mm GLAS XLVII - št. 8 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 28. januarja 1994 stran 4 Vzgojiteljica svojim otrokom stran 9 Dekletom moram biti tudi ata Gorenjska & Banka w W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE V nedeljo na Pokljuki Lomski tek politikov in diplomatov Tržič, 28. januarja - Ker v Lomu nad Tržičem ni snega, prestavljajo Lomljavi tek politikov in diplomatov na Pokljuko. Vse bo tako kot bi bilo v Lomu. Organizacija v vadbenem centru slovenske vojske je v celoti v rokah Lomljanov {n Tržičanov, tekma pa se bo začela ob 11. un, po teku pa bo družabno srečanje. Če se še kdo ni Prijavil, se bo brez problemov uro pred začetkom tekme. Prijavnic za politike, diplomate, župane, •zvršnike in direktorje je dovolj. Predsednik države se je opravičil, predsednik vlade do četrtka ni ne najavil ne odpovedal ude-ježebe, zanesljivo pa pridejo Lojze Peterle, Ivo Bizjak, Peter Stare, dr. Lev Kreft in Janez Koc-jančič. Tako so kazale prijave do četrtka. • J.K. Slovenija bo dobila nove občine v eni rundi Referendumi maja, volitve novembra Ustavno sodišče je za neustavnega spoznalo 95. člen zakona o lokalni samoupravi, ki je dovoljeval hitrejši in počasnejši postopek oblikovanja novih občin. Ljubljana, 28. januarja -V državnem zboru sprejeto določilo, da bi se lahko deli sedanjih občin preoblikovali v nove občine po hitrem postopku (referendumu do konca marca, volitve do konca junija), drugi pa počasneje (volitve v stare občine aprila, referendumi do konca prihodnjega leta) je na ustavnem sodišču padlo. Presojo je zahtevalo mestno vodstvo Ljubljane. Tako je treba sedaj za oblikovanje novih občin in za lokalne volitve sprejeti nov vozni red, pred tem pa bo treba podaljšati mandate sedanjim občinskim skupščinam. Potečejo jim namreč letos aprila. Ali bo to uredil ustavni zakon ali navadni zakon še ni znano. Ustavno sodišče predlaga to rešitev kot edino možno. Na osnovi dosedanjih razgovorov v telesih državnega zbora, v ministrstvu za pravosodje in v Za 23 odstotkov dražje cestnine Kranj, 27. januarja - Ministrstvo za promet in zveze je vladi predlagalo 23-odstotno podražitev cestnin. Cestnine so se zadnjic podražile februarja lani, medtem pa je bila inflacija 22,86-odstotna, zato zdaj za toliko zvišujejo cestnine. Plačujejo jo vsi, ki se vozijo po slovenskih cestah, kje pobirajo cestnino, višina cestnine pa je odvisna od prostornine m vreste motorja oziroma namembnosti vozila in priklopnika. • M.V. 111; .puli, Po razsodbi ustavnega sodišča imajo sedanje občine in njihovi prebivalci več časa za odločanje o novih alt obdrianju starih občin. Kljub temu se marsikje ie pripravljajo na sklic zborov krajanov kot prve etape reforme lokalne samouprave. strankarskih vrhovih zna obveljati, da bodo februarja zbori krajanov, do 22. maja referendumi za določitev območij novih občin, lokalne volitve pa naj bi bile 27. novembra. Rokovnik se lahko še spremeni, vendar bistvenih odstopanj ni pričakovati. Čeprav bo za preoblikovanje občin sedaj več časa, v mnogih krajevnih skupnostih in obči- nah (tudi na Gorenjskem) nadaljujejo. O tem obširneje v današnjem Gorenjskem glasu. J. Košnjek mobitel Pe KRANJ 'S 064/222-616 ' Iskra Števci oddali privatizacijski program Prvi v Kranju in prvi v Iskri Števci dobro poslujejo, zato pričakujejo, da bodo certifikate prinesli tudi bivši zaposleni. Kranj, 26. januarja - S. 1. februarjem bodo v Iskri števci začeli zbirati lastninske certifikate, saj so kot prvo kranjsko podjetje agenciji oddali privatizacijski program, hkrati pa kot prvo podjetje iz Iskrine družine. Števci so se sicer osamosvojili, vendar ohranjajo Iskrino ime in po zadnjih "»formacijah z vrha holdinga obstajajo možnosti za izvensodno poravnavo spora glede blagovne znamke. Števci so morali seveda najprej skozi reviziji, saj je kranjski župan Vitomir Gros prijavil vsa kranjska podjetja, usoda zadolžnic je še vedno nejasna. Po nasvetu SDK so jih knjižili *°t terjatev do delavcev in države, o njihovi nadaljnji usodi Pa bomo razmišljali po olastninjenju, je na tiskovni konferenci dejal direktor Niko Bevk. Privatizacijski program predvideva interno razdelitev in Notranji odkup, s čimer naj bi dosegli 60-odstotni lastninski delež zaposlenih in bivših zaposlenih, kasneje nemara še nekaj delnic, ki sicer odpadejo na sklade. V anketi je kar 90 odstotkov zaposlenih m upokojencev izjavilo, da bodo certifikate prinesli v tovarno, zaposlenih je zdaj približno 1.400, imajo pa 600 upokojencev. Računajo pa tudi na EribliŽno 1.500 bivših zaposlenih, tudi nekdanje Elekirome-anike, saj Števci dobro poslujejo, prihodnje leto nameravajo kar 25 odstotkov povečati proizvodnjo, eden poglavitnih ciljev pa je 6-odstotni bruto dobiček v prihodku (v poslovni bilanci). Za bivše zaposlene je ponudba Števcev vsekakor vabljiva zato, ker bodo lahko tako uveljavili popust, ki ga pri javni prodaji delnic drugih podjetij seveda ne bodo deležni. Števci so hkrati tudi prvo podjetje iz Iskrine družine, ki je agenciji predložilo privatizacijski program, s čimer so dokončno povedali, da zavračajo koncept lastninjenja znotraj Iskre. Zelo odločni so tudi pri uveljavljanju pravice do uporabe blagovne znamke, ki je leta 1946 nastala prav v njihovi tovarni. (Več na 7. strani) • M.V. Plače višje za 6 odstotkov Kranj, 27. januarja - S 1. januarjem znaša zajamčena plača 26.500 tolarjev, prav toliko tudi izhodiščna plača za prvi tarifni razred v negospodarstvu, kar pomeni, da so plače višje za približno 6 odstotkov. Vlada je torkovi korespondenčni seji o tem sprejela le ugotovitveni sklep, saj je uredbo o določitvi zajamčene plače sprejela že 31. decembra. Ker po kolektivni pogodbi za negospodarstvo izhodiščna plača za 1. tarifni razred (količnik 1,00) ne more biti manjša od zajamčene, se je tako povečala za približno 6 odstotkov. V javnih zavodih, organih in organizacijah regres za letni dopust do podpisa kolektivne pogodbe za negospodarstvo lahko znaša največ 30 tisoč tolarjev, kakor je določeno v dosedanji kolektivni pogodbi. Vlada je tako sklenila, ker poskušajo številni zdravstveni zavodi izkoristiti vmesni čas in izplačati regres v višini povprečne čiste plače v gospodarstvu M.V. državni zbor sprejel zakon o agrarnih skupnostih Kompromis med vlado in razlaščenimi Hudi Šimac, predsednik Zveze razlaščenih vasi Slovenije: "S sprejetjem zakona o agrarnih skupnostih se je boj za nekdanje pravice slovenskih vasi šele začel. Zdaj nam bo lažje kot na *&četku, ko smo se za to zavzemali le Primorci in Gorenjci." SPAR-MARKET SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.:0043-4227-23-49 g KOTNI BRUSILEC 415ATSnetto g g Ramperc dvojni zavoj 215 ATS netto g *ranj, 27. januarja - Zakon, ki 0 ga v državni zbor na Podlog Zveze razlaščenih Slovenije predložili De-^•okrati, je za Slovenijo in za c °renjsko zelo pomemben. V °veniji je po vladnih ocenah .