemov. Mene osebno nič ne moti, če bi v zakonodajo vnesli možnost odpoklica funkcionarjev. Če bi imel predlagatelj, državni poslanec Moderendorfer,  iskreno namero, bi od njega pričakoval, da bi predlagal odpoklic vseh funkcionarjev, ne pa samo županov. Po mojem mnenju bi moral najprej začeti čistiti pred svojim pragom, to je parlamentom, ne pa na lokalnem nivoju. Naj omenim dejstvo, da smo župani poleg predsednika države edini funkcionarji, ki smo izvoljeni na neposrednih volitvah. Kar pomeni, da smo morali na volitvah dobiti najmanj 50 % glasov volivcev. Marsikdo od nas je dobil še veliko višjo podporo.  Župani so tudi eni redkih, če ne celo edini funkcionarji, ki so za svoje odločitve kazensko in odškodninsko odgovorni. Volivci pa vsaka štiri leta že tako neposredno odločajo, kdo bo vodil občino.  V razvitih demokratičnih državah imajo neposredno izvoljeni funkcionarji veliko večjo veljavo kot pa tisti, ki so na določeno funkcijo imenovani po političnem kupčkanju. Na primer: predsednik vlade lahko postane nekdo, čigar stranka je na volitvah dobila 20 % glasov. Ali pa minister postane nekdo, čigar stranka je na volitvah dobila 4 % glasov in je njegova stranka slučajno v vladni koaliciji. Če bi zakon predvideval odpoklic tudi teh funkcionarjev pa še državnih poslancev in svetnikov, ne bi imel nič proti. Tako pa imam do tega zakona odklonilno mnenje.  Tudi sam sem že prej prebral omenjeno pismo župana občine Žirovnica in se v celoti strinjam z njim. Pa se vrniva na lokalni nivo. Pred kratkim ste za leto 2017 sprejeli občinski proračun. Bistveno hitreje kot na državni ravni in verjetno z večino? Ja, res je. Zelo sem vesel, da smo sprejeli dvoletni proračun za leti 2017 in 2018. Občinski proračun se sprejema po dvofaznem postopku. To pomeni, da je občinski svet na prvi proračunski seji sprejel sklep, da se osnutek proračuna javno objavi in na katerega lahko dajo pripombe vsi občani in tudi občinski zavodi, društva in druge organizacije. Na osnutek, ki je bil objavljen na oglasni deski in na občinski spletni strani, smo dobili nekaj pripomb. V občinski upravi smo nato pripravili nov predlog proračuna, ki ga je potem občinski svet na decembrski seji tudi sprejel z veliko večino. Devet svetnikov je glasovalo za, dva pa proti. Pravočasno sprejetje občinskega proračuna je pomembno zato, da lahko začnemo predvsem s pripravami za izvedbo predvidenih investicij, ki občinski upravi vzamejo veliko časa in energije. Potrebno je izdelati razne dokumentacije, marsikdaj pridobiti lastniška soglasja in končno  izpeljati ustrezne postopke javnih naročil. Prav zaradi tega se vsem svetnicam in svetnikom, ki so potrdili predlog proračuna, iskreno zahvaljujem. Bodo razporejena sredstva razporejena po enakem ključu kot v letu 2016 ali pa je kaj sprememb? Sprejeli ste tudi investicijski plan za leto 2017. Nam lahko poveste, za katere projekte ali investicije bo porabljen? Sredstva v naslednjih dveh letih bodo razdeljena po podobnem ključu kot do sedaj. Najprej moramo zagotoviti sredstva za tiste dejavnosti, ki smo jih dolžni financirati na podlagi raznih zakonov s področja lokalne samouprave. V mislih imam financiranje predšolske in šolske vzgoje, letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest in javnih poti, knjižničarstva, vodovodnih sistemov, javne razsvetljave. V določeni meri moramo zagotavljati sredstva tudi za primarno zdravstvo in glasbeno šolstvo. Seveda vedno financiramo tudi društveno dejavnost. Še posebej veliko sredstev namenjamo dejavnostim s področja kulture, športa  in gasilstva. Sofinanciramo razne dejavnosti s področja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma.  