Izhnjajo 1. ia 16. vsacega nieaeca. Cena jim je za Oznanila se p]aĚujejo za enkrat 6, za dvwkrat 9. celo leto 2 K., za po] leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra, dftpise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kitkor 10 nem nbsegnjoće se ne ajireime.
Gospodarske stvarL
o gnOijitrl Tlnogradoy.
(Dalje.)
Odločno imajo prav prvi strokovnjaki, to 80 tisti, kateri priporočajo trtam tako mo6no pognojiti, da bode gnojitev za deset, dvanajst ali ge več let izdala, sploh za toliko let izdala, dokler ne pričnejo trte v rašči, osobito pa v redovitosti zopet pojemati, na kar naj se jim ïopet z nova ravno tako močno pognoji. In zakaj imajo ti strokovnjaki prav? Za to, ker skušnja vsakega pravega vinogradnika, kateri se je z gnojenjem vinogradov Že večkrat ukvarjal, predobro poučuje, da je gnojitev drago delo, katerega si pač noben istinito praktični in přesedni gospodar ne želi vsako tretje, ali vsako peto leto ponavljati.
Drago delo je pa gnojenje prvič zaradi potrebnega prevažanja hlevskega gnoja ali pa komposta od doma v vinograd. Prevažanje gnoja aH komposta podraži pa delo tim bolj, čim oddalje-
nejši so vinogradi od doma, in čim slabsa so pota do njih. So slnčaji, v katerih se mora vinogradnik takorekoč kar z nekim strahom ia trepetom na prevažanje gnoja ali komposta spominjati ter se praSati : za božjo voljo, kedaj bode ta gnoj, ali kedaj bode ta kompost v vinograd speljan?
Drago delo je gnojenje drugič tudi zaradi dela, to je zaradi gnojenja samega; kajti jsa rigolanjem ni ga dela v vinogradu, katero bi toliko stalo, kakor stane pravilno izvršena gnojitev, Okopan, nakoljeii, povezan itd. je vinograd pač hitro in z prilično majhnimi stroški; nikakor pa ni tako hitro in tako po ceni zagnojen. Zagnojitev, se ve tla pravilna zagnojitev vinograda zahteva po njegovi velikosti več tednov napornega in toraj dražega dela. In zato sklepal bode vsak vinogradnik, kateri mora iz lastnega žepa trositi, ne pa znabiti iz cesarskega, deželnega, aH pa močno napolnjenega gospodarjevega, tako-le: ker je gnojenje vinogradov tako drago delo, opravim ga enkrat za kar le mogoče
Kako je zmrzuil Žnkov Jožek.
(Napianl Fr. S.)
CKone«.)
Ko bi ga vi videli, kako je meril kolo-■ vozno pot proti vasi ! In da bi si krajšal Čas, je začel govoriti sam s seboj: „Ti preljuba moja harmonika, danes si bila pa res v nevarnosti, ker si priSla takim lumpora v roke. In meni se zdi, da te je Martinov oblil, zakaj nobeden ni tako pripraven za kako tako reč, kakor on. O, jaz bi mu jih že naštel, toda ta je premočan, tega si ne upam, če bi bii pa kak drugi, potem bi ga pa precej. Ampak to ti povem : harmonika, kadar bom jaz vzel Ciljko za ženo, takrat bos pa pela, da bo kar vse plesalo."
In misel na ženitev je spravila Jožka v tako dobro voljo, da je začel peti :
„Pa li vojakom bt>m Sel, pa bom doiti ko misa im«l."
„Nak", popravi se Jožek, „k vojakom pa že ne ! Pa komisa tudi ne bom jedel, rajši hodim okrog gozdarja, tam se dobi kaj boljšega! Pa na harmoniko zagodem včasih, da je veselje. Ampak ta Martinov . . .
Takrat pa zmanjka Jožku tal, in on se prekucne v precej globoko jamo. Prejšnje leto so namreč kopali pesek ter tako nastavili pijanemu Jožku past. Pa so ga res ujeli, Jožek se je zastonj trudil, da bi se reail, a vstati ni mogel. Naposled pa ga premaga spanec ....
Dasi se je bližal susec že svojemu koncu, je bil vendar zapadel preeej debel sneg. Ta večer je bil jasen in mrzel, in tako je Jožek kmalu otrpnil.
Doma pri Žukovih so začeli skrbeti, kje je Jožek, ko ga ni bilo od nikoder. V gostilni, kjer 80 biH drugi fantje, ga ni bilo, drugje pa tudi ne. Naposled sklene njegov brat Tonček, da ga gre iskat k gozdarju. Sel je jako hitro, tako, da ga ni zapazil, ko je sel mimo jame. Pri gozdarju vpraša, če je bil tam, in gozdar
dolgo časa, za kar le mogoče dosti let, toraj za deset, dvanajst ali Še več let, ne pa le za tri ali štiri leta.
Tako gnojenje ima pa še druge gospodarske koriati, katere nikakor prezirati ne gre, in te so:
1.	Dokazano je, da trte, katerim se je pognojilo, prva leta po zagnojitvi grojzdna plea-noha veliko bolj žkodujc, kakor pa v stari moči stoječim.
2.	Dokazano je, da trtam, katerim se odveč gnoji, le Ičs kaj močno raste, rodovitost pa ne stoji z močnoatjo in obilnostjo lesa v nobenem pravem razmerji. To že celo zaradi tega ne, ker je iatina, da so prva, to je, da so najnižja očesa prav bujno rastcčib mladik navadno nerodovita. Odločno odveč gnoji se pa trtam, ako se ponovitev gnojitve ne ravna po Istiniti potrebi redilnih snovi v ztinlji, to je po upeea-njii rasče in rodo\'ito8ti trte, ampak po gotovem določenem času, po preteku treh ali štirih let.
3.	Dokazano je tudi, da dajejo pregnojne trte veliko nižje, tu je slabše vino, kakor pa manj zagnojene. Osobito je pa še dokazano to, da dajejo preveč gnojene trte kaj rade nestanovitno vino. Vse to predobro vedo Vipavci, kateri se z gnojitvijo vinogradov žc precej dolgo bavijo, in zato se vsak vipavski vinogradnik, kakor se na jedni strani gnojitve vinogradov veseli, se je pa na drugi boji, to v>iaj za prvo ali drugo leto.
Vse to, kar smo tukaj navedli, govori pač zato, da se gnojitev vinogradov, to je ponovitev gnojitve, po
mu pove, da je bil, toda da je odšel Že pred jedno uro.
I'onček je bil sedaj se v večjih skrbeh, in hitel je kar je mogel proti domu. Ko pa gre mimo jame, prikaže se ravno luna izza oblaka in Tonček zapazi nekaj črnega v jami. Skoro se pri tem tako prestraši, da na ves glas zavpije. Naposled skoČi vendar v jamo, ogle-diije tu ležečo stvar ter spozna Jožka. Začne ga mikastiti in klieati, toda Jožek se ne gane. Ko Tonček vidi, da nič ne opravi, gre klicat ljudi.
Kmalu je dobil Tonček kakih pet mož, in ti so šli po Jožka. Primejo ga ter neso k nekemu sosedu, ker je bil Jožek čisto domač. Tam ga polože na posteljo ter ga začnejo ribati in drgniti : bil je namreč ves trd od mraza, in mislili 80 vsi, da je zmrznil z;a večno. Sčasoma se je nabralo polno ljudi v hiši.