^crog tisoč agrarnih skupnosti , v&si, ki bodo na podlagi zakona zahtevale nazaj J°državljeno premoženje. Po r^nju Rudija Sinu a jih je r,oližno tisoč petsto, pravi pa, da ne bo presenečen, če jih bo na koncu blizu dva tisoč.Veliko jih je tudi na Gorenjskem, kjer je med največjimi, če ne celo največja agrarna skupnost Dovje -Mojstrana z več kot pet tisoč hektarji zemljišča. "Zakon je kompromis med vladnimi stališči in našimi zahtevami," je po sprejetju zakona dejal Rudi Šimac in poudaril, da so razlaščeni popustili predvsem pri dveh ANGLEŠČINA zLjudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 določbah: pri tem, da bo proste deleže nekdanje skupne lastnine dobil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in da bodo nekdanji (so)lastniki morah sami dokazati upravičenost do vrnitve premoŽenja. "Zakon je dobra osnova za nadaljnja prizadevanja, da vasi dobijo nazaj pravice, ki jim niso bile odvzete samo z ukinitvijo agrar-nih skupnosti in s podržavljenjem njihovega premoženja, ampak tudi z drugimi zakoni," je dejal Rudi Šimac in napovedal, da se bo zveza zdaj zavzela predvsem za vrnitev nekanjih lovskih pravic. Trentarji, na primer, so nekdaj vse davke lahko plačevali z zakupnino od lovišč. • C. Zaplotnik GRADBINKA Žanova ulica 3, Kranj Gradbeni material in druge izdelke vam do 30 km BREZPLAČNO DOSTAVIMO na dom. Blago lahko NAROČITE TUDI PO TEL. 222-400! SLOVENIJA IN SVET Vladimir Žirinovski prihaja na obisk v Slovenijo Laskave besede roškega liberalca V pismu, ki ga je pred obiskom v Sloveniji poslal slovenski vladi, zunanjemu ministrstvu, parlamentu in javnosti, je tudi zapisal, da se zavzema, da bi Rusija postala porok varnosti, stabilnosti in samostojnosti Slovenije. Ljubljana, 28. januarja - Predsednika Liberalno-demok-ratske stranke Rusije (LDPR) Vladimirja Žirinovskega, ki najavlja tudi svoj obisk Hrvaške in Srbije, s katerima ima po njegovih besedah dobre odnose, je v Slovenijo na svoj kongres 12. februarja v Velenju povabila Nacionalsocialna zveza Slovenije. Prvaka najmočnejše ruske opozicijske stranke na kongresu ne bo. Opravičil se je in sporočil, da bo prišel v Velenje njegov odposlanec Aleksej Ivanovič Vedenkin, sam pa je preskrbe! vstopno vizo za Slovenijo in za včeraj skupaj s svojim spremstvom, predvsem varnostniki, najavil prihod v Slovenijo. Za rezidenco je izbral Hotel Toplice na Bledu, kamor naj bi prišli nekateri somišljeniki iz Evrope. Vladimir Žirinovski je pred obiskom v Sloveniji poslal slovenskim politikom in javnosti prijazno pismo. V njem je dejal, da želi pri nas preživeti dopust, Slovenijo pa ima za visoko razvito, visoko kulturno srednjeevropsko državo, ki je po razpadu Jugoslavije prekinila s svojo balkansko preteklostjo. Ima nas za pomemben dejavnik miru in stabilnosti v Evropi, z nami pa je on in njegova stranka pripravljen vzpostaviti dialog. V pismu izraža željo po miru na Balkanu, pravi, da ima dobre odnose z vodstvi Srbije in Hrvaške in bi bil lahko posrednik pri pogajanjih in normalizaciji odnosov. Žirinovski hvali naše gospodarske dosežke. 1,5- do 3-odstotno inflacijo in poldrugo milijardo dolarjev deviznih rezerv ima za sijajni dosežek. Ceni našo zunanjo politiko, med drugim pa v pismu izraža svoje zavzemanje, da bi postala Rusija porok varnosti, stabilnosti m samostojnosti Slovenije. Žirinovskega ovadili Iz Moskve so sporočili, da je rusko javno tožilstvo ovadilo Vladimirja Žirinovskega zaradi pozivanja k vojni. Osnova ovadbi je njegov življenjepis, v katerem napoveduje osvajanje južnih sosedov ruske države. To utegne Žirinovskemu še povečati popularnost. Ovadeni je zavrnil obtožbe in dejal, da bi bi bdo treba ljudi, ki so to storili, poslati v Sibirijo, kot je počenjal komunistični režim. Zunanje ministrstvo nima nič zraven V sredo so se nekateri slovenski politiki odzvali na napovedani obisk Žirinovskega v Sloveniji. Zoran Thaler, predsednik zunanjepolitičnega odbora državnega zboranad obiskom ruskega politika. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič se je vprašal, zakaj bi prepovedovali vstop v Slovenijo tistim, ki nam niso ničesar storili. Republika Slovenija je svobodna dežela. Žirinovski se želi sestati z nami in mi bomo tej prošnji ugodili. Do Slovenije nima pretenzij, čeprav govori o panslovanski zvezi. Slovenija ni zainteresirana zanjo. Gospodarski stiki z Rusijo so Eomembni, njegove besede o jamstvu varnosti pa razume ot jamstvo v okviru Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Dr. Dimitrij Rupel, bivši zunanji minister ima ob obisku Žirinovskega mešane občutke. Slovenijaje odprta država, vendar ima do politike Žirinovskega osebne zadržke. Pri takih politikih po Ruplovem mnenju ni treba vzeti vsega resno. Seveda pa bo med obiskom hvalil Slovenijo. Janez Kocjančič, poslanec in predsednik Združene liste socialnih demokratov meni, da je Slovenija odprta država in da so njeni organi pristojni za izdajanje vstopnih vizumov. Je pa kritičen do političnih stališč Žirinovskega. Nacionalizem, posebej če ga zganja veliki narod, pa ne more prinesti nič novega. Zunanji minister Lojze Peterle pa je zavrnil trditve, da je Žirinovskega v Slovenijo povabilo zunanje ministrstvo. Žirinovski na ministrstvu tudi ni zaprosil za sprejem ali pogovore. Sicer pa minister meni, da je Slovenija ob vsakem dogodku rada vznemirjena. K nam bo prišel z običajnim potnim listom. Nekateri želijo, da ga ne bi sprejeli. Vendar za to ni bilo razlogov, saj se zoper Slovenijo ni pregrešil. • J.Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA 64001 KRANI - Hr.»fr 52 a, p. p 111. telefoni: (064) 331-030; tel«: 37 744; In: (064) 331-734 Zaradi povečanega obsega dela za izvoz vabimo k sodelovanju več delavcev: - AVTOLIČARJE - STROJNE INŽENIRJE I. ali II. stopnje, zaželena smer konstruktor -STRUGARJE - PRAVNIKA z II. stopnjo Vsi interesenti naj pošljejo pisno prošnjo z dokazilom o izobrazbi na naslov: AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje 52 a, Kranj v roku 8 dni po objavi. Za zaposlitev pridejo v upoštev delavci s prakso in tudi pripravniki z navedenih področij. Državni zbor mora spoštovati odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi 95. člena zakona o F lokalni samoupravi , Aprilske lokalne volitve so padle v vodo; Državni zbor po odločitvi ustavnega sodišča nima kaj dosti izbire. Sedanjim občinski«^ skupščinam ali vsaj njenim izvršnim organom bo treba podaljšati mandat, v preoblikovanjel občin pa bo treba iti sočasno v vsej državi. Nekateri poslanci državnega zbora menijo, da j# ustavno sodišče razsojalo politično. f Ljubljana, 28. januarja - Najostrejši kritik odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo prvi odstavek 95. člena zakona o lokalni samoupravi, je bil poslanec Demokratske stranke dr. Dimitrij Rupel. Dejal je, da se danes odločamo o tem, ali ima državni zbor še oblast v tej državi ali pa jo predajamo ustavnemu sodišču, ki je dokazalo, da sprejema politične odločitve. Drzne si celo odločati, kdaj bodo volitve v občinah. Nasprotna stran pa je trdila, da je odločitev ustavnega sodišča prava in da smo končno le začeli spoštovati novo ustavo, ki jo imamo že dobri dve leti. Razveljavljeni odstavek 95. člena zakona o lokalni samoupravi je namreč določal, da v delih občin, kjer bi se tako odločili, lahko izpeljali referendume o preoblikovanju do konca marca, volili pa naj bi do konca junija, drugje pa naj bi aprila volili v stare občine, referendume pa naj bi speljali do konca prihodnjega leta. Ustavno presojo je predlagal izvršni svet mesta Ljubljana. Ustavno sodišče je soglasno sklenilo, da ta člen ni ustaven, Državni zbor je že sprejel: Poslanci državnega zbora so kljub zapletom prve tri dni zasedanja nekatere zakone, ki so bili v različnih stopnjah obravnave. Državni zbor je dokončno sprejel zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic Poslanci so brez večje razprave ratificirali nad 10 mednarodnih sporazumov m dogovorov. Največ razprave je bilo po zaslugi Zmaga Jelinčiča o ratifikaciji pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o prevzemu oseb na meji med državama. Jelinčič je opozoril na problem dvojnih državljanov, o katerih pogodba ne govori. Zbor je zavrnil dopolnilo k zakonu o visokem šolstvu, po katerem bi lahko visokošolski učitelji delali tudi po 65. letu starosti. Tako je starostna meja 65 let ostala. Državni zbor je sprejel dva pomembna zakona: zakon o trgu vrednostnih papirjev in zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanj e.Pri obeh zakonih je bilo največ razprave o dovoljenem deležu tujcev. Drugo obravnavo so prestali zakoni o tehnološkem, šolskem in obrambnem tolarju, prvo polemično branje pa je prestal predlog zakona o državnem tožilstvu. Tu se je ponovila razprava, kam naj sodi tožilstvo. Glasovanje je odločilo, da bo tožilstvo del pravosodne veje oblasti, pa kljub temu samostojno in avtonomno. Dr. Dimitrij Rupel, najostrejši kritik odločitve ustavnega sodišča. Po njegovem naj bi sodišče pri razveljavitvi 95. člena zakona o lokalni samoupravi razsojalo politično. Slika: G. Šinik da ni skladen z načelom pravne države in načelom enakosti pred zakonom. Gre za dvojno ureditev. Neustavne bi bile volitve v stare občine, Erav tako pa morebitni ostan-i sedanjih občin ne bi bile več občine, skladne z zakonom. Ustavno sodišče je predlagalo podaljšanje mandata sedanjim občinskim skupščinam. Prestavljene lokalne volitve Sedaj je vprašanje, kako naprej pri preobrazbi lokalne samouprave. Komisija za lokalno samoupravo in poseba-na delovna skupina poslancev državnega zbora išče najustreznejše rešitve. Pojavlja sei kup dilem, kako podaljšatijo mandat sedanjim občinskimi« skupščinam in katerim. AW tudi tistim, ki se že nad pom leta ne sestajajo in niso uspele^ sprejeti letošnjega proračunar V takih občinah bi morali po sedanjih zakonih uvesti, prisilno državno upravor Odločiti se bo treba, ali man^ date sedanjim občinam p0"»< daljšati z navadnim zakonom,* za katerega sprejem je potreb| na navadna večina, ah s po^fc daljšanjem veljavnosti, ustavnega zakona, okrog ka-jj terega je že sedaj v državnem h zboru prepir in za katerega sprejem je potrebna dvotret-j. jinska večina. Tu bomo prič2, ostremu političnemu preigra, vanju. V sredo so že poskušali najti nekatere rešitve gledeji lokalnih volitev in preoblikoij vanja občin. Februarjanaj bi bili po krajevnih skupnosti!) zbori krajanov, na katerih Ml odločali o oblikovanju referjj endumskih območij za nove občine. Do 22. maja naj bi bili j izvedeni referendumi, 27. no* ( vembra pa naj bi bile lokalu« | volitve. Nove občinske svetej in župane naj bi v Sloveniji« tako dobili decembra. S teta'i naj bi bil proces organizacij* J lokalne samouprave zaklju'i čen. Hkrati s tem, o tem paj tokrat ni bilo govora, naj bi naj novo postavili tudi sistemi državne uprave. Upravnih ok' j rajev naj ne bi dobili, ampa^ naj bi oblikovali izpostave državnih organov v vseh do* I sedanjih občinah. • J. Košnjek* Namenski tolarji Ob obletnici sedanje vlade prve zamenjave ministrov Premiera ni bilo v parlament Miha Jazbinšek odhaja Obrambni minister Janez Janša ni zadovoljen, ker so poslanci zmanjšali vsoto za naložbe v obrambo. Razprava o šolskem in obrambnem tolarju, zakona sta bila v drugem branju, je bila polemična. Slovenska ljudska stranka je namreč zahtevala, da mora pred odločanjem predsednik vlade dr. Janez Drnovšek poročati, kako bodo razni zunajproračunski tolarji vplivali na rast proračuna in javne porabe. Premiera ni bilo v državni zbor, ampak je poslal pismo in pooblastil generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja, da pojasni stališča vlade. Poslanci, predvsem z desne, so protestirali in predlagali, da se obravnava umakne, dokler dr. Drnovška ne bo v državni zbor. V glasovanju so ta predlog zavrnili, nato pa zakona o šolskem in obrambnem tolarju sprejeli. Oba gresta v tretje branje. Zakon o šolskem tolarju predvideva, da bi v šestih letih namenili temu področju 27,5 milijarde tolarjev. Vsota je bila znižana s prvotno predlaganih 30 milijard tolarjev. Na osnovi zakona naj bi zbrali 18 milijard tolarjev, ostalo pa bo prispeval proračun. Zakon o obrambnem tolarju oziroma za naložbe v obrambni sistem je podvržen ostri politizaciji. Prvotni predlog je predvideval zbiranje 8 let, zbrali pa naj bi 97 milijard tolarjev. Čeprav je bila na odborih državnega zbora ta inačica sprejeta, je na sami seji dobil podporo predlog, da se doba zbiranja podaljša na 10 let, skupna vsota pa je znižana na 76,5 milijarde tolarjev. Minister za obrambo Janez Janšaz odločitvijo ni bil zadovoljen. Dejal je, da je deset let predolga doba za prilaganaje vojaške opreme in oborožitve sistemu Nata in da nas to ne vodi v Evropo, ampak na jug. Na tej poti pa mene ne bo zraven, je dejal. Povedal je tudi, daje to dokaz nespostovanja koalicijske pogodbe, zato so najrazličnejši aneksi brezpredmetni. • J.K. Zmanjšanje denarja obrambo je za ministra Janšo pot na Balkan. Na tej poti me ne bo zraven, je dejal. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek predlaga 0*1 njegovo mesto inž. Nikolaja Rožiča, novi ministcf brez resorja pa naj bi postal tudi Boštjan Kovačič ^ ( Novega mesta. Bo naslednji kulturni minister Sergij! Pelhan? Državni zbor mora o predlaga0'! zamenjavi sklepati na tem zaseda0' ju. Kandidata za nova člana vlade s* I morata zagovarjati še pred astre*' ( nimi parlamentarnimi odbori. Sicc/j pa je inž. Rožič predvsem opera tM vec, strokovnjak za vodarstvo »"l član Liberalno-demokratski stranke. Boštjan Kovačič iz Nove' i ga mesta pa je sedaj predsednici tamkajšnjega izvršnega sveta, y vladi pa naj bi prevzel reso' lokalne samouprave in stikov vla ministrske zamenjave še niso ko"! čane. Če predlagani zakon o kult01; i ne bo sprejet, je kulturni minis**, Sergij Pelhan napovedal odstop. ' sredo je dejal, da je njegova ekip* eno leto delala na tem projektu f j če ne bo sprejet, je logična poteza ministrov odstop. Po sprejeti1! proračuna in po združitvi štirih sredinskih strank pa se utegne zgodit' i v vladi še kakšna zamenjava. Minister Miha Jazbinšek odhaja užaljen. Prvič zato, ker je prenU^ načrtoval njegovo odstavitev, pa mu tega ni povedal in mu je }° novico sporočil generalni sekretar stranke LDS Gregor Golubić Zavrača očitke javnosti in anonimnega pisma, čeprav priznava, da r j premier moral popustiti pred pritiski nekaterih lobijev, pa tudi desjjS strani vladne koalicije, ki jim je bil "v želodcu". Jazbinšek je b' minister s komaj najstarejšim ministrskim stažem. Najprej ie bil čUJ j stranke zelenih, pred zadnjimi volitvami pa je prestopil k liberalni11' demokratom. • J.K Miha Jazbinšek odhaja iz vlade po skoraj štirih letih. -G. Šinik {^.'rT)T?< iK*^'Tf^-^";' {"'T A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Mar*? vi;/vu'h./.-a\-<*JCy, SSil vFJ-#x*.J Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stpjan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaplotPi Ustanovitelj in izdajatelj' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubi)*", . . ' Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: r KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. fes: IZ GORENJSKIH OBČIN Izoblikovanje radovljiške občine Sest "občin" izpolnjuje vse zahteve Manjše občine naj bi imele do sedem uradnikov, večje do dvajset Radovljica, 24. januarja - Predsednik radovljiškega izvršnega jveta Jože Resman je v ponedeljek, ko še ni bilo znano, da bo Elavno sodišče razveljavilo enega od členov zakona o lokalni noupravi, sklical novinarsko konferenco, na kateri je pojasnil, *o v občini potekajo priprave na razdelitev sedanje občine na Ve* manjših. Zamisel, da bi sedanjo obči-j10 preoblikovali v več manjših, r v radovljiški občini že precej 'ara in so jo nazadnje potrdili Roj predsedniki svetov krajev-£n skupnosti na nedavnem ptanku s predsednikom izvršnega sveta Jožetom Resmanom. F o dosedanjih predlogih naj bi ^a območju sedanje občine Pastale najmanj tri nove občine ■[J1 največ sedem. Po varianti velikih občin", za katero je Predvsem v občinskem vodstvu utiti največ podpore, naj bi ue občine le tri večja središča "Radovljica, Bled in Bohinj, po °r.ugi naj bi se tem trem Pndružile še Lesce, Gorje in Kropa (Lipniška dolina), po tretji pa vsem še občina Begunje. Prve ocene, ki so jih pripravile občinske službe, kažejo, da izpolnjujejo vse pogoje za oblikovanje samostojnega referendumskega območja in nove občine Te Radovljica, Bled, Bohinj, Lesce, Gorje in Kropa, ne pa tudi Begunje, ki nimajo osemrazredne osnovne šole in osnovnega zdravstvenega varstva. Kakršnekoli že bodo nove občine, bodo potekale po mejah katastrskih občin. Občinske službe so že pripravile potrebno gradivo za odločanje, ki ne vsebuje predloga ozemeljske razdelitve se- danje občine na več manjših, ampak le merila za oblikovanje novih občin. Gradivo bo v torek objavljeno v Gorenjskem glasu in ga bodo skupaj s časopisom prejela vsa gospodinjstva v občini. Krajam bodo o oblikovanju novih občin razpravljali na zborih krajanov (najprej bodo v Radovljici, na Bledu in v Bohinju, nato v krajevnih skupnostih, ki tudi lahko oblikujejo samostojna referendumska območja, nazadnje še v ostalih krajevnih skupnostih), o vsem pa bodo odločali na referendumu. V občini so sicer že precej natančno določili roke, ki pa so se zdaj, po odločitvi ustavnega sodišča, nekoliko podaljšali. Ob tem, ko se v občini pospešeno pripravljajo na preoblikovanje sedanje občine, je po besedah Jožeta Resmana slišati tudi dosti pomislekov in vprašanj. Ljudi, na primer, zanima, koliko bodo nove občine imele uradnikov. Kot smo slišali na novinarski konferenci, naj bi manjše imele do sedem delavcev, večje do dvajset, skupno število pa bi moralo biti manjše od sedanjega. Čeprav število prebivalcev ni med kriteriji za oblikovanje novih občin, jih nobena v radovljiški ne bi imela manj kot tri tisoč. Če bo nastalo več manjših občin, bo toliko večja potreba po oblikovanju pokrajine, ki bo usklajevala njihove skupne interese. Precej pomislekov je tudi glede financiranja novih občin. V radovljiški občini ocenjujejo, da bi se lažje preživljale večje občine in da bi po zakonu predvideni finančni viri in sedanje razmerje delitve dohodnine zagotavljali novim občinam 70 odstotkov potrebnega denarja. • C. Zaplotnik feliko razburjenje ob predlogu poimenovanj 0 imenih ulic bodo odločali prebivalci ipjub dobro obiskanemu zboru krajanov, so se odločili za anketo med vsemi gospodinjstvi, zdanje stanje je nevzdržno. ^ofja Loka, 27. januarja - Polna predavalnica razburjenih Hudi v °stiovni šoli na Trati je pokazala, da ie preimenovanje oziroma orientacijo (hišni številki dveh sosednjih hiš se razlikujeta celo za več kot 100) in da bodo , prebivalci morali poskrbeti le S^muku komislje. za Pounenovanja »1»«» trgov in naseUj ni bilo za spremembo svojih doku-aobrih besed, večina pa se ki strinjala, da sedanje stanje ne more mentov (kar naj bi stalo v pjjL