Siran 7. 8L0VENEC, Sne 2. артПа 1022. Stev. 78. Triglavski: Bosanska pisma. m. (Konec) V ostalem, ne glede na vse to, kar sem gori uvajal, ako utvar čisto na splošno vzamemo, ako povsem objektivno, brez vsake refleksije in tendence pogledamo današnji dan položaj kakršen je: gospoda moja, jaz Vas vprašam: kako hočemo ven iz te siluacije, o kateri vsi brez razliko mišljenja in stranke priznavamo, da je nemogoča in da mu tira v katastrofo? Na kak način hočemo Ia naš iz tisoč ran, zadanih mu od lastnih sinov, krvaveči in hirajoči državni organizem ozdraviti? Z mehaničnimi sredstvi, z dobro upravo, smo-treno politiko itd.? Gotovo, mi moremo a tem stanje počasi zboijšati, moremo rano zaceliti, moremo tudi notrunji proces raz-krajunja tlo neke meje zaustaviti, mi moremo z naporom vseh sil in ob srečni vua-nji konstelaciji našo državo spraviti na noge, ali nje popoinoma ozdraviti, vliti jej v žile krepkih m trajnih življenjskih sil, tega mi na ta način ne zamoremo nik Jar in nikoli. Zakaj, Ia naša država danes ui samo telesno bolna, ona je tudi in pred vsem bolna na duši, in tu leži zlo vsega zla, tu jo glavni vzrok vse naše sedanje nesreče. Dušo našo države je treba najprej ozdraviti, da bodo nove sveže moil prešinile telo, a lo je mogoče samo z duševnimi ieki in surno na en način: v duhu ideje, iz katere so je leta 1918. porodila naša Jugoslavija To idejo in življenjski vir in nioč na.še države je državotvorni duh Ahasverjev zastrupil, da iz retorto ustvari umetnega mrkega homunkula namestu pravega, naravnorojene-^a solatnega junaka Jugoslovana. Roko na srce, bratje, jaz Vas vprašam vse skupaj, Slovence, llrvate hi Srbe, brez izjeme* ali si je le edou od nas nekdaj, ko je bila Jugoslavija za nas samo še lep san in ue resnica, zan išljai to našo skupno državo v formi, kakor jo danes ustvarja centralistični princip? Mar ni cela zgodovina jugoslovanskega pokreta, program naših borbenih organizacij, vsa naša propaganda in politika do osvobojenja orientirana v popolnoma drugem duhu in cilju — naj si že imenujemo to avtonomijo aii federacijo, ki sta obe raztegljiva pojma — in mar nismo našega troiinenogu naroda v tem duhu vzgajali in vodili, mar se nismo po teh istih načelih medsebojno pogodili in stopili v državno zajodnico? ia mar ni tudi svet zunaj, ki nam je v naši stvari poiiuigtal, razumel Jugoslavijo kot federacijo vseh jugoslovanskih plemen, tudi Bolgarov? Mar ni edino to naravna podlaga in svrha na.še skupnosti? In ni ravno zato, prešinjen te naravne, primerne, samoobsebi razumljive in razumljene jugoslovanske ideje, naš narod s takim navdušenjem in ve&eljem šel na delo, da si postavi svoj dom, icp in trdcu, — in mar ni vzrok, zakaj tega navdušenja in veselja danes več ni, zakaj stoji delo in trohni tramovje, in zakaj ni med natni več ne sloge ne zaupanja, ravno to, ker se narod vidi razočaranega v svojem pričakovanju, prevarjenega v svojem idealu? Da, gospoda moja, notranji so vzroki našega današnjega tako obupnega položaja; psihično je naš državni organizem Loian in vsled tega tudi fizično; in od znotraj na vun moramo počeli zdravili. Moralično moč moramo