Kmalu je začel Jožek dobivati barvo in razlocneje dihati. Naposled je prišel tudi k zavesti. Ko je videl, kaj se godi okoli njega, ae je spomnil, kako je padel v jamo. In pri-
očitni potrebi trt ravna, ne pa po gotovem določenem številu let.
Zdaj pa preidimo na vprašanje: kako, na kak način naj se vinograde gnoji. Pri odgovora na to vprašanje imamo pred vsem gnojitev z hlevskim gnojem ali pa kompostom, pravim dobrim kompostom v mislih. Gnojenje s plastjem ali ptislji, osobito pa gnojenje z kanalovno in plevami smatramo kar naravnost za ničvredno delo, takorekoč za igračo. O, vse kaj druzega velja seveda o gnojitvi z umetnimi gnojili, o kat.eri hočemo posebej govoriti na koncu te razprave.
Načinov gnojitve z hlevskim gnojem ali kompostom imamo več. Zagnoji se lahko z jednim kakor drugim, trtam koj pri zasajanji vinograda, To pa zopet na več načinov, Najizdat-nejša je gotovo zagnojitev, izvršena že koj pri prerigolanju sveta. To izvrši se tako, da se gnoja ali pa komposta, ako se ga dovolj na razpolago ima, koj pri rigolanju v gotovo pravo globokost v zadostni meri nasiplje ter zasiplje. Najboljša globokost je 4d do 50 centimetrov, toraj globokost, katera toliko ztiaša, kakor znaša dolgost trtnih sajenk. Ako se nima toliko gnoja ali pa komposta na razpolago, da bi se zamoglo to gnojitev izvršiti, potem se pognoji pri zasajanji vinograda trtam le bolj provizorično s tem, da se jih pri zasajanji v jamce z gnojem ali kompostom manj ali bolj obsuje, pri zasajanji v luknje pa le s kompostom zasuje. Tako pri zasajanju trt izvršeno zagnojitev smatrati je pa le bolj provizoričnim, ker za dosti let ne izda, in tudi ni potrebno, da bi za
vzdignil je glavo ter začel prigovarjati sosedom, da naj ga ribajo.
,,Dragi moji sosedje, preljubi moji prijatelji, drgnite, drgnite, drgnite!"
Potem je zopet utihnil ter zaprl oči. Cez nekoliko časa jih zopet odpre ter pogleda po družbi.
„Micika Zajčeva, prisrčna moja prijateljica, drgni, drgni, drgni !"
Bilo je v hiši tudi dokaj mladih paglavcev, in ti so se mu začeli smejati, toda Jožek le ni odnehal.
„Tone ZajČev, prisrčni moj prijatelj, drgni, drgni, drgni !"
Tedaj pa si se oglasil Ti, Tone Zajčev ~ počivaj mirno, tudi tebe so že odnesli na pokopališče— in rekel si Jožku: „Veš kaj, Jožek, jaz bi te že ribal, veš, toda si pijan, si pijan !" Jožek pa pogleda proti stropu in vzdihne: ,,0 Marija, pa naša kompanija!"
Jožek in Zajec sta bila namreč dostikrat skupaj na Hrvaškem, kjer imajo drvarji vsak svojo „kompanijo". In na tako „kompanijo'^ je mislil tudi Jožek.
dosti let izdala. Zadostuje pač popolnoma, ako izda ta gnojitcv pri zasajenji le za par let; da, »adostuje, ako izda le za eno leto, na kar sledi Bcle prava zagnojitev.	(Konec sledi.)
Skrbimo zii dobro plemeno goved!
Od živinoreje bi laliko imeli na Dolenjskem veliko lepše doliodke kakor jih imamo sedaj, ako hi nekoliko bolj skrbeli za lepo in dobro pleméno goved.
Vsak živinorejec bi moral gledati na to, da ima v svojem hlevu le dohre in lepe krave, vsi živinorejci skupaj pa na to, da se redijo le dobri in pripravni plemenjaki.
Ako bi polagali na to večjo akrb ko sedaj, hi se reja v kratkem času izboljšala in imeli hi živino, ki hi bila dosti veČ vredna kakor je sedaj.
Tako nam pa manjka obojega, lepih krav ia dobrih hikov.
Za dobavo dobrih bikov skrbi sicer deželni zakon, a dokler ne bodcnio živinorejci sami nekoliko bolj skrbeli, da se redijo v resnici le dobri plemenjaki, nam tudi zakon ne ho dosti pomagal.
Za lepe in dobre krave, ki so prav tako važne za zboljšanje domače živine, skrheti moramo pa sami.
Pred vsem nam je delati na to, da ostanejo lepe in za pleme dohre krave doma in da se ne prod a j aj o iz dežele, dokler se reja nagih krav v obče ne izboljša ali z drugimi besedami rečeno, dokler smo dobrih krav sami potrebni.
Na})09led BO nehali ribati, in Jožek je hil dober. Šla sta s Tončkom domov, kjer so ga spravili v posteljo.
Drugo jutro pa Jožek ni mogel vstati. Bil je jako bolan, Prebladil se je bil, in prijela se ga je pljučnica. Prosil je, naj gredo po gospoda; gospod so res prišli in podelili Jožku zadnjo popotnico. Cez dva dni pa je Jožck nmrl.
In pokopali smo ga. Pogreb je hil jako obilen. Ko smo šli od pogreba je hvalila Jož-kova sestra njegove vrline ter zraven neprenehoma jokala.
„Kaj je on nasi hiši pridohil," govorila je, ,ije kupil burklje, je sejavnico apletel in še mnogo drugega!"
Dasi po tem takem Jožek. ni bil zmrznil, temveč se je le prehladil, vendar pri nas nihče ne pravi, kakor da je zmrznil. Tam pa, kjer je bil Jožek obležal, stoji dandanes lesen križ, in Če vprašaš, kaj pomenja to znamenje, odgovorili ti bodo:
„Tukaj je zmrznil Žukov Jožek!"
Ako ima kdo dohro kravo na prodaj, naj jo ponudi živinorejcu — sosedu, ki išče tako kravo. Marsikdo izmed domačih živinorejcev bi rad kupil lepo kravo, a je ne dobi, ker mu jo pod nosom odpelje „bloški" prekupec — v tržaško mesnico.
Ali ni to velika škoda za našo rejo? — Ali hi ne bilo veliko boljše, da bi ostale take živali doma za izboljšanje domačega plemena? Gotovo ! V Trat naj gredó le živali, ki niso za nobeno plemensko rabo več.
Nakupovanje lepih in dobrih krav v domačem kraju in za domače potrebe hi trehalo potem takem pospeševati in podpirati, ne pa narobe.
Kako naj sc pa to podpira in pospešuje?
Ako je v kaki vasi lepa krava ali telica na prodaj, in ako jo želi dobiti sosed za pleme, je kupčija lahka, J^rugače pa je, ako sta prodajalec in kupec daleč narazen, ako eden za druzega ne vé, in ako je prodajalec navezan na „bloškega" prekupca, ker se po sejmovih taka živina ne prodaja.
V	takih slučajih — in teh je največ — je treba pa na vsak način posredovanja.
Ako bi imeli na Kranjskem živinorejskega nadzornika, kakor jih imajo po drugih naprednih deželah, da nadzorujejo delovanje živiuarskih zadrug i. t. d. i. t. d., bi sel on v vseh takih zadevah našim gospt>đarjem lehko na roko ; on hi lehko enemu in drugemu pomagal; njemu bi bilo to mogoče, ker hi natančno poznal razmere domače reje in sploh vsak hlev, ako bi bil moŽ na svojem mestu.
