319
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Začetek državnega zbora vršil se je brez pomenljivih vidnih dogodeb, toliko pa se čuje iz vseh krogov državnozborske večine, da si ta prizadeva ne-ktere razpokline, ki so nastale na železnem obodu večine, zaceliti in vse Klube desnice ne samo ožje skleniti, temveč tudi jih združiti v složno delovanje za skupni program, — Prve tri javne seje zborove uiso bile pomenljive, bolj pomenljivo je bilo posvetovanje v klubih in delovanje odsekov izrekoma onih za pogodbo z Ogersko. Edini vladni predlog za dodatni kredit 53 milijonov gold. za veče potrebščine državnih železnic v minulih 5 letih bila je pomenljiva prikazen, da gospodarstvo pri državnih železnicah do sedaj ni bilo dobro vrejeno. Vsled cesarske naredbe iz meseca junija t. 1. odpraviti se ima ta napaka poglavitno s tem, da se mora v prihodnje vsaka večja potrebščioa za državne železnice pri trgovinskem ministerstvu dovoliti še le po dogovoru s financam ministerstvom.
Pretekli in ta teden praznoval se je dvojnat praz-v*k naše cesarske hiše, eden v ponedeljek god cesarjev, drugi pa v soooto, iu to poroka nadvojvode Otona s saksonsko princesinjo Marijo Josipino. — Srbski kralj MUan se je s kopeli Gleichenberške domu grede mudil več dni na Dunaji. — Včeraj bilo je skupno posvetovanje ogerskih in naših ministrov na Dunaji pod predsedstvom cesarjevem, v katerem se je sprejel proračun skupnih potrebščin za prihoduje leto. Bolj pomenljivo pa je, da je bilo včeraj in se danes nadaljuje posvetovanje zarad onih predmetov pogodbe, zarad katerih se obestranski vladi še niste dogovorili. Naša vlada se nadja, da se ji pri tej priliki zedinenje posreči. — O tem, koliko časa ima trajati sedanjo zborovanje in kaj ;se ima v tem času rešiti, se čuje: da se snidejo delegacije dne 4. novembra, do onega dne, da se isklene državni zbor, predmeti pa, kateri se imajo med tem rešiti, so: predlogi, o katerih se sedaj razpravlja, dalje začasni budget za prve tri mesece prihodnjega leta, postava o blagajnicah za obolele, volitve delegacij, ^volitve deputacije za dogovor, koliko ima vsaka državna polovica v prihodnjih desetih letih donašati za skupne ¦državne potrebščine, in še nekaj manj pomenljivih, večinoma v odsekih uže rešenih predmetov. Mogoče, da -jpride v obravnavo tudi postava o pouovljenji carinske da trgovinske pogodbe z Ogersko.
Oeska. — Z velikem zadostenjem pozdravila se je te dni sem došla ministerska naredba vodje pravosodnega ministerstva baron Pražak-a, po kateri se mnajo tudi pri višji sodniji v Pragi one pravde, o katerih se je v nižjih instancah obravnavalo v češčini, ipri višji sodniji pa nadaljevati v ravno tem jeziku. —  S  tem  se  ima prihraniti mnogo  prav praznega
dela, privedenja v nemščino, in prevedenja nemških razsodb nazaj v češčino, ne da bi to prizadelo sodniji novih težav, ker je pri nji zmeraj dosti svetovalcev češčine popolnoma zmožnih. — Nemcem se ve to ni prav in včeraj so uže v zbornici vložili interpelacijo, v kateri javkajo proti novi naredbi ministra Pražaka.
Francoska. — Vojvoda Aumal-ski iz francoske odgnanih kraljevih princev eden, ki je bil predsednik tamošne akademije znanosti, namenil je v svoji že sedaj razglašeni oporoki tej akademiji velikanski dar: graj-ščino z velikim posestvom, mnogimi umotvori in dragocenostim!, katere se skupno cenijo nad 3 0 milijonov frankov. To je iznenadilo in osupnilo celo najbolj zagrizene republikanske kroge, tako da si ne vedo kam s svojim nasprotstvom. Edino, kar ugovar jajo je, da ta velikodušnost vojvode nikakor ne more prikriti „umazanosti" in „skoposti" grofa Pariškega.