najprej vrniti naši državi, njene mnterielne sile se bodo potom aame od sebe razmahnile. Zato ni nobenega drugega sredstva In pota nego noža] k pravi jugoslovanski ideji, ki je bila vera ln življenjska sila našega naroda pod tujim jarmom, k ideji, za katero se je boril in umiral, k ideji, k nas jo nosila skoz morja krvi in solz, k deli, v kateri smo se prcrodill in v eno dušo zlili, v katere imenu smo »tvorili svojo državo in katera edino more biti njena več-noživa in nepremagljiva moralična sila. Najmočnejša je država, ki jo vežejo duševne sile. In naj govori v prilog centralizma še toliko državotvornih argumentov, on je no krivem potu. liste >jedin-stvene« vezi, ki jih on hoče skovati, bodo samo na videz jake, to bodo zgolj mehanične vezi relativne trdnosti, ali tiste iive duševne edinstvene vezi in moči, trdnejše od jekla in granita, kljubujoče vsem viharjem in nevarnostim, ne bo nikdar uslvuril. Tudi stara Avstrija je bila fizično trdno sklenjene edinstvena država, а manjkalo ji je vsespajojoče duševne vezi, zulo je propadla. Eno ne bi smel noš centralizem Izgubljati iz vida: da bo njogova tvorba nekaj umetnega in protinaravnega. Trdno in trajno pa more obstojati le to, kar je zgrajeno na naravnih temeljih, po naravnih zakonih ln gre vštric z naravnim razvojem. Večni naravni zakoni ne prenehajo delovati, ker jih ignoriramo ali baguteli-ziramo ali ironlziramo. je rekel Chamberlain. Ah, bože moj, če pomislim: danes v 20. stoletju, v dobi narodnega individua-lizma, ki je temelj napredka in kulture, po svetovni vojski In revoluciji, ki .'e ustvarila vse nove življenjske forme, in pa po Štirih letih tako slabih izkušenj — kako more biti človek navdahnjen državotvornega duha 18. stoletja? Zatorej, bratje, nI je druge poti za nas: Nazaj v leto 1918. Začnimo zopet od kraja. Mnogo držav jo tako naredilo, zakaj bi tudi mi ne? Ko vendar vsi skupaj izprevldimo, da tako no gre dalje in da samo čas Izgubljamo In ker nismo v teh štirih letih ničesar napravili, nimamo ničesar izgubili. A da ne bo nikomu težko, sklenimo najprej sledeči občni narodni zakon: Mi obdržimo samo letnico, da se nain ne bo svet smejal, drugače pa izbrišemo celi ta čas, od dneva našega ujedi-njenja pa do danes, čisto popolnoma iz našega državnega življenja, kakor da ga ni bilo. Vse obstoječe ontane za enkrat kakor je. Nihče se za ta čas ue pozove no odgovornost, nobenih rekriminacij ne sme bili, nikake k on seli vence se ne izvajajo. To velja za vsakega in za vse, za vsako osebo in za vsako stvar. — In potem skli-čimo narodni zbor in se posvetujmo v duhu prave jugoslovanske ideje, knko da to svojo skupno državo najbolje uredimo, katera nam je uso.