Dokler pa nimamo takega moŽa, ki bi nas napeljeval k napredku in pomagal v takih zadevah, si moramo sami pomagati. V ta namen se pa priporoča, da si ustanovimo na Dolenjskem poizvedno štacijo npr, v Novem mestu. Tušem naj bi se obračali živinorejci, ki imajo lepo plemeno živino na prodaj, kakor tudi tiati, ki iščejo tako Živino. Pri tej štaciji bi se lahko na hitro izvedelo, kje je dohiti lepo žival na prodaj. Poizvedovalo bi se lahko ustno ali pismeno brez vseh drugih stroškov. Z dopisnico bi trehalo živinorejcem naznaniti živino, katero imajo za pleme na prodaj, in z dopisnicami bi se odgovarjalo živinorejcem, živina je na ponudbo in kje.
Taka štacija bi se lahko napravila za sedaj pri podružnici novomeški, ki ho sla gotovo rada na roko domačim živinorejcem.
V	Novemmestu imamo pa tudi mesečne sejmove za govejo živino, seveda le za bližnje kraje in sicer na ta način, da bi se lepa plemena živina postavila na sejmu na poseben prostor. Na prodaj postavljeno živino hi kazalo najprej
priglasiti pri podružnici, da bi ona opozorila domaće živinorejce na to prodajo.
Ako bi se vse nase kmetijske podružnice začele pečati a tem vprašanjem in se lotile tega dela, bi se dalo v prid naši živinoreji gotovo veliko dobrega doseči.	lî.
Vredništvo „Dol. Nov." je pri volji, atalni prostor v svojem listu odpreti, v katerem bi se brezplačno sprejemali naslovi prodajalcev ia naslovi kupcev lepe plemene živine.
Politični pregled.
Volilno gibanje na Kranjskem, posebno po Dolenjskem, je silno viharno poatalo, kakor do sedaj se nikoli. Obe stranki prirejate volilne shode po vsej deželi, ki mnogokrat do najlmjae razburjenosti prikipe. V moralnem obziru bo to zbeganje prostega ljudstva slabe posledice imelo. Neki volilni katekizem, ki ga liberalna stranka mej ljudstvo razsiplje, jo vse graje vreden. Dolžnost, sveta dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba je, da deluje za izvolitev pravih, krščanskih in narodnih mož. Proč z vaakim, ki zastruplja z brezverskim in proti narodnim duhom nase ljudstvo.
Kandidaturo za dolenjska mesta je prevzel mil. gosp. prost dr, Eltiert, in osrednji volilni odbor kat. narodne stranke je temu soglasno pritrdil. Ker vemo da bo mil. goap. prost vsestransko in vspesno zastopal koristi in težnje Novega mesta posebej in Dolenjske sploh, zato m« bomo svoje glasove dali in ga volili za poslanca.
V peto kurijo, ki voli dne 12, decembra, volili bomo gosp. dor. Sjíteráiča.
Deželni zbor kranjski sklican je za kratko zasedanje na 19. dan decembra. Glavna naloga mu bo določitev raznih doklad.
Avstrijski ikofje so izdali spomenico proti dvoboju. Cerkev in šola, rodbina in občina naj delujeta proti tej ncnravni razvadi.
Ruski car Nikolaj II. je nevarno zbolel na neki vročinski bolezni. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je iz nevarnosti. Dobrega vladarja bi bilo vsaki čas silno škoda, sedaj pa bi smrt cesarja po vsem svetu grozno zmešnjavo storila.
Vojna v Afriki. Vsled dobljenih ran je baje umrl namestni predsednik Tranavaala Schalk Burger. Buri so tudi zadnje dni parkrat presenetili angleške oddelke, a povzročili veČ strahu nego škode. Vseh zgub imajo v Afriki dosedaj Angleži 100.000 mož. Buri pa le 16.000, med njimi 10.000 ujetih. Predsednik Krfiger je izjavil na svojem potovanji přetečeni teden na Francoskem, da lahko Še zdržujejo Buri vojno leta in leta ter to tudi store do zadnjega moža.
Kriiger obišče tudi nemškega cesarja, da ga pregovori za ugodno posredovanje Barom. V Parizu so sprejeli predsednika Kriigerja na naj-IjubeznjivejŠi način. Ljudstva se je zbralo tolika množica, kakor redko pri katerej drugi priliki.
Vojna na Kitajskem. — Pogoji za kakor-sne so se zjedinili zastopniki vseh velevlasti, da jih stavijo kitajski vladi, so taki, da bi pomenili naravnost ne samo veliko ponižanje, marveč tudi pogin Kitajske v gospodarskem in narodnem oziru. Ti pogoji se glasć: 1. Kina naj postavi spomenik umorjenemu nemškemu poslaniku Kettelerju, ki je svojo smrt sam zakrivil s tem, da je nečuveno žalil in izzival kitajske oblasti, k temu naj bi se kitajska vlada se morala oprostiti osebno v Berolinu po kakem kitajskem ccsarakem princu ; 2. obsodi naj se na smrt in obglavi 11 višjih uradnikov in prin-eov, ki so ob enem najboljši kitajski vojskovodje ; 3. v oniti krajih, kjer so se pojavili prvi upori, naj se vsakih pet let preiskuje razmere ; 4. odpuste se naj iz službe in kaznujejo vsi uradniki, ki ne bodo hoteli storiti vsega, da se preprečijo upori ; 5. Kina plačaj odškodnino, ki jo določijo velesile; 6. odpraviti je Cunglijamen in ga nadomestiti z ministeratvora za vnanje zadeve ; H. omogočiti je a kitajskim c-esarjem občevanje; 8. vse utrdbe v pristaniščih je podreti in prepovedati uvoz orožja in streliva; 9. poslaništva v Pekingu imajo dobiti stalno stražo, enako naj se preskrbi za varno zvezo Pekinga z morjem; 10. v celem cesarstvu naj bodo skozi dve leti nabiti cesarski ukazi, ki prepovedujejo gibanje boksarjev.
Vrhu vsega zahtevajo vlade 680 miljonov taelov odškodnine, a to zahtevajo vlade tudi za one Kitajce, ki so trpeli škodo. Le misjo-narjev in kristjanov, sploh v teb zahtevah ne omenjajo. Čudno !
Plàe 86 nam:
ii Navega me&ti. — [Jesenski koncert „Dol. pevsîiega društva,"]. Dne 24. novembra t. 1 je „Dol pevsko društvo" priredilo svoj jesenski koncert, kateri je sijajno vspel in zbudil splošno za-dovoljnost. Obširen, da naravnost reCeiio prebognt in vsestransko popolno sèstavljen vspored uu<Iil nam je kraiine pevske-, orhestralne- in Bolotoćke.