Postopna gradnja je hišne številke do te mere pomešala, da najslabšem primeru 4.500 to W orientacija zelo otežkočena. x^ pa bi to ,ahkc da je pi Poimenovanje ulic in trgov zadeva, ki ljudi zelo znima, saj jim še »daleč ni vseeno, kakšna imena se bodo uveljavila. Za predlog . Veliko vročih in glasnih besed je bilo izrečenih na i^nočnjem zboru krajanov krajevne skupnosti Trata, ko so se "arnenili obravnavati predlog finske komisje za poimeno-anja ulic, trgov in naselij, saj !e nekajkrat tudi ob zmerjanju . azalo, da zbora ne bo mogoče 'Peljati. Predlog preimeno-Pjj je očitno zelo boleče ^oel ob tradicijo, na katero so ljudje navajeni, saj ni bilo malo glasov o tem, kaj je sploh treba spreminjati in si nakopati stroške ter nepotrebne opravke. Kljub zelo nazorni obrazložitvi predstavniki Geodetske uprave, ki tehnično vodi te postoke, da ie sedanja razporeditev hišnih številk v Frankovem in Hafnarjevem naselju do te mere pomešana, da onemogoča praktično vsako lahko uredili brez stroškov), je šele v drugem delu zbora prevladalo spoznanje, da je resnično potrebno nekaj storiti. Za predlog občinske komisije, po katerem so se posamezne ulice poimenovale po žitih (Pšenična, Ajdova, Rženo-va,..), ni bilo soglasja, pač pa je večina menila, da bi kazalo poiskati stara imena, ki so se tod nekoč že uporabljala. Na koncu so se celo s soglasjem odločili, da se v vseh gospodinjstvih izvede anketa, ki naj bi ponudila S vprašanj: Ali ste za dosedanja imena in prešte-vilčenje; ah podpirate predlog za uvedbo uličnega sistema in imena, ki jih predlaga občinska komisija; ali ste za ulični sistem in komisijo KS Trata, Id naj bi pripravila predlog novih imen; kakšen je morebiti vaš predlog in kakšne so vaše pripombe. Da obdelava takšne ankete in priprava za večino sprejemljivega predloga (ki naj bi bil tudi strokovno korekten), ne bo niti najmanj lahko delo, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati. • Š. Žargi pdškodnine naj plača tudi tisti, ki je premoženje dobil Sodni zločini se morajo poravnati Poslej dosojene odškodnine še ne ogrožajo škofjeloškega občinskega Proračuna, lahko pa se to tudi zgodi. Kako je mogoče prodajati splošno ljudsko premoženje? $L°5a Loka, 27. januarja - Poravnavanje krivic, ki jih na i "ofjeloškem izvršnem svetu označujejo kot odpravljanje posledic sodnih zločinov, ima lahko tudi precejšnje finančne Posledice za občinski proračun. Nobenega dvoma ni, da se to J?°ra storiti, poleg občine, pa naj pri tem sodeluje država in sb, ki je odvzeto premoženje dobil. ^ Kljub temu da je bil 92. člen pkona o denacionalizaciji, ki e določal, da se določbe tega ja*?na uporabljajo za vranje premoženja zaplenjene-°a v kazenskih postopkih zaključenih do konca leta X59. Pa je ostal 145. člen L**°na o izvajanju kazenskih , ankcij, ki zahteva vračanje 1^ uPravičeno odvzetega pre-to -nJa v naravi oziroma, če kori1'- mo8°če> primerne odš-K dnine. Zavezanci so občine, !• so tako premoženje dobile jjj,ne glede na to, kakšna je ^ nadaljnja njegova usoda. oh£ ^e P°'°*aJ posameznih je ?n' Pač glede na to, koliko r&2l !t ta^'n P"merov' zel° 'aht' odškodnine pa so Qko sorazmerno visoke, so {Jj.v občini Škofja Loka odlo-tojj °a predlagajo spremembo čJJ°n°daje. V že povsem taJtraliziranem sistemu dolo-Čj^Ja dovoljenega obsega ob- QS*ih proračunskih sredstev na ravni države, so prepričani, da bi to država morala upoštevati, če ne celo kar prevzeti Splačil tovrstnih obveznosti, e bi bilo namreč prav, da bi zaradi takih obveznosti občin trpele dejavnosti, ki jih mora občina plačevati. Sklenili so predlagati, da to pobudo pod-pro vse občine na Gorenjskem, mesto Ljubljana, pošljejo pa jo državnemu zboru, državnemu svetu, vladi, ministrstvu za pravosodje in vsem klubom parlamentarnih strank. Niso pa ostali le pri tem: zahtevali so, da se razišče, kako so bih storjeni ti sodni zločini, kdo je pri tem sodeloval, ter predvsem, kakšna je usoda nepravično odvzetega premoženja. Posebej so poudarili, da vse to nikakor ne pomeni kakršnegakoli odlaganja ali celo izogibanja poravnavanju tovrstnih krivic, saj so soglasni o tem, da je potrebno to dosledno poravnati. Prepričani pa so, da morajo tisti, ki so se s tem okoristili, pri poravnavi sodelovati. Eno od pomembnih vprašanj pri tem je, kako je sploh bilo mogoče, da so imetniki pravice razpolaganja (upravljanja) s tem delom splošnega ljudskega premoženja postali lastniki in to premoženje, ki so ga dobili zastonj, nato prodajali. Tako pridobljena premoženjska korist bi vsekakor morala biti vir poravnave neupravičeno odvzetega premoženja. In še konkreten primer: septembra 1948 je bil Aleš Demšar, lastnik kovačnice in travnika v katastrski občini Škofja Loka obsojen zaradi delovanja zoper ljudstvo in državo ker da se je družil s člani neke oborožene tuje organizacije, ki je imela za cilj zrušiti obstoječo državno ureditev. Poleg 9 in polletnega zapora s prisilnim delom, mu je bilo odvzeto tudi vse premoženje in kot splošno ljudsko premoženje dano v upravljanje eni od škofjeloških tovarn, ki ga je del v letu 1975 prodala drugemu podjetju. Aleš Demšar je letos dosegel razveljavitev obsodbe in sodišče mu je, ker odvzetega ni mogoče vrniti v naravi, prisodilo 33,5 milijona odškodnine. Denar za to je v že sprejetem občinskem proračunu predviden - torej dejavnosti, ki jih občina financira niso ogrožene, zgodi pa se lahko, da se na podoben način zaključi še nekaj zahtevkov (kjer gre še za znatno višje zneske), to pa bi lahko pomenilo bolj resne težave. Za imena vpletenih podjetij je izvršni svet zahteval, da se zaenkrat ne objavijo, kar se pomoči države tiče, pa je jasno, da je potrebno misliti tudi na delitev na nove manjše občine, ki bi jih take popotnice iz preteklosti utegnile onemogočiti. • Š. Žargi V januarski številki Iksa preberite: > Prenova sindikata v Gradbincu > Nov davčni prijem > Lastninjenje podjetij > Razpis posojil v višini 30 milijonov SIT > Neverjetni zakonodajni dilctantizem > Spremembe zakonodaje na delovnopravnem področju Javne predstavitve postopkov ljudi niso zanimale Huda kri bo šele ob lokacijah Škofja Loka, 27. januarja • Konec preteklega in v začetku tega tedna so bile organizirane v 7 krajih za vse krajevne skupnosti občine Škofja Loka javne predstavitve postopkov, po katerih naj bi se v tej občini lotili iskanja lokacije novega odlagališča odpadkov. Če smo bolj natančni, bi morah zapisati centra za ravnanje z odpadki, saj je predvideno, da naj bi