-ln in življenjska potreba, a ne, kakor jo današnji državotvorci ume-vajo, samo mehanizem z edino naloio biti slučajnim izvrševalcem slučajne večine in-dividujev, ki ima morda v trenutku, ko je nekaj skieniia, v rcsnici samo manjino naroda za seboj... Moj predlog Vam ne ugaja? Potem, gospoda moja, zares ne vem drugega izhoda, ne političnega in ne psihološkega, iz naše žagale. Ne vem, kako bi drugače našo težkoboino drŽavo mogli na hiter in radikalen način ozdraviti. Ne najdem Izhoda z vidika splošne situacije, uajmanje Ca ga najdem z bosanskega vidika, Če ladno vzamem stvari, kakor danes stoje, in is njih sklepam na bodočnost. Jaz bi Vam o teh stvarci lahko mnogo pisal, dokazal bi Vam s poraznimi primeri, kako neodpustne grehe so tu počenjali in kako nevarno seme posejali v bosanska tla, a rajši molčim. Zal se mi, da bi bil slab patriot, ako bi razgrinjal našo sramoto, in posebej le, ako bi Vas itak razdražene Slovence Še bolj razdraževal. Govoril bo čas, in če bodo ljudje molčali, bo kamenje vpilo. Rečem samo to: da v pol stoletja bosanske vode ne bi moglo odnesti vse n-volje in mržnje, ki se je nabrala tu doli v teh štirih letih našega državotvornega furorja. Gospoda moja I Ali smo slepi in gluhi in znamo mislili samo od danes na jutri? AH po imamo odprte oči, razumemo utrip dobe in smo ljudski psihologi? Ali smo samo hlapci škilaste doktrine ali pa gospodje svetle Ideje? Če smo to drugo, potem vemo, da treba noši državi novega impulza, našemu razdušenemu narodu sveže energije, potem vun iz sedanjega stanja. Naredimo nov prevrat. Zunanjemu osvobojenju I. 1918. naj sledi zdaj naše notranje osvobojenje. Osvobodimo se zmot, laži in hlimbe. Pokopljimo centralizem z vso preteklostjo vred, nad njegovim grobom pa zakličimo: Jugoslavija je mrtva, živela Jugoslavija I IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE. Praga, 1. aprila. (Izv.) Za vokantno mesto mažarskega poslanika v Pragi je določen dosedanji mažarski poslanik v Parizu Brasovsky, za češko lovoškega poslanika v Budimpešti pa dosedanji generalni konzul v Bruslju Vavrečka. CESKO BRODOVJE. Praga, 1. aprila. (Izv.) Češkoslovaška Sadi štiri parnike za plovbo po Donavi do ■nega morja. Ti parniki bodo izmed vseh dosedanjih donavskih parnikov najhitrejši. Za Črno morje se bo zgradilo posebno češkoslovaško brodovje. Inkvizicija v Sandžaku. Na kako nizkem nivoju stoji v južnih krajih naSo države policijsko ia aodnijsko preiskovanje o raznih prestopkih in zločinih, nam je pokazal ie prutes proti koinuniHom v Uelgradu. Nov dokaz nečloveškega poitopinja ln izsiljevanja priznanj pa nam nudi proces, ki se je vriil te dni v Prlje-polju v Sandžuku proti nekaterim kmetom, ki eo obtoženi, f'e nmre. naj tira nfhče ne z»e « Tri mesec« je It/al bolan ln onemogel v ječi, ne da bi poalali ad ravnika. Tudi druge priče in obtoienci, ki a« bili zašli-iani tekom več dni trajajoče razprave, so izpovedali »lično in kazali svojo rane. ki ao jim Jih prizadejale >batine< državnih funkcionarjev od načelnika do zadnjega stražarja in Čuvaja. 20. p. m. Je bila izrečena sodba In ao bili radi pomanjkanja dokazov vsi obtoženci, ki ao pretrpeli toliko muk v preiskovalnem aodiiču, oproščeni razen petih. Obsojeni so bili: Juso AjanovM na в let, Alija Epohi< je neki šumadiuec priobčil par člankov o vzrokih, ki so zakrivili padce dinarja. Prihaja do zaključka, da bi se bili temu padcu ognili, ako bi bili takoj prvi proračun postavili na solidno podlago, t. j. na temcijit finančni načrt, temelječ na neposrednih davkih. Teda radikalna in demokratska stranka nista storili iz demagoških