Vsporťd otvoril se je a R. Schumann-ovi m i „Cigani", ljubeznivo, melodijozno skladbo, katero so gospice pevke in gospodje pevci z obiftajno jim vnemo proizvajali. SprendjaU je na glasovirja povsem precizno in 3 finim povdarkom gospica M, R. Tudi v dveh nadaljnih meš&nih zborih, I. Hladnik-ovem „Triglavu" in M, Huliad-ovi „Oukovi fenitvi" pokazal je zbor „dol. pevskega društva", da stoji na visoki stopinji pevske izobrazbe in da je — tudi brez tuje po-moii — kos najtežji nalogi. Obe skladbi ste bili tukajenemu občinstvu novi in ste občinstvu ugajali, zlasti I, Hladnikova posvetna skladba „Triglav"^
menda jedno novejših del skluđateljevih, kojo skladbo priporočamo vsem nnrođnim pevskim društvom. Želeti je, da krene g. sklnđafelj, ki je na polju cerkvene skladbe iu glasbe itak priziiiina avtoriteta, tu in tam tuđi nn polje posvetne glasbe, ker smo uverjtni, da g. skladatelj tudi tta tem pulju pokaže svojo nadarjenost in doseže najlepše vspehe,
V C. Loť-we-jevi „Zlatarjev» hčerki" pokazal je g. dr. M. D. vse vrline svojega olsežnegn, »onomega in izvežbanega bnritona, za kar je žel burno odobravanje. Salonski orkester tukajSnib diletantnv je ])ro-isvajul Larghetto iz Beethoven-ove druge eimfonije in prvi del A Mozart-ove G-mol si d) fon i je; iz načina izvajanja in finega predavanja se je dalo sklepati, da so se marljivi muziki glasbe navedenih dveh klasikov z vnemo in ljubeznijo popfijeli. Laskayo odobravanje občinstva b<jdi izvršnjočim bodrilo, da tudi v bodoče pii izberi vsporedov puřežejo po moči po plemeniti klasični glasbi^ ki je v prvi vrsti sredstvo, s katerim se čisti in boljša mnzikalen okus.
Nastopil je tudi pri tem vzornem koncertu novi nčitelj „Glasb. Mat." gosp. Spaček, umirovljeni vojaški kapelník ter se pokazal mojstra na violini.
Dovoljeno nam bodi, da navajamo konečno še točko, ki se nam je zdela biser obsežnega vsporeda, Lisztovo drugo ogrsko rapsodijo za glasovir, katero je interpretiral g. 1. Hladnik. — Vsakomur, ki se je vsaj nekoliko seznanil z glnsovirsko literaturo, je ssniino, da je pisal Liszt — poleg Bubinsteina, največji mojster igre na glasovirju — umotvore, katerih se loti pač le virtuoz. G. 1. Hladnik osiguial si je z izvajanjem navedene skladbe, ki je prenapolnjena s težkočami vseh vrst, in ki je s svojo krasoto navzoče občinstvo naravnost fascinirala, lavor veíeta in moral je v očigled burnemu odobravanju, hočeš nočeš, ponavljati drugi del imenovane skladbe Bodi mlademu umetniku zato še posebej izrečeno neomejeno priznanje.
Obžalujemo, da smo pogrešali pri koncertu marsikaterega, pri koncertih sicer rednega obiskovalca.
Koncertu sledil je ob zvokih godbe na lok živahen ples, kateri je šele v zgodnih urah nehal.
Domače vesti.
(Osebne vesti,) Gosiiod dr. Ernest Majer iz dkofje loke je imenovan sekundarijtm v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
t (Anton BarboriČ) posestnik v Ćađrai^.ab Umrl je dné II, novembra, prejemši sv. zakramente, star 53 let, ter je bil 13, novembra na pokopališču v Gradišču k večnemu počitku položen, N. v m. p.
(Stoletnico rojstva) slovenskega pesnika Franca Preširna slavilo bo danes ljubljansko mesto na posebno slevesen način. Po mestu bodo razobešene zastave. Razna društva udeležile se bodo velikanske bakljade i, t. d.
(Občni zbor) kmetijske podružnice novomeške bode v Četrtek dné 6. decembra 1900 1. ob 2, popoludne v spodnji sobani hiše kat. družbe rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. — Vspored: 1, Poročilo načelnika o delovanju podružnice. 2. Poročilo blagajnika in predhižitev računov. 3, Predlogi in nasveti 4. Strokovne razprave o sledečih vprašanjih; a) „Kako je izgojevati in obrezovati trte po Doleiyskem ?" Poročevalec g, vodja B, Dolenc, b) „Ali kaže y Novem mestu osnovati kletarsko zadrugo, da se povzdigne vinska trgovina na Dolenjskem ?" Poročevalec g, tehnični vodja B. Skalický, c) „Kake važnosti so živi-
norejske zadruge za zboljšanje goveje živine na Dolenjskem?" Poročevalec g. V. Bohrmann. — Vabljeni so vsi p. n. udje k obilni udeležbi.
(Občni zbor) kmetijske podružnice se ne bo vršil v hiši katol. družbe mk. pomočnikov, ampak v novi dvorani g. Windischer-jeve gostilne T Kandiji, ker je tolj prostoina.
(Dolenjski Sokol) priredi dne 8. decembra t, 1, v prostorih gostilne „pri dolenjski železnici" zabavni večer z igro, petjem in tamburanjem. Začetek ob Vï6 uri. Vstopnina za člane 30 h, z rodbino 60 h, za nečlane 60 h, z rodbino 1 Krono,
(Obrtna zadruga) je sklenila zraven črev-Ijarskega učnega tečaja pr.rediti učni tečaj zh krojače. Toraj vas gospodje mojstri in pomočniki opeiovaje opozarja, da se, ako se hočete v prikrt^jevanji obleka bolj izuriti, zglasite pri otirtni zadrugi za Novo mesto in sodni okraj, da svoje želje izrazite, in ako kateri nima svojih pripomočkov, da se prošnja vloži, da nekoliko z denarnimi sredstvi pripomore. Zglasiti se je do IB, decembra v pisarni obrtne zadruge v hiši gospoda Weissa.	Načslstvo obrtne zadi'uge.
(Prodaja cesarskega smodnika.) Z» puške in za kamnolome se bode od sedaj prodajal cesarski smodnik pri tvrdki A. Gustin v Novem mestu. S tem so vse dosedanje težkoče odpravljene, kajti dobi se brez vsacega posebnega dovoljenja, X (žen dar mar i j s ko postajo) otvorili bodo 8 prvim januarjem J 901 v kočevskih Oermošniciih, in sicer bo tam naata.ljen en postajevodja in dva žau-darja; vsled tega bo v Toplicah jeden žandarm manj, v Novem mestu pa jeden več.
(Kletarski tečaj.) Tehnični vodja državnih vinarskih zadev, g. B Skalický, bode imel svoj kletarski tečaj v Rudolfovem, dne 20., 21. in 22. decembra t. 1. Vdeležencem, kateri so se bili pravočasno zglasili, vposlal se bode natančen program z vabilom do 10, decembra. — Ker je vdeležencev za one dva tečaja (januarja in februarja meseca) še premalo prijavljenih, sprejema imenovani vodja zglasitve še do 20- decembra t. 1. Kdor se ne bode v tem času oglasil, ne more biti v letošnje tečaje več sprejet.
(Pozor!) Vsa obrtna podjetja kakor titdi vsi obrtniki, kateri so te dni dobili volilne listke od delavske zavarovalnice v Trstu, naj se zaradi enotne volitve potrudijo do gosp. Simon pl. Sladovič a načelnika okr, bulniške blagajne v Novem mestu, bodi si nstmeno ali pismeno, kateri je pripravljen dajati natančni poduk glede izpolnitve volilnih listiiv. Listi se morajo izpolnjeni oddati dne 15. decembra, ker se volitve vrse 18. decembra v Trstu. V interesu naših podjetnikov in delavcev je, ako bodo izvoljene take osebe, ki so pripravne, skupne interese zastopati.
