-^,    101    .---DRAGO ŠIROK:
Vrabčeva usoda
(Koncc.)
F1^.       edkejši in redkejši so bili njegovi brezuspešni vzleti: S/\       moči so mu pešale. Visel je z iztegnjenim vratkom I          in z napol odprtim   kljunčkom.    Sopel je naglo,
LJ                Po parkih pa so se razlegale vesele pesini
•   p         svobodnih ptičkov, in pisani metulji in hrošči so I  I          prosto   letali po škrlatnih   rožah   in   šepetajočih
1 \         grmih.
1  \               On pa je visel.
\ \              Moj Bog. kako mi> je bilo takrat pri srcu! Po-
\ \       zabil sem popclnoma na šolo; v moji glavi ie bila ' ^¦^      ena sama misel,   ena sama želja:   rešiti ga tno-ram, rešiti...
Toda kako, kako naj bi ga rešil? Doseči vejo ini je bilo nemagoče; da bi prišel do nie, bi moral splezati na zid, a zid je bil gladek in visok. »Kaj storiti? V park moram;« sem si dejal, »od tam bi se dalo prav lahko osvoboditi ptička.«
Hitel sem po ulici navzgor in sem obstal pred zaprtimi vratmi dvorca, ki mu je pripadal park. Tu sem čakal, da se kdo prikaže. Dolgo sem čakal, naposled se vendar pojavi vratar.
»Kaj zijaš, dečko? V šolo pojdi!« je zagodrnjal vratar v laščini.
»Tam na bezgu, tam na bezgu nad cesto visi vrabec na niti...« sem zajecal v zadregi, zakaj laško sem znal slabo.
»Kaj te briga vrabec! Manjka vrabcev!« je deja! malotnarno vratar. »V šo!o se mi spravi!«
Pokazal mi je hrbet in je odšel po visckih, belih stopnicah.
»Prosim, prosim!...« sem klica! za njiin; on pa se ni ozrl.
Povrnil sem se zopet pod bezgovo vejo, a nanjo nisern pogledal. Pa sem se spomnil nenadoma, da sem videl večkrat stati ob zidu v parku mlado črnolaso deklico, m mahoma se mi je zazdelo, da je ta deklica jako usmiljena.
»Morda pride k zidu;« sem pomislil, »potem ga gotovo reši.« Čakal sem dolgo, a zaman; nihče se ni prikazal v parku. Ves žalosten sem odšel proti šoli. Vso pot mi je stala pred očmi bez-gova veja z visečim vrabcem.
Tisti dan sem zamudil šolo; prišel sem skoro eno uro prepozno. Uči-telj me je strogo pogledal in me je posvaril. Med poukom sem bil raztre--sen; ves čas sem mislil samo na vrabca.
Junakov grob