razlogov: nočeta prevzeti odija za uvedbo novih davkov. Šuma-dinec piše: »Demagoštvo naših politikov, trganje za oblast in ministrske fotelje, politično tekmovanje, petolizništvo — vse to je dovedlo do tega, da začasno narodno predstavništvo ni moglo rešiti državnega proračuna nove kraljevine ter se je moral naš prvi proračun uzakonili z ukazom. Znašal jo okolu deset milijard dinarjev. Ta ogromen trošek je bilo treba pokrili z dohodki, toda ti so bili večinoma samo umišljeni. Vsled tega smo se zatekli k naredbam za povečanje državnih dohodkov: carine, taks, trošarine itd.; a ko tudi to ni zadoščalo, smo se v svrho pokrivunja deficilov začeli zadolževati pri Narodni banki. Ta dolg dosega danes ogromno vsoto: skoro pet milijard dinarjev. Narodna banka je morala, tia je mogla posojali državi, tiskati nove novčanice; čim pa se jo —■ - •' та Pri »venetskem narodu«. Ce Se vozi človek iz Gradca skozi Ljubljano v Trst, opazi takoj veliko razliko. V vlaku le preiščejo v Špilju avstrij ki stražniki in cariniki, v Mariboru jugoslovanski (skoro bi rekel srbski, ker no znajo slovenski), v Rakeku zopel jugo lovan-ski, v Poatumiji (naši 1'olojni) pa Italijanski. V Gradcu računljo s stotaki (pod 100 avstr. kron »e skoro nič več ne dobi), v Ljubljani z enotami (ena jtigool krona pa že prehaja v pol dinarja in dinar), v Tr tu pa še veljajo tudi stotinko (centesjmi). Zato imajo v Trslu kakor v celi Itoliii tlovolj kovina^ lega drobiža po 5, 10 in 20 slutink (eentesirrov). Trst je torej zdaj provincial* no mesto venetske (beneške) Julije. Da Slovenci niso zadovoljni z novimi razmerami, je samoobsebi umevno; upajo še vedno da se kaj i/premeni. A tudi veneUki Italijani ni o navdušeni za novo državo ra/.un >dtiševnib< de'avcev-idenltstov. Praktični delavci, obrtniki in trgovci so nezadovoljni, ker imajo ogromno škodo vsled novih razmer. Tržaško luku Je mrtvo pristanišče ubogih ribičev. Velike ladje mrko čepe v luki, nič se ne čuje ve-elo žvižganje mogočnih siren in viharno pozdravljanje odhajajočih ali prihnininčih potnikov. Tudi tovarne počivajo. Zelema livarna, ki je v zvezi z jeseniško, ne dota, odkar je pod Italijo. Trst postaja ulw>« in drag. Živež dobiva iz Jugoslavije, fce no pol pokvarjeno svinjsko meso jiiu jo dobro došlo. Povrh vsega pa ni pravne varno,ti. Fašisti, ki so najbolj organizirana stranke v Italiji, so tu vsemogočni. Zalo so tudi cerkvene razmere iuloetne. Slovenski se sicer pridiguje i« povsod tam knkor prei, vendar *o pridigarji narodni mučeniki, izpostavljeni oboroženim napadom nikomur odgovornih fašistov. PaČ pa je prišel poseben dekret na-TavTO t od ministrstva, da se morajo odpraviti rernške pridigo v Trstu. Pod pritiskom italijanske vlade na mesto škofa dr. Kanina vrinjeni Škof istotako ni mogel shajati. Odšel je k svojim sorodnikom, ju-ritidikcijo pa je izročil kanoniku Mrcchiu; za Veliki četrtek pričakujejo škofi, da jim posveti sv. olja. Tržaška škofija ima 10 bo-goslovcev, med njimi nekaj Slovencev in Hrvatov, ki študirajo pod vodstvom dveh profn~or'ev v škofovi vili na škedniu (Ser-vola) pri Trstu. Prihodnje leto jih še ostane polovica, ki