(Bazglas,) Tuksjšna kmetijska podružnica bode oddajala prihodnjo pomlad posestnikom iz černo-meljskegn okrajnega glavarstva iz subvencij oni rane trtnice na ,,Biparija portalis" cepljene trte po ceni, katero bode določil deželni odbor kranjski. Kdor želi teh trt dobiti, naj vloii prošnjo potom svojega županstva na tukajšno podružnico do 31. decembra t. 1. — Občni zbor bode imela tnkajšna kmetijska podružnica dne 23. decembra t. 1, ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji v Metliki z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o podružném delovanji| 2. račun zal. 1900^ 3. Raznoterosti. K temu zborovanju se Člani uljudno vabijo.
Kmetijska podružnica v Metliki 26. novembra 1900.
Valentin B u r n i k, načelnik.
(Prašičji kataster,) to je popisovanje pra-šiťíev v fjtrxh Stopiće in Podgrad in v obćinah Bras-nice in Orehovica, katerega je 1 1896. upeljala deMna vlada V teh «bmejenih pokrajinah z namenom, da ee uspešneje zabrani vtihotapljenje prašičev iz okuženih krajev Hrvatske ua Kranjsko iu s tem ne zanes« prašičja kuga v nase kraje, je sedaj zopet odpravljen, ker je tihotapstvo s hrvaškimi prašiči ponehalo. Že delj časa nactireč ni prašičje kuge v deželi in deželna vlada jepiepričana, da je postalo zadnji Čas obmejno prebivalstvo toliko razumno, da si ne bo zipet napravilo s tihotapstvom hrvaèkih prašičev ali s podpiranjem tega škodljivega početja z noya veliko škode in nepotrebnega dela s tem, da se zanese prašičja kuga v deželo ter poneha vsaka prašičja kupčija in dii se zopet upelje prašičji kataster. Deželna vlada je namreč zagrozila, da takoj zopet ukaže prašičji kataster, ako se ponovi utiliotapljenje hrvaških prašičev na Kranjsko. — Opozarjamo pri tej priliki, da je se vedno prepovedano iz obmejnih krajev hrvaške prašiče uvažati na Kranjsko. — Toraj pozor kmetovalci !
(Sadjerejce opozarjamo na to,) da je pač že zadnji čas debla mladega sadnega drevja, osobito hruške in jabolka, proti poškodbi po zajcih v zimskem času zavarovati. To se doseže s tem, da se debla ali s slamo, bodisi koruzno ali kakorsno koli obveže, ali pa, da se kar gre veliko hitreje in veliko ceneje iz pod rok, da se debla od krone pa do tal z namenu ustrezaj očim mazilom uamaže. V to svrho naj se pomeša apua, kravjeka, volovske krvi, ilovce ter človeškega blata toliko skupaj, da ae naredi tako gost moćnik, kakoršnega je se mogoče z kako krtačo ali pa s čopom na debla namazati. Povdatjamo pa, da poglaviti hnsljivi del tega mazanja je pač Človeško blato, kajti skušnja je dokazala, da mazilo brez tega v hudi zimi nič ne pomaga, ker zajci debla vsejedno obglodnjo. Kjer je Česmina dovolj, zadostuje tudi, okolo vsakega debla kake tri štiri do krone segajoče mladike v tja zatakniti, ter te na par mestih z vrbo ali beko k deblu privezati. Kakor si namreč zajec nikoli v češminovem grdiu, in niti v njegovi bliiini svojega ležišča ne naredi, tako se tudi sadnega drevesa debla ne dotakne, ako je okoli njega kolikor toliko češminovih mladik zatakneaih, če tudi do debla z gobcem se lahko seže. ČeSmin biti mora po vsem tem zajcu, če že ne strupena, pa ysaj jako sovražna rastlina.
(Trpinčenje živali.) Dostikrat je videti brezsrčne ljudi živali mučiti, koliko pa žival pretrpi od takih ljudi, ko nihče ne vidi. Prigodi se, da konj vprežen vsega hHdega pogine. Naj bi se vetidfir vsakdo stvarnikovih besed spomnil ko je žival človeku izročil. Dal je nam žival v korist, v pripomoč, a mučiti jo, nam je prepovedal. Tudi vlada je skrbela z zakonom proti trpinčenju živali, v katerem žuga z globo do sto gold, ali do štirinajst dni zapora. Slavno okrajno glavarstvo ravno sedaj zopet županstva opozarja na to postavo; kot tako kaznivo dejanje velja posebno: 1. neusmiljeno poganjanje, suvanje, tepenje i. t. d. konj in volov pred preobloženimi v*)zovi. 2. divja gonitev klavne živine s psi. 3. mučna prevožnja telet, ovac, koz in prašičev na dvokolnicah in vozovih s trdo podlago, z visečim životom, s pretesno z ojstrim konopcem zvezanimi nogami, da zareže meso in ovira krvni obtok i. t. d. Bodite tedaj usmiljeni z živaljo!
(Pasja steklina in kontamac.) Zopet imamo poročati o dveh steklih oziroma stekline sumljivih psov in sicer se je 2ij, in 27. t. m. neki, sedaj
še neznani pes bele barve s črno liso potepal po občinah sv. Peter, Prečna in Mirnapeč ter ondi već psov popadel. Do (lane>) ga še niso zasačili. Pasji kontumac je vsled tega upeljan do 27. februarja 190L v obdinah sv. Peter, Prečina in Mirnapeč. — Dne 27. in 28. t. m. je pa velik Črn dosedaj še nepoznani pe» po 2užeml>erku, Strunski vasi, Cegelnici, StavĆji vasi Grndencu, Lipljah, Selih, na Smuki in na Vrhu ve6 psov popadel in pogrizel \ tega psa so na Vrhu 28. t, m. zvečer pokončali Uradna preiskava je dokazala, da je bil ta pes stekel in se je pasji kontumac zaukazal do 28. februarja 1901 v sledečih krajih: v občini Žužemberk: Žužemberk, Stranska vas, Praprece, Za-fara, Cvibel, Zalisec, Reber, Hrib, &or. in Dol. Križ, Vrhovo, Poljane, Budganja vas, Dežeča vas, Plešivica, Visejec, Građene, Vrh, Sela, Ratje, Lopata, Prevab, Pleš, Hine, Lazina, Velike in Male Liplje, Klopce, in potem v vsej občini Dvor in Smreka,
(Dobava lesa.) Trgovinski in obrtniški zbornici je doSlo poročilo, da je ravnateljstvo državnega premogdkopa v Pernikn (Bulgarija) razpisalo ponudbeno razpravo, ki se bo vršila aO. novembra 1900 pri okrožni fíuačni prefekturi v Zofiji, za dobavo lesa, ki se bo pri omenjenem premogok pu potreboval vletu 1901. - Približna vrednost dobave je 198 OOO frankov. Varščina znaša 9900 frankov. Natančneji dobavni pogo;i, cahier des charges i. t. d. se lahko pogledajo pri omenjenem finančnem ohlastvn.
(Dobavni razpis.) C. k. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo kralj, belgijskih državnih železnic v Bi u-seljn razpisalo ponudbeno razpravo glede dobave železniških pragov iz hrastovega in bukovega leaa, 1, 1901 in 1902. Pismene ponudbe za to se lahko takoj vlože na naslov ^Direction des Veies et Travaux, rue de Louvain 11, Bruxelles". Natančnejša pojasnila sa dobe v „Bureau central des reisegnementes concernant les adjudicationis^ in Briissel rue des Augustina, 17, (K a toi pĎlit. društvo) za Novo mesto, priporoĎevaje gospođa Viljem Pfeifer-ja za yolitev v kmečke občine, priobčnje naslednje pismo: Veleblagorodni gospod Vlllem Pfeifer, posestnik v Krškem, deželni in državni poslanec. Ponižno podpisani se Vašemu veleblagorodju najsrčnejše zahvaljuje za izkazano dobroto, đa sta mu izposlovali pri visok. c. kr. poljedelskemu ministerstvu nagrado, oziroma podporo glede naprave vzornega vinograda na Vinici, Objednera se v imenu tukajšne kmetijske podružnice, kot nje načelnik, uajtopleje zahvaljujem za izposlovanje od visok, c. kr, poljedelskega ministerstva za štiri škropilnice.