Dotični del oporoke razglasil se je do besede m kaže, da si vojvoda pridrži dosmrtni vžitek, da dovoljuje akademiji potem, ako treba odprodati gotove dele posestva, mnogo delov poslopij in zemljišč pa se ne sme ne predrugačiti, ne prodati in ne obremeniti. Dohodki, kolikor jih preostaja, imajo se obračati za pokojnine in podpore pisateljem in učenjakom. — Vr unanji politiki obrača se francoska zelo odločno proti Angleški Čuje se, da se bo zahteval za prihodnjo spomlad kongres v Berolinu, pri katerem se bo Angleška pozvala, račun položiti o gospodarstvu v Egiptu in od tam umakniti svoje posadke.
Iz vojaških krogov se čuje, da se je za francosko vojno izrekoma topničarstvo vpeljalo prav novo iz-najdeno streljivo, katero smodnik za mnogo prekosi in vsled katerega se francoska vojna nadeja v slučaju vojske odločne prednosti pred vsako dragu vojnov sveta. — To bo pa velik strah za Bismarka!
Španjska. — V republikanskih pa deloma tudi v liberalnh krogih zelo vre zavolj obsodbe vodij zadnjega vojaškega upora, katere je vojna sodnija, kakor drugače ne more, obsodila k smerti. Deputacije priha jajo z mnogobrojnimi podpisi, to nedeljo se je tudi mnogo ljudstva zbralo na trgih madridskih in med njimi nosili so nekateri table z napisi: „Milost zi obsojene!" Kaj bo vlada storila še ni znano, to pa j -gotovo, da uporov v španjski vojni ne bo konec, dokler upornikov ne bodo vzgledno kaznovali, ampak z napačno prizanesljivostjo jim dajali tudi za prihodnje slučaje zagotovilo, da jih k večem za nekaj časa zapro in jih iz ječe reši potem ali pomiloščenje ali beg s pomočjo somišljencev. Tako je pobegnil iz zapora ravno sedaj vojvoda Sevilski, ki se je s kraljico razprl in komaj dospel na francoska tla, proglasil je manifest poln psovk na pokojnega kralja Alfonza in sedajno kraljico Kristino — prigovarja k razlašenju republike, kateri obeta svojo podporo.
Tak sad rodi tedaj vtikanje vojne v politiška vprašanja, in pa do slabosti segajoča prizaneslivost. Država brez zanesljive vojne nima obstanka, nikdar ne pride do miru in reda in druge države jo po pravici prištevajo — mrtvim. Prav k taki onemoglosti bi radi nekateri „Slovani" obsodili našo Bolgarsko, še pred ko je prav za prav stopila v vrsto samostojnih držav evropejskih.
Bolgarska. — Krog dogodeb v Sofiji in na Bolgarskem v obče vrti se sedaj vsa evropejska politika, zato so tudi samo na sebi manj pomenljive dogodbe ta-mošnje velike važnosti. Nova prikazen je v politiki, da v času miru pride poslanec ptuje države v deželo ter tam ne glede na domačo vlado ukazuje, kakor to dela sedaj ruski general Kaulbarjs v Bolgarski. Ta razglaša v posebnem ukazu,  katerega širi  po  deželi na lastna
roke. kaj vsega  ne sme storiti in kaj mora storiti bolgarski narod in njegovo začasno ustavno vladarstvo.
Na to odgovorilo je vladarstvo. da sicer spoštuje voljo ruskega čara in da se hoče ozirati na njo, v kolikor zahteve niso proti postavami dežele, te pa morajo vladarstvu zmiraj ostati nedotakljive.
General Kaulbars pa je videti s tem odgovorom nezadovoljen, podal se je neki v Nemški in v avstrijski konzulat, da bi te dve državi podpirale tirjatve Ruske, toda konzula oba sta odbila podporo.
To pa je neki pogumnemu generalu, ako so najnovejša poročila isHnita, postopati namenoma tako izziv-Ijivo, da bi po kakoršnem razžaljenji njegove osebe Ruska dobila povod, zasesti Bolgarsko. Dva du najska večerna lista s ponedeljka prinašata namreč poročila, da je bil to nedeljo krog opoldanske ure prirejen v Sofiji ljudski shod, pri katerem so prvi trije govorniki dokazovali težko stanje vladarstva, ki hvalevredno brani samostojnost Bolgarske in predlog, izreči vladi zaupanje, sprejel se je z glasno pohvalo. Potem nastopil je vrednik Rusom prijaznega Zankovega časnika ter je najprej napadal in izdajalca imenoval bivšega kneza Aleksandra, kar je v občinstvu zbudilo glasno nevoljo. Ko je pa govornik začel prav enako udrihati po sedanjem vladarstvu in hvaliti Rusko, nastala je nevolja tolika, da je ljudstvo šlo s pestmi in palicami po njem tako. da je on in nekateri pristaši njegovi, ki so ga hoteli braniti deloma ranjeni le s silo pod vodstvom po licije, ušlo razburjenemu ljudstvu.