Jo poäljeio študirat v Gorico, kjer so medlem že popravili bogoSandwirlh< je Tirolec, njegov sin služi kot italijanski vojak, njemu pa so odvzeli hotel tako, da je on le državni osk ' ifk, ki dobi nekaj procentov kot plnčo, ves dobiček pa vtakne v žep Italijanska d^ava. Zalo le rpr>ral izpremeniti btdi Ime. Posvetil je hotel nndspgelu Gabriela ter Ima zato napis: »Albergo Gabrielli, ex-Sand-vvirthac. Upa še seve, da dobi hotel nazaj. Sicer pa je v naravi Italijanov celo verjetno, da bi se radi olresli Francozov ter sklenili zavezo z Nemčijo, Avstr'jo, Jugoslavijo itd., da bi jim te države pcm^gnle poitalijanf'ti »terre rrdrMe», odrešene do-žclc, venetskl Trident in venetsko Julijo. Sicer namreč ne morejo prebaviti >il Brenneroc in pol milrona Jugoslovanov. Francozi pa i!m nbo več všeč, ker ee boje, da bodo ž njimi kmalu obračunali Nemci. Nuši venetski Jugoslovani imajo zdaj svojo bližnjo univerzo v Padovi, kjer je ju-ridično, filozofska in mcdicinr-ka fakulteta, bogoslovna fakulleta pa je na novo ustanovljeni univerzi v Milanu. Zdaj popravljajo starinsko psdovnr^ko univerzitetno palačo in ji prizidavajo novo, da se bo v lepši obleki predstavila ob letošnji svoji TOOlelnicI, h koleri so povabljene univerze menda celega svcla (rezen nemških in ev-slro-ogrskih). Jezuiti Imajo za vlsokošolce krasen konvikl »Antonianum, Pcnsione universits'ia^, kjer je 105 dijakov, kt Ima vsak svofo sobo In skupno hrano za 15 lir dnevno. V Padovi je med redovniki nekaj Hrvatov. P. Soldrlič I* Cresa je benediktinec pri ceikvi sy. Justine, drug rojak ii Cresa in eden iz Pnlita sta mlnorita pri cerkvi sv. Antona Pndovan-kega. Veličastno katedralo v Padovi je v voj.«ki dvakrat malo poškodoval aeroplan na pro^elnem zidu, ki je zdaj popolnoma popravljen, da se nič ne pozna škoda. Na zidu to točno pove napis: Due volto 1' ira nemica colpiva que-to ternplo insigne deila fede e deli' arle deturbandolo ineurrione aerea atiFtro germanica 30i'12 1917 e 32 1918. Zanimivo pa jo, da se tu imenujejo tudi Nemci, dočim Nemcev no pozna drug napis na doževi palači v Benetkah in na univerzi v Pertigii. Tu imajo namreč uktesano poročilo poveHnika Diaza, v katerem se pravi, da se je 51 italijanskih divizij. 3 britanske, 2 franco ki, 1 češkoslovaška divizija In en ameriknnski regiment vojskovalo 41 merecev proli 73 avslro-ogrsh'ai divizijam ter jih porazila, loko da so dobili 300.000 ujetnikov, 5000 kanonov itd Tu se nemške čete, ki spominjajo Italijane na Kobarid, popolnoma zamolče, in povrh ne pove resnično razmerje divizij. Tako te ulihotaplja laž v zgodovino. Kdo naj popravi laž na doževi palači, ki laže knkor avstrijski »Höfer«? In če so spravili lo laž žo na doževo palačo morebiti manj razsodni njeni oskrbniki, kako si morejo to laž pri" voščiti univerzitetni profesorji slavne I'** rugle? Za fašisti je najbolj disciplinirane stranka italijanska ljudska stranka (purtito popolare italiano-pipi), ki nima centralnega organa t. j. dnevnika, pnč pa ima veS pokrajinskih dnevnikov. Za venet'ko Иа* lijo, ki sega južno od Padove, je jako obširen in razširjen dnevnik z naslovom: >U popolo venetoi. M. K-