Ko nekako pokrijemo vse našteto, pa razliko namenimo novim projektom in investicijam. V naslednjih dveh letih bomo še vedno veliko investirali v posodobitev komunalne infrastrukture (ceste, vodovodi, javna razsvetljava) in tudi na področje družbenih dejavnosti. Predvsem bi želel izpostaviti željo po izgraditvi novega objekta v centru Turjaka, namenjenega predšolski in šolski vzgoji. Za katere namene planiramo porabiti občinska sredstva, pa si lahko podrobneje preberete na uradnih straneh Troble, kjer je občinski proračun tudi v celoti objavljen. Kaj naj poleg naštetega še zaznamuje leto 2017? Omenil bi komunalno ureditev še drugega polja v poslovni coni Ločica pri Turjaku. Tako bi  lahko še dodatnih 10.000 m2 zemljišč ponudili morebitnim investitorjem. Vesel sem, da je prvo polje skoraj v celoti že prodano, kar me navdihuje z optimizmom glede nadaljnje prodaje zemljišč v tej coni. Naj omenim, da smo se kar deset let mučili in končno premagali vse  birokratske ovire, da smo uredili del cone tako, da jo sedaj lahko ponudimo na trgu.  Da pa bodo investitorji pridobili uporabno dovoljenje za svoje objekte, pa moramo predhodno urediti še levi zavijalni pas na državni cesti. Tudi to je bila zahteva državnih uradnikov.   Pa še mogoče nekaj bolj osebnega. Kateri dogodek vas je v vašem celotnem obdobju županovanja najbolj razveselil oziroma razžalostil? Kaj vas pri vašem delu veseli oz. kje jemljete navdih za svoje delo? Razveseli me vsak uspešno izveden dogodek oziroma prireditev, pa naj bo to v organizaciji občine ali katerega koli drugega društva ali posameznika, saj vem, koliko truda je potrebno za uspešno izpeljano prireditev ali investicijo. Najlažje je kritizirati in nič narediti. Zato se tudi javno zahvaljujem vsem tistim predsednikom društev in drugim posameznikom, ki s svojim delom poskrbijo, da se v naši občini vseskozi nekaj dogaja.  In prav v teh, uspešno izvedenih prireditvah in investicijah najdem navdih za svoje delo. Kaj je lepšega, ko na obrazih občanov vidiš nasmeh, ko odhajajo s kakšne prireditve ali mogoče koncerta! Kaj je lepšega, ko na obrazih ljudi vidiš  zadovoljstvo ob izvedbi projektov ali investicij, ki so jim polepšali življenje! Vesel sem, da nam je uspelo zgraditi  nov vrtec, športno dvorano, prizidek k šoli, več deset kilometrov asfaltnih cest, novih vodovodnih vrtin, pločnikov, pešpoti in ogromno luči javne razsvetljave. Prav tako smo v teh letih odkupili  in obnovili Levstikov dom,  obnovili Trubarjevo domačijo, zdravstveno postajo in še mnogo drugih občinskih objektov. Prav tako sem ponosen in vesel, da nam je pred leti, med prvimi občinami v državi uspelo z evropskimi sredstvi zgraditi optično širokopasovno omrežje v več kot 60 naseljih. Da ne naštevam drugih izvedenih manjših investicij, ki so tudi pripomogle k kakovostnejšemu življenju v naši občini.  Še je veliko ljudi, ki prepoznajo naš trud in  marsikdaj celo priskočijo na pomoč pri izvedbi katere od prireditev ali investicije. Seveda pa so pred nami še vedno izzivi, ki jih bo potrebno izvesti v naslednjih letih. V mislih imam predvsem kanalizacijske sisteme. Razžalosti pa me, ko nekateri posamezniki s tako lahkoto širijo laži, so polni obrekovanja in podtikanja, ne da bi se zavedali, da mogoče s tem nekomu delajo veliko krivico. Ampak, tako je pač naše življenje. Na srečo so ti v veliki manjšini.