se na izbranem kraju organizirala predelava odpadkov, in le njeni ostanki naj bi se ekološko varno odlagali. Občinski izvršni svet je namreč po dveh obravnavah sprejel predlog Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora, ki je predlagal, naj postopki potekajo v 4 fazah, ki se vsaka posebej predstavi ljudem, in nato pojavni razpravi sprejme v občinski skupščini, kar naj bi onemogočalo kasnejše vračanje na začetek. Tokrat je šlo za prvo fazo, ko so sodelavci omenjenega mariborskega inštituta predstavljali predlagani postopek (torej načela in pristop) za iskanje nove lokacije odlagališča, vendar se je po izredno skromni udeležbi pokazalo, da ljudi to ni zanimalo, ludi pripomb na predstavljeni postopek ni bilo. Izvršni svet se je na tej osnovi odločil, da na februarskem zasedanju občinske skupščine predlaga sprejem te prve faze in s tem začetek ocenjevanja terena celotne občine po izločilnih kriterijih, ki so bili tudi predstavljeni. Zelo verjetno je, da bo med ljudmi več zanimanja, ko bodo v obravnavi konkretne lokacije, pri čemer bo delitev sedanje občine na nove manjše te postopke zagotovo zapletla, saj bo to postal zelo verjetno prvi predmet in preizkusni kamen novega medobčinskega dogovarjanja. * S. Žargi Prometni nered v Kranju Preizkus tudi s pajkom Izvršni svet se je za zdaj med preizkusnimi in kratkoročnimi ukrepi odločil tudi za odvoz vozil s pajkom. Kranj, 27. januarja - Osrednja in hkrati tudi nedvomno najpomembnejša točka dnevnega reda zasedanja Izvršnega sveta ob< fine Kranj je bila v sredo razprava o problematiki prometa v mestnem središču v Kranju. O njej je bila tudi precej živahna razprava članov izvršnega sveta in bomo zato več pisah o tem v prihodnji številki Tokrat povejmo predvsem to, da se je izvršni svet med drugimi kratkoročnimi ukrepi odločil tudi za poskus začasnega odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov s pajkom. Sicer pa je izvršni svet določil tudi povprečne gradbene cene stanovanj in povprečnih stroškov komunalnega urejanja, se seznanil z odpravljanjem posledic suše v kmetijstvu v minulem letu in dal soglasje k programom kulture, Id se bodo letos sofinancirali iz proračuna R Slovenije. Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je v informaciji o problematiki prometa v mestnem središču skupaj s Sekretariatom za notranje zadeve in Policijsko postajo ugotovil, da so med drugim določbe zakona o prekrških ena od glavnih ovir za učinkovito izvajanje nadzora mirujočega in ostalega prometa v mestu. Višine kazni so za kršitelje prenizke, izterjava le-teh pa je bila lani le 30-odstotna. Izvršni svet se je po precej kritični razpravi strinjal nazadnje s poročevalci oziroma predlagateljem, da je izboljšanje stanja na tem področju v Kranju mogoče s kratkoročnimi in dolgoročnimi krepi. Tako je med kratkoročne ukrepe do 15. maja uvrstil poskusen odvoz avtomobilov iz mesta s pajkom, v mesecu dni pa je treba proučiti tudi pravne možnosti za uvedbo tako imenovanih cokel oziroma lisic za avtomobile, urejanje prometa z zapornicami in namestitev tako imenovanih stebričkov. Za del Gregorčičeve ulice do križišča s Stritarjevo in na parkirišču ob Delavskem domu bo Javno podjetje Komunala pobiralo parkirnino, čas parkiranja v tem delu pa bo omejen. S tem v zvezi je izvršni svet tudi razširil sedanje pristojnosti komunalnih redarjev. • A. Žalar Iskra Iskra Telekom Holding, d.d., Kranj, Ljubljanska c. 24 a objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB za prodajo: a) Enosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Janeza Puharja 4 v izmeri 27,40 m2; b) Enosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Tuga Vidmarja 10 v izmeri 29,06 m2; c) Dvosobnega stanovanja v Kranju, Ul. Lojzeta Hrovata 8 v izmeri 69,80 m2; d) Dvosobnega stanovanja v Kranju, Vrečkova ul. 2 v izmeri 64,40 m2. RAZPISNI POGOJI - OBLIKOVANJE PONUDB 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma z izkazanim državljanstvom Republike Slovenije. 2. Ponujena cena mora znašati: - za stanovanje pod točko a): najmanj 31.510, 00 DEM - za stanovanje pod točko bi: najmanj 33.419,00 DEM - za stanovanje pod točko c): najmanj 76.780,00 DEM - za stanovanje pod točko d): najmanj 70.840,00 DEM 3. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. 4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v naslednjih 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe. 5. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti kupnina plačana v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan plačila najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe. 6. Kupljeno nepremičnino lahko kupec prevzame šele po predhodnem plačilu kupnine. 7. Pisne ponudbe bomo sprejemali do 10. 2. 1994 na naslov: Iskra Telekom Holding, d.d., Kranj, 64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a. Ponudbe pošljite v zapečatenih ovojnicah z oznako: "Ponudba za nakup stanovanja". Vse dodatne informacije v zvezi s to objavo lahko dobite tudi po telefonu: 064/221-488. TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81 [% V JANUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite S" 064/403-871 Posvet o lokalni samoupravi Kranj, 27. januarja • Razmišljanja in posamezna ali skupna {>osvetovanja po krajevnih skupnostih v kranjski občini o okalni samoupravi potekajo že nekaj Časa. Uradni posvet zavse predsednike svetov krajevnih skupnosti in za delegate zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kranjpa predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros sklicuje v ponedeljek, 31. januarja, ob IS. uri v sejni dvorani občinske skupščine. • A. Z. Javno odpiranje ponudb Kranj - Predstavitev zazidalnega načrta Mlaka Grič, ki je bila cel teden v avli občinske skupščine v Kranju, je med interesenti vzbujala precejšnje zanimanje. V okviru razpisa pa bo danes ob 16. uri v dvorani 15 občinske skupščine javno odpiranje ponudb. Novost na Kokrici Kokrica - Vse bogatejši in pestrejši preskrbovalni ponudbi na Kokrici se je zdaj pridružila še ena. Na Golniški 4 so odprli drogerijo Bižu s pestro ponudbo svetovno znanih proizvajalcev ženske in moške kozmetike, usnjene galanterije, svilenih izdelkov in modnih dodatkov. Prikupno urejen lokal je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Zdrava mikroklima Mengeš - V Osnovni šoli v Mengšu so v torek popoldne odprli razstavo na temo Za zdravo mikroklimo November 93,2. evropski in 17. ameriški dan proti