Dalje poroča „N. W. Tagblatt", da se je potem general Kaulbars sam pripeljal v spremstvu ruskega konzula k ljudskemu shodu, da je bm nastopil oder za govorniKe in nevoljnemu ljudstvu začel razkladati ruske tirjatve ter jih javno priporočati ljudstvu, to pa je deloma ugovarjalo, deloma molče ga poslušalo, ko je koncem govora stopil kraj odra in glasno vprašal zbrano ljudstvo: hočete spolniti voljo carovo? odgovorite mi! in vpilo je ljudstvo soglasno: Ne, nočemo! — Potem se je Kaulbars s konzulom zopet odpeljal stran ter šel v nemški in avstrijski konzulat.
Vsi včerajšnji časniki potrjujejo to čudno in skoraj težko verjetno dogodbo samo z nekolikim razločkom glede nadrobnosti: Po teh poročilih govoril je general Kaulbars z odra na javnem trgu o tirjatvah carovih oči-vidno hoteč drugi odgovor, kakor mu ga je dala vlada. Omenjal je najprej, car želi, da se odpravi za-sedni stan, množica pa mu je takoj vmes odgovorila: saj je uže odpravljen! dalje: ako se to zgodi, bo Bolgarom mogoče v enem ali dveh mesecih prosto voliti svoje poslance, in zopet je množica vmes segla z glasnimi klici: ne v dveh mesecih, ampak v osmih dneh! Dalje nastal je pravcati dvogovor med generalom in množico:
General: Oni, ki me nočejo pcrlušati, naj gredo v stran !
Množica: Hočemo Vas poslušati.
General: Car je mnenja, da ni umestno v tako kratkem času stopiti v volitvam.
Množica: Ravno nasprotno!
General: Car zahteva, da se častniki denejo v prostost.
Množica: Ne, kaznovati se morajo!
General: Odgo\ornost zadela bo one, ki vas silijo na to pot.
Potem se je Kaulbars podal z odra in odpeljal.
Potem nastopi oder zopet poslanec Vulčev ter reče: Sami ste culi, Kaj Ruska hoče.   Naj se zgodi kar
koli.   mi   bomo   naše   življenje   žrtvali   za  ohr? ienje neodvisnosti in prostosti.
Potem zapustila je množica zbirališče ter se podala k stanovanju ministerskega predsednika Rado--slavo v-a, ki je ravno hotel oditi. Ko je zasliš?1 sklepe ljudskega shoda, reče: Hvala vam za zaupanje. Bodite prepričani, da vlada stori potrebno, da se reši sedanjih težav. Ko potem množica zakliče: ,,pojdimo do ruskega konzulata in Cankovega". reče minister: „Ugibajmo se *ziav, katere bi nam in naši stvari mogle škodovati!"
Potem pa se je množica razšla — akoravno zelo razburjena.
V ponedeljek je Kaulbars prišel v nemški : i ruski konzulat z naznanilom, da se je v nedeljo do-poludne vdeležil ljudskega shoda, ter je izrekel namen, potovati po Bolgarski.
Uradni krogi sodijo, da bi to potovanje znalo postati nevarno, ker se duhovi razburijo, m bi  morebiH še celo oseba generalova ne bila varna pred hudovoljno izjavo.   Tudi so  diplomatski  krogi  sploh  osupnje da general to pot nastopi.
Rusk1' konzulat podal je vladi ugovor z?rad vsebe ki je bila v nedeljo  dopoludne ranjena.
Vse to so resne dogodbe, iz katerih bi bilo sklepati, da Ruska prav namenoma izživlja Bolgare pa svojem odličnem zastopniku, da bi potem dobila pre tvezo, zasesti Bolgarsko. — Najnoveji pa nikakor še potrjen telegram v nasprotji s tem menenjem naznanja, da bi bil nenadoma n?stal v Petrogradu popohr prevrat Ruske politike.
Besede poročeva^a te novice kažejo, da je nekaj čul zvoniti, to da še ne ve, kako in kaj.
Nemška. V časnikih odobrava se sploh izjava ogerskega ministra Tisze o avstrijski unajn* politiki, samo glede pomena avstrijsko-nemške zveze omejava se pomen njeni v tem smislu, da enako, kakor se Avstrijski ni bilo treba utikati se v Nemške kolor1'-jalne borbe, bi se tudi Nemški ne bilo treba vtikati, ako bi Avstrijska prešla v nasprotje z drugo država zarad njenih zunaj države ležečih pravic.
320