Bodite uverjeni, đa Vaš trud in Vaša blago-naklonjenost ostane nam vedno v spominu in da hočemo Behikranjci se vedno za Vašo požrtvovalnost v prid in blagostanje naše ljube domovine hvaležni izkazati.
Z naj odličnejši m spoštovanjem in srČno zahval» se bilježim
Franîo Lovšin m. p.
posestnik in nafelnik kmet. v^xiv-Vinica, dne 4. februvarja 1897. (Novi zvonovi.) V soboto dne 10. t. m. so Smoliučanje dobili nove zvonoye. Ta dan je bil praznik za-nje. Zbrali so se stari in mladi na hribčku pred cerkvijo ter pričakovali zvonov, ki so jih imeli pripeljati. Okoli treh popoldne so zagrmeli topiči, in mali zvonček se je oglasil, vabeč k sebi tovariše. Zbrani vaščani so jim hiteli do konca vasi nasprotij
ter jih spremljali p<)t«ra do cerkve nazaj. Pribrwlnjo BOČ so preĚuli pri cerkvi, kraseé cerkvico z« prihoda o slovesnost. Obširni popis prihodnjii,
(Na Hrvaško in v Slavonijo) je šlo leto-flojo jesen iz Dolenjske nad 160 deUvcev, da v ondot-nili šumali delajo,
(„Slovenske zadruge") je izšla 12. in zadnja številka v tem letu in prinaša mdogovratno gradivo o slovenskem posojilništvu in naši zadružni gospodarski organizaciji, o katerih predmetih ta mesečnik objektno razpravlja. Izhajal bode tudi 1, 1901. NaroĚninn znaša 4 Krone na leto in se pošilja u[)rav-ništvu (Centralni posojilnici sbtvenski) t Krškem.
(Hišni misij on) ali duhovne vaje. Po sv. Aljfonzii Liguorskemu z nekaterimi nauki in molitvami priredil in poslovenil P. Marijan Širca, mašnik reda sv. Franèiska. Drugo pomnoženo izdanje, S tem naslovom izšel je v zuložništvu bukvama J. Krajca v Novem mestu molitvenik za domačo pobožnost in za cerkveno rabo. Cena molitvenika v vseplatno vezanega 80 kr., v usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. — V samostanski Ziikriatiji se dobi knjiga „Duhovna samota" za 25 kr.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Darovi za novomeško dijaško kuhinjo.
G. žapnil: M P.iljalf i K.; K- ilekftu^J. N»íí<nle 5 K,; :g.':RBÍiihol(l Kretinsíity 2U K. Živil ho duli : Ziipnya Mirna (leČ vebk TO® in i vreie kroinjiirj», 2 vreii i-^ija, 1 vreĚo fiižola, 1 vreSo repe in I Krouo denwja; inpnija Vavt» VM troM-pirj» repe iu selja; M. Mrtimor 1 vreio krompirja in 1 vreio repe terfižiil»; žiijmik Hufer 2 vreĚi píenioe; z It tke vreio krompirja in vok repe.
Darovi zn družino Roštan (Bernardovc).
' -■"''■i'Gostilna Sebaher v Semičn darovnU je 9 Kron. Županstvo v Veliki loki se toplo zalivaljuje vsiin inilirn (îarovalcem, ter poroda, Ub je mati 2Ô. t. m. umrla, Štiriletni ain pa 27. t. m. pri Himiljemli bratili v Kandiji.
J. Bukoyec, župan.
Lotsrîjske štsvilke. Tral 17. novembra 5 70 80 48 27 firadeo 24. -	59 47 57 41 12
Okiic.
, Firm. IHVOQ. ^^ Gen. 1.-41/7.
Podpisana okrožna «odnij« kot trgovska aod ni j a naitianja, đa BO Tiled pravakrepne viâesiodne reknrine odloi'be e dne 2/10. 1900 in tnsûdneKB obvestila z dne 17/10. 1900 Firm, llfl/OO Gen. 1-41/7 pri tvrdki „kmotijeko druStvo v Žužemberku, re(ïi-itroraiia ladrusr» b oinPjwu aavezo" ii^-Sil libris naslednjih do-loieEi VBled tmi,)dnegft ak epa 7. dne 11/7, IflOO opr. it. Firm, 83/00 Gen. 1-41/6 vpisanih pravil in sicer v Jj 2: tutek a. h. O, v polnem obsega, od toĚke d i?, St. 1 besed „in domaie obrti", i» it. 6 besed: „in domače kmetske obrti" in eledojiĚ zadnjih dveh <H)stavkuv v polnem obsegu zaéenSi t. „Med" do „irdelki".
C. kr. ckroino sodlSâe v Riidolfovem oddelek III, dne 16. novembra 1900.

ktcra je solski nauk dostala, pa Je ÎQ službo pri g-ospodarstvu prc-jfl slabotna, dobi laliko službo ' v Novem mestu. Ponudbe naj se poisljejo oprav niž t vu „Dol. Novic".
v
Siîir>l1nî aft*ni rabljen, aiiepop.ano dober, kJlVelJIll »LIUJ^ je j-a^i odpotovanja cenó
tta prodaj pri Mici Murgelj na Hjdem št. I., pošta
Hovo meito.	(282-1)
Oklic. Nc I
C. kr. okraino sodišče v Rudolfovem dovoli u podlagi predloženih mu dražbenih pogojev
prostovoljno dražbo
Mariji Švarc iz Šleihenfeld, Karolu Švarc od tam, Mariji Huber iz Leinic ter Rotalljl Ebner iz Kudolfovegi, kot đpdići po Friderik Švarců iz Eudolfovega lastnik zem^ji8Č uloga štev, 213, 216, H3 in 40, kat. občine Rudiilfovo ter se doloćuje narok na
7. decembra 1900 ob 10. url dopoldne
pri temu Bodišću snba 5. a pristavkoin, da Be bod^o ista le za ali nad cenilno vrednost oddale.
Kupovalci smejo med opi arilnimi urami dražbene pogoje prt tusodneum pisarnemu oddelku tregledati.
Uknjiženim upnikom ostMnejo zasta\ne pravice ne oziraje se na prodnjalno ceno, neprikrajsane.
C. kr. okrajno sodiáče v Rudolfovem oddel. t,
dne 20. novembra 1900.
Smola.
A
v poklic dediča Ucman Matija, čegar bivališč« ni znano.
C. kr. okrajno sodišče v Rudnlfovam naznanja,
da je 11. suRca na "^ elkem Ctrovcu št. 10 umrl posestnik Anton Ucman. Jfed njegove dediče spada njegov zakonski sin Matija Ucman. Leta, ki je nekje v Ameriki, vendar neznanega bivališča, se poziv», naj se v «nem letu po nižje razvidnemu dnevi pri tem Sfidiňču zglasi in pravoveljavno prijavi za dediča, sicer bi se zapuSĆina obravnavala z dediči, ki fle bodo priglasili in z Drap Matijo, posestnikom na Velkem Cerovcu st. 11, ki mu je postavljen za skrbnika.