kajenju. Razstavo so obiskali tudi predstavniki svetovne zdravstvene organizacije WHO iz Kobenhavna. Razstava bo odprta še ta teden. Sicer pa se v krajevni skupnosti Mengeš poleg priprav na zbore o novi lokalni samoupravi v teh dneh pospešeno pripravljajo na gradnjo parkirne hiše in tržnice. Februarja pa bodo odprli tudi mrliške vežice. Turizem na Jezerskem Jezersko - V drugem letu živahnejšega delovanja Turističnega društva Jezersko v kraju ugotavljajo, da so kljub težavam uspeli na turističnem področju marsikaj narediti. Hkrati pa odpirajo tudi nove prostore društva, v katerih načrtujejo tudi delovanje Turistično informativnega centra. Danes (petek) ob 18.30 pa se bodo na rednem občnem zboru v dvorani kulturnega doma Korotan zbrali člani turističnega društva, se pogovorili o dosedanjem delu in o načrtih za naprej. Prireditve v Cerkljah Cerklje - Letos bodo tretjič v Cerkljah proslavili kulturni praznik. Praznovanje bodo jutri, 29. januarja, ob 19. uri začeli v Kulturnem domu v Cerkljah z nastopom Kamniški koledniki, ki se bodo predstavili s skladbami Matije Tomca, Janeza Močnika, Franca Lipičnika in Davorina Jenka. V nedeljo, 6. februarja, se bo predstavila dramska skupina Osnovne šole Cerklje z veseloigro A. T. Linharta Županova Micka, v goste pa so v okviru praznovanja povabili tudi dramski skupini iz Velesovega in Komende ter otroško skupino iz Radiš. Na skupnem koncertu se bodo predstavili vsi pevski zbori Cerkelj, pripravljajo pa tudi veseli večer s predstavitvijo del likovne delavnice za otroke. Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. Kranj OBJAVLJA PRODAJO stanovanj v stanovanjski hiši Moste 7, Žirovnica: 1. stanovanje št. 4 v I. nadstropju v izmeri 58,65 m2 z izklicno ceno 2,235.664 SIT, 2. stanovanje št. 5 v II. nadstropju v izmeri 28,95 m2 z izklicno ceno 1,195.628 SIT, 3. stanovanje št. 6 v II. nadstropju v izmeri 29,75 m2 z izklicno ceno 2.061.440 SIT. Stanovanji iz 1. in 2. točke sta prazni. V stanovanju iz 1. tč. je še telefonski priključek in del opreme prejšnjega stanovalca. Ta vlaganja niso upoštevana v izklicni ceni. Stanovanje iz 3. točke je dano v najem za določen čas. Prednostno pravico nakupa ima najemnik. V izklicni ceni tega stanovanja je zajetih 838.731 SIT stroškov adaptacije, ki jih je v stanovanje vložil najemnik. Stanovanja se prodajajo po sistemu zbiranja ponudb in bodo prodana najugodnejšim ponudnikom. Ponudbe morajo prispeti najkasneje do 1. 3. 1994 do 14. ure v zaprti kuverti na naslov Elektro Gorenjska, p.o., Kranj, Bleivveisova 6, z oznako "ponudba za stanovanje - ne odpiraj". Ponudniki morajo ponudbi priložiti potrdilo o vplačilu 10 % varščine na izklicno ceno. Varščino lahko plačajo na žiro račun podjetja št. 51500-604-26042 ali pri blagajni podjetja v PE Kranj ali PE Žirovnica. Neuspešnim ponudnikom bo varščina vrnjena, uspešnim pa vračunana v ceno. Prometni davek plača kupec. Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 2. 3. 1994, ob 13. uri na sedežu podjetja. Uspešni ponudniki morajo skleniti kupoprodajne pogodbe v 30 dneh po obvestilu, kupnino pa poravnati v 60 dneh po sklenitvi pogodbe. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja ali na tel. št. 211-175 int. 26 oz. 241-707 int. 245. Z GORENJSKIH PARLAMENTOV r^Iadalje vanje zasedanja škofjeloške občinske skupščine Škofjeloško pokopališče bo kmalu odprto O vrsti pokopov na starem škofjeloškem pokopališču bo odločala sanitarna inšpekcija' Škofja Loka, 27. januarja • Po enem tednu se je v ponedeljek nadaljevalo zasedanje škofjeloške občinske skupščine, ki je bilo zaradi obširne razprave o nakupu Homanove hiše prekinjeno. V zadnjem trenutku so se odločili tudi v Škofji Loki ustanoviti stanovanjski sklad, sprejete pa so bile tudi dopolnitve odloka o pokopališkem redu, s katerimi se praktično odpira staro škofjeloško pokopališče. Poglavitni razlog za nujno nadaljevanje zasedanja škofjeloške občinske skupščine, ki je bilo pred tednom dni po petinpolurni razpravi in le štirih točkah dnevnega reda prekinjeno, je bila nujnost ustanovitve občinskega stanovanjskega sklada. Možnost za us- tanovitev je bila sicer kar dve leti, vendar se za predlog občinski izvršni svet doslej ni mogel odločiti, saj ga je šele dejstvo, da bi se stanovanja olastninjenih podjetij prenesla v državni sklad, ter da občina ne bi mogla kandidirati za razpisana ugodna posojila tega sklada (za neprofitna stanovanja), prepričala, da je to nujno. Ni pa šlo tudi to pot povsem gladko: nekatere poslanske skupine so predlagale, da večino članov upravnega odbora občinskega sklada imenuje skupščine (in ne izvršni svet, kot je bilo predlagano) ter da se mandat s štirih let skrajša na dve. Večinsko podporo je dobil le drug predlog in sedaj je na pristojnih organi in izvršnem svetu, da do konca marca izpeljejo vse postopke ustanovitve sklada, da bodo že omenjeni cilji ustanovitve doseženi. Nekaj razprave je bilo tudi ob dokončnem sklepanju o spremem- bah odloka o pokopališkem redu pogrebnih svečanostih s katerenMj se v bistvu odpira staro škofjeloškoi pokopališče. Krajevna skupnoslj Kamnitnik je namreč predlagali da se na tem pokopališču, ki # ponovno odpira po skoraj dvebj desetletjih, dovoli le žarne p0' kope, kar so nekatere stranke tudi podprle. Na koncu je ob besedah Župana: "Ne želim živeti v državij ki mi bo, oziroma mojim zanaffH cem, predpisovala način poslednje, poti!", veČina odločila, da naj 0 načinu pokopov odloči sanitarna inšpekcija izključno po merili'1 stroke. • Š. Žargi Magda Kolesa je "tehnološki presežek" Poslej bo vzgojiteljica samo svojim štirim otrokom Medicinska sestra Magda Kolesa, ki je delala v otroških jaslih na Golniku, je ena od odvečnih delavk, ki so jih lani ugotavljali (in odpuščali) v Vzgojnovarstvenem zavodu v Kranju. Gorice, 26. januarja - Odpuščanje tehnoloških presežkov v tovarnah ie zadnja leta postalo že običajno. Ugotavljanje nadštevilnin v ustanovah, kakršni so vrtci in šole, pa je bilo doslej za Gorenjsko nekaj novega. Do lani, ko so v Vzgojnovarstvenem zavodu v Kranju zaradi premajhnega vpisa otrok v vrtce začeli redčiti zaposlenost Ni sicer šlo za množično odpuščanje, kakršnega poznajo v industriji, vendar je bila izkušnja kljub temu boleča. Vse delavke, ki so se znašle na spisku odvečnih, sicer niso ostale brez dela. S prerazporeditvijo na druga dela v zavodu ali s prezaposlitvijo v druge ustanove so nekaterim rešili eksistenco, bilo je tudi nekaj upokojitev in dokupov