C. kr. okrajno sodl^te v Riidolfovem,
dne Í6. oktobra 1900,
Slfiinnvanîi» '»^stoječe i« dveh sob, kuhinje, C9tilllU> d-lljl/, kleti m drvarnice je oddati
pri Franc Murnu v Kfindiji št (8.	(ž9i-i)
IJĚ^ H\h\ na prodaj.
Hiša št. Í74 v Novfm irestu, na Bregu polej Brunerjeve hiše je tudi smrti Instn^ce iz proste roke na prodaj. Oglasili se je pri uskihniku hiše, ces. svetniku gosp, Pauaer u v Nnvem mestu.
^ primerno šolsko izobrazbo se sprej-UVjt^Ut-Vj nie v prođ,ijalno A. Gustin v Noven nes^u.___(292-1)
® kotlar v Siii)i(»lH>rn mi HrvatMkem,
5 .jnvlja slavnemu občinstvu, rta pride
S z ^anjarskiiDi koprenimi kotli
n na sejm adventiii torek f, j. 4. dec. v Novo _ 0 mesto. Kdor bode kaj p'>trebovf»l, naj pride A ^ na sejem k mostu k hini gosjtoda Haćevarja. Z
Miklavževa darila!
liožična darila!


v rtružbiiiskili igruli in gahiiilorijnliih stynrcli, okríť^ke zii Im)-žídna drevesca in jaslice, moderne knjige, romane, niolitrcnilte, timetiiiâke ruzgiertnlcc in olegimtno pinaîno orodje nudi po najnižjiti cenah
F. Tandler v Novem inentii na glavn« m trjiii.
Na drobno!
Na debelo!
nil
H
Stlïl
posebno dobro in pristno, beieln rudečebtrve,
prodaja na debelo po nizkih cenah
Antonija Lakner v Kandijl Št, 58, to je mej Iiišumi gf. Appe-ta in g. Junca.	{2Bi —i)
Hiša št. 56 v Žužemberku
s lilevom in lepim vrtom, ležeča ob ngotlneni prnetom za gostilno, je na prodaj. — Ponudbe nnj se pošiljajo na C. kr. pošlo v Idrijo.	<283-1)
Priporočam
®
in
tnojo veliko in krasno iihero vsakovrstnih w sladiic in okraskov k božičnemu drevesco, " dalje male iepo slikane porceianaste plastične podobice k lasticam. Yse v veliki Izberi, îlnem Izdelku In po nizkih cenah. S apoštovanjem
(289)
AlfoLZ Oblak,
trgoíM v Novem mestu.
mestno in meščanske gsrtie godhe iW|l naznHiija s tem, da se prične z dne ^ * ^ i. decembrom t. I.
I>oiik uceiiccv na godala.
Vabijo se toraj nfenci, kteri se mislijo ućiti godbe r ta naitien, dîi bodo potem v8to()ili kot godci k godbi. Zglusiti se je pri kapelniku g. Emeršićo v hiši st. 82.
Vjiva v uajem.
Na mestnem polju poleg Polakoveg» travnika je T najem oddati njiva za osem mevaikov posetve. -Ponudbe pri opravništvu „Ddl. Novic".	(284-1)
íía prodaj hiSa v Mirni peči,
ležeča ob glavni cesti, tik farne cerkve. Nekdanja df'maćija P. Z. Obstojeća iz treh sob, kuhinje, dveh îi|ivj Meva in svinjaka. Vse je v dobrem stan«, — Već pove lastnik Jožef Fabjan ravnn tam, (:80
Grajsčinaliajnof pri Novem mewtu
enega vavpta in enega vrtnarja.
so dobi blago en dan r mesecu.
Vsi tisti čast, odjemalci, kateri so dne 21. novembra t, 1, pri nas kupili, naj pridejo z listekoni, katerega so pri nas isti dan dobili, po denar, kojega brez vsacega oviia po-lolnoiiia nazaj dobijo.
Naznanjava tudi, da bodeva za naprej vsaki mesec en dan odločila, od katerega se bode denar nazaj dobil, toraj poskusite kupovati te pri
Jakse in Mervar-ju
in prepričali se bodete, da se tam najbolje blago in najceneje kupi.
Slavno občinstvo k nakupu uljudno vabiva, in zagotavljava točno in dobro postrežbo ter se priporočava za obilen obisk, S spoštovanjem
Jakge in Mervar
^ml (2B6-—1)	nuvu niti«iu.
Nova mesto.
ASltlI
zaloga istrskega vina.
v Novem mestu na glavnem trgj št. 94 (v Q. Zurčevi hiši) nahaj!» 86
flOîa zaloga istrskega beleša in črnega vina
razne cene, kteri sele na debelo, najmaTij po en veder, prodaja. Vino je zanesljiva dobio, nepnkvnrjeno in ne ponarejeno.
Niintčiln in pojasnila ii prijaznosti pri 'Ir
g. Viktor VonCiuii,
C kr, piBmouoSu v Novem mestu.
f2G0-3) Ife
Gostilna na lepi priliki,
s kletjo in velikim lilectun, po žetji tudi nekaj potrebnegA zemljÎHi'îii, je oddati zaradi prile^nosti Rospodai-ja v najem v Kronovem na razpotji v Smarjeto in Belo cerkev — Veô in>ve hstnik Jo3tp Kosak po donmče „pri šiosarju" Dot. Kronotfo žt. 3 požta Sma^eta.
v Navem mestu, Knžatijska OtanOVtlllJlî, ulica at 150 obstoječe iz treh ali petih sob, potrebnih prostorov in vrt,a je oddati 8 I. februarjem 1901.__<274-2)
iVa prodaj je posestvo!
Zidana hiSa, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, novi »*injaki z opeki» pokriti in dvojnat ko-zolc z dttsetimi atanii, vse v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali veé lepega gozda. Vsa zemljiĚČa leže v ravnini okoli hiňe.
Dalje je na prodaj sedem oral<iv prav iivrstnega travnika, kteri lf/,i pri vasi Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega mesta v >kocijan.
Končno je na jirodaj vet gozdnih parcel blizo ákocijana. — Več se izve	(275-2)
pri oskrbnistvu grajšfiine v Radelci
poŠta Buftka na DolenjsVem___
_epa stanovitna namizna jabo ka
ima na prodaj	(234-4)
mltiu Sreliroiče Požta (Novo mesto.)
HiSa na prodaj.
v Rudolfovem poleg stare vojašnice »li na novo «grajene justičně palače, katera obstoji iz 4 »ob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iate vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmaraki obrt, kateri se je že veliko let v tej hisi nahajal.
Natančna pojasnila se dobi pri lastniku gosp. Kari Dulier-Ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé, Gor. Staj.
ANTON HOČEVAR,
tovarnar za usnje v Novem mestu
priporoča
pxodajsdsi&o
v lastnej prenovljeni hiši pťdeg novega mosta. V istej se nahaja bogata zaloga vsakovratiegi usnja in vse čevljarske potrebščine po najnižji ceni.
Gozdarski urad na Ruprč^rhu oddHja začenši s 1. novemb. I ' bukove drva, ni dom postavljene pa 5 K 20 h kuhiâni meter. — Na-ročlia sprejme gozdarski mojster gosp, Kretlnszky v Kaiidiji v no vi Kas tel co v i hisi.	(246-4)
W^atifwtnîa s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in OlilUUVdUJU	se 1. oktobra odda
_v Kandili it 9.__
16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme ae t poduk v Ljubljani Več se izve v No^em meitu. Ljubljanska cesta it. 105_(ei-ifj
V najem se odda takoj za jedno ali več let
3roQaa nica s skadišći,
veika epa
kletmi in eventue no tudi s hlevom t Rihrmannovi hiii v Novem mestu na najbolj obljudeni Ljubljanski cesti. — Natančneje se izvé pri Viktor Rohrmann-u v Ljubljani	{273 2)
Veliko zalogo
Hj vsakovrstnega inannfaliturnega, | j! pasebno zimskega blaga za moške in ^ t ženske po najnižjih cenah,
priporoča
Josip Ogoreutz,
Novo mesto.
rui	stroji
pod ugodnimi pogoji !
BC Velika izbira plaht M	ill odej za konje.
{
t
1
1 i
L
11846507
! Najboljša in najsiííurnejSa prilika za štedenje!

stanje hranilnih vlog 30 sept 1900: čez 5 milijonov Kron.
Denarni promet v devetih mesecih; čez 17 milijonov Kron.
Ljudska posojilnica
preje: Gradišče st. 1. — sedaj: Kongresni trg St, 1, nadst.
sprejema
hranilne vloge
Tsak delaTUili od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
4,i7o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gold.
čistih 4 gld, 50 kr. na leto.
StaDje hranilnih vlog 30. sept. 190(t: 5,853 620 K 80 h.
Promet: v 9. mesecih tid 1. jan, do 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice ee sprejemajo za gotov denar, ne da bi se obreetovanje kaj
prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
Anton Belec,
poseitnik, podjetnik in tT^vec T ât. Vido nad I^nbij&no.
V LJubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šuiteršič, predsidsik.
OdLorniki!
Josip ŠlSka,
kneioSkofijeki kancelar,
Josip Jarc,
Telepuieetnik t Ueđrođob.
Or. Andrej Karlin,
itolni kuoaik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,
TelepDgettnik y IJubljetni.
Matija Kolar,
itipiiik pri Đ. U. T Folji,
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniike blagajne T Ljnbliftni.
Frančifiek Leskovic,
blagajnik „Ljad. pos." >Ljnb\juu.
Or. Viljem Sthweitzer,
odvet. koBcipijent t Ljnbljani.
Gregor Šlibar,
Kn|)nik na Rnduikn.
Dr, Aleš UâeniËnik,
profesor bogoBlo-vj» v Ljub^ani,
i
Zakaj
sUduo
ao ie Ijtidje, katen K&threinerKnftipp-OTO
--------avo ne rabijo, akoravno
je t»ko dobrodiSeia in «dravii tftvmft piiaĚa?
Ker ^ Tsi US' vedo, ktsre velike prednosti ira» Kathreiner-jev» kava, katera ikoïi «n ekstrakt bobove rastline duh in okus bobove kave zadobi Taista toraj idruii na L6prooeiilj>Ti naain dobre «dravjo delnjode lastnosti domaćega sladnog» preparata ■ preUubHenini dn-Lom bobove kave. Katbremer Kneippova sladu» kava iliii) posebno za prim m k bobovi kavi, dâi M tudi ako se sama poo-iije. Dobi se povsodi, ne sme s« pa nikoli odprta prodajati m ja Humo pristna v manih iirir-nih «avojih « podobo ïap-Bika Kneippa in ■ imenom
>ÍÍJP
anez J3x-a
najstarejša in na)ve6)a ^
iJP tovamiSka laloga šivalnih strojev
v Ljnbljani, Dunajska cesta št 13.


V Škiibernctovi liiši odda se s 15. majem
obatojeie iz štinh, ozinmia iestili sob, vaemi prlikli-nami in malim soôivnim vrtom. — Vbč se izve pri lastnici hiše.	(277—2)
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec v Metliki. (210—821
HiSa je na prodaj
v Kaiidiji št. 21 s tremi sobaini,kubinjo,kl6tj» in vrtuni na koncu hiše iu za hÍHO Hiša je tudi gostilno pripravna! — Već ae izve ravno tam.
Na prodaj po nizki ceni
dva klavira in dva harmonia.
J
Več se izve v Novem nie»tu it, 82. (279—


Kainanjam, d» li"-« ^ vedno friftno ia tn>eifo TMika TTste ïft íaatito Kogpod« dnhovsikš.

Tudi «lav. p, r (il)iiii«tm nt-inanjsm. da iiaam v lalogi vsaka rTstfl modři-uB itoíei ter tudî iiBi>n>-moiljiv tivolski lodon baví lok«.
Tudi imstii nBrrjKne liaviloke vsak« vBlikosti ML goiiKjdeiB de&ks in uicki oeai.
DiialivB Uitiati« tnel
CTAKOB MIKOIilO,
kroJaSkl roojitřpr, ISnvo mrnt», Vf Hlt 1 try H. «a I-
priporoía sa preí. (laJiovíĚini v liđalovanjs v^iUtivi Ht..c otilt^bu, tioiiobn»
talarje, površnike itd.
po najokusnejíetn in najnovejSom kroju; — Izdelujem vsako, v to st.roko BjtHdajoto dolo DfttanĚno po meri.
Priporoftam bc prc6. duhovMini, da me blagovoli poÉaíititi « oenje-1 nimi naroiiii, zajfotavljiijoi, tla bodera Tedno ňkrbel, da izročim vsako naročilo v najvećjo zadovoljnost prcêastîtib naroinikov.
Slav. p. «L občinstvu priiwn>fam svojo dobro «rej«i»
krojaáko delavnico,
T kateri delajo najboljilo delavske mofti ; zatorej no jamii im eteftantno, _ lepo in moderno izvršitev naročil, kakor t«di zato, da se vsaka v moji dalavaici naiejena obleka lepo prilegli.

Na debelo! # Na drobno!
Postrežba točna! ^ Cene nizke!
Peter Majdič,
trgovina z železnino „MERKUR",
Celje, Graške nlice št. 12
priporoča svoje laliko tekoče slamorezíífce najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne slsmorezne kose.
Dalje svojo veliko zalogo izdelkov iz kamen^čine, kakor cevi za kanalizacije in stranUČa, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, kuhinjske priprave, Štedilnikov in peči od uajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Gg. kmetovalcem priporočam kot najizdatnejše umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovaraiski ceni.
Velika izbera železnih nagrobnih križev.
Slavno občinstvo vabim najnljudneje, bi pri priliki ogledati mojo trgovino in zalogo.
Prodaja vina.
GrajSčIna v Brežicah ini» se večjo množino prav dobrega vina iz Sronieljskih goric pougurtiii ceni na prodaj. Za pristnost vina se jamči. Odda se t veiji in niajnši mnoiini.	(269-3)
ŤTřPll Ai* j® áolski nauk dostal in ima veselje ^(j pekovske obrti, se takoj sprejme. Kje, pove opravnistvo „Dol Novic".	(266—3)

V ^rajáčini Bnjnof pri Novem mcstn je na prodaj
novo in staro vino
v vsaVi množini.	mî-2y
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
registroTuna /admga z neomejeno zavezo, pÍQa7B,a. xa.a	tirg^ ïx. it.
oesSsvQ v Ikj'abljaxxi sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po i^jg^jo od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi, llraiiiliiicno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. tas-si)
Fsv« Mirto OdcvToni u«duk,	nlofaik in Ui;kw JL KrmlM.