delovne dobe z državno pomočjo. Toda nekaj dobrih vzgojiteljic in medicinskih sester (slednjih zlasti zato, ker je manj zanimanja za vpis v jaslične oddelke) je vendarle povsem ob delo. Med njimi je tudi Magda Kolesa. Magdin primer ie svojevrsten. Ima 22 let delovne dobe, zadnjih devet v vrtcu, in je mati štirih otrok. Slaba novica o ugotavljanju presežkov jo je doletela pred iztekom porodniškega dopusta. Zakonodaja te matere posebej ščiti pred možnostjo odpustitve. Kako da se je Magda vendarle znašla med odvečnimi? " Zaenkrat o teh vprašanjih še ne razmišljam, nedvomno pa bo treba kmalu misliti na to, da mi ne bi tjavendan propadla zavarovalna doba. Seveda so tu še materialni pogoji. Zaenkrat nam gre v tem smislu kar dobro, ker ima mož Bojan (dela v Gorenjskem tisku) službo in tudi solidno Magda in Bojan Kolesa s svojimi Petro, Matejem, Andrejem in RokOP* Ena od možnosti, Id jo je vrtec ponujal odvečnim medicinskim sestram v jasličnih oddelkih, je bila tudi prezaposlitev v bolnišnico na Golniku. Magda se za to možnost, ki so jo izbrale nekatere njene kolegice, ni odločila. 13 let je bila bolniška sestra in delala v turnusih, kar ob treh otrocih niso bile mačje solze. Zdaj ima doma štiri otroke in bi ji bil nekdanji ritem v še večje breme. Zlasti po desetletju dela v vrtcu, Id je kljub vsej odgovornosti vendarle lagodnejše. "Porodniški dopust se mi je iztekel 1. oktobra. Predtem pa sem klicala na upravo vzgojno-varstvenega zavoda, ker sem se želela dogovoriti, da bi ostala v vrtcu na Golniku, kjer sem bila pred nastopom porodniškega do- fusta tudi organizacijski vodja, red jesenjo namreč običajno še ni jasno, kje natanko bomo vzgojiteljice z začetkom novega vrtčevs-kega leta spet delale. Za to, da bi ostala na Golniku, sem bila pripravljena dati tudi preostali mesec porodniškega dopusta. Tedaj so že delali sezname presežkov. Zame je bilo predvideno, naj bi me preraz- Eoredili na delovno mesto varu-inje. Čutila sem se degradirano. Ne zato, ker bi tega dela ne cenila, vendar pa sem čutila, da mu ne bom kos. Po mojem mnenju je namreč fizično veliko napornejše od dela vzgojiteljice (ali sestre v jasličnem oddelku). To je osemur-na dnevna obveznost, ki traja od 8. do 16. ure, doma pa me zdaj čaka nekaj več kot leto dni star otrok. Dvojni obremenitvi nikakor ne bi bila kos. Slednjič za delo varuhinje tudi nisem usposobljena. Moje delo je nega in ob njej vzgoja najmlajših v jaslih. Priznam, da sem bila v hudih dvomih, kaj storiti. Lahko bi ubrala tudi za pravno pot, vendar tudi če bi se v tem postopku odločilo v moj prid, ne bi več mogla delati v kolektivu, s katerim sem se pravdala na sodišču. Zato sem se nazadnje sama odločila, da me določijo za presežek." Do 31. marca letos ji Se teče odpovedni rok v vzgojnovarstvenem zavodu z 80-odstotnim nadomestilom plače, po tem datumu gre na borzo dela, kjer bo glede na delovno dobo dve leti uživala nadomestilo. Vmes bo dobilaše odpravnino, ki ji kot odvečni delavki pripada po zakonu. To so prednosti njene odločitve. Slabost pa je dejstvo, da se ji pravice po dveh letih iztečejo. plačo. Da bi pri štirih otrocih doma ne bila dovolj zaposlena, me ne skrbi. Najstarejša hči ima 15 let in je dijakinja prvega letnika komercialne šole, sinova Matej (star 13 let in pol) in Andrej (star 11 let) sta osnovnošolca, najmlajši Rok pa ima zdaj 14 mesecev. Čeprav nas je šest, se preživimo sami, nimamo otroških doklad, jeseni je Petra dobila odbito tudi prošnjo za štipendijo. Z dohodki smo bili vselej na meji, tako da nam ni nikoli pripadala kaka socialna pomoč." V današnjih časih se družine nerade odločajo za tretjega, kaj Sele za četrtega otroka. Pn Kole-ševih so sprva nameravali ostati pri treh, ko pa se je napovedal četrti, so ga tudi z veseljem sprejeli v družino. "Pomisleki, ki so naju obhajali, ko se je (nenačrtno) napovedal četrti otrok, niso bili materialni^ Ni me skrbelo preživeti še enega* pač pa ali se bo rodil zdrav, gled« na to, da nisem več v rosnih letih | Pa se je vse srečno izteklo i" i družine si brez najmlajšega Rok8, j ne moremo več predstavljati. N&'1, štirje otroci sicer nimajo čisto vsega, prikrajšani pa tudi niso- s Skupaj gremo na morje, na izlete-i smučat, pri tem pa izbiramo najec j nejše možnosti. Le v hiši starše*' j kjer smo si v nadstropju uredil' dom, smo na 70 kvadratnih metrin j malce utesnjeni. Petra potrebuj« [ svojo sobo, tudi kuhinja bi moral8 biti večja, saj zdaj ne moremo v$' hkrati jesti za mizo. NačrtujeniO' da bomo namesto terase uredili |a dva prostora in si naredili življenj«; malce udobnejše." • D.Z.ŽIebir PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Takšni smo in takole se predstavljamo, ko vstopamo v Evropo. Pravimo, da imamo največje možnosti v turizmu. Zgledujemo se po sosedih in prepričani smo, da smo primerljivi s svojimi naravnimi lepotami z deželo, Id z jezeri več dobi od turizma, kot je v nekdanji Jugoslaviji cela obmorska obala. Kje smo in kako "dolga pot" nas Še čaka do tega cilja, so lahko ilustracija tudi prispevki naših bralcev, ki jih objavljamo. "Turistični kozolec" Zunanja podoba galerije Avtor tega posnetka razmišlja, da so nekateri ekološko usmerjeni občani nezadovoljni z umetniškimi prizadevanji pri oblikovanju zunanje podobe galerije Ivana Tavčarja na Mestnem trgu v jivo sledi takojšnje obvestila upravljalcu, da morebitne poškodbe čimprej popravi. Nasilni Na sliki je blejski kozolec, ki je takšen že leta in leta, kot piše naš bralec. Pravi, da pravzaprav kar sodi k mrliškim vežicam na Bledu oziroma v tamkajšnje okolje. Predlaga, da ga Turistično društvo Bled promocijsko razkaže v okviru tunstičnega programa Bleda. Škofji Loki. Čeprav je ta nova, predpraznična oblika malo poživila trg, so bili nekateri ogorčeni nad "malarijo" in nad jagenjčki iz stiropora (saj menda vsebuje fireon). Naj bo tako ali drugače; res je, da je v okolici še nekaj drugih ekoloških problemov. Vandalizem na Ledinah Kranjska koča na Ledinah, zgrajena 1977, odprta pa od junija do oktobra, je lahko zavetišče in bivak tudi pozimi po predhodnem dogovoru. Ob višji sili ali v stiski je razumljiv tudi "nasilni vstop" vanjo. Vendar pa v takšnem primeru potem razuml- vdor, ki so ga "odkrili" sredi meseca, ki je omogočil vdor snega, ki ga je bilo na ledinah ob ogledu okrog dva metra, pa Ž* ne sodi več v kodeks planinskega oziroma kulturnega obnašanja. Sicer pa tudi komisijsko preiskovalni ogled ni potrdil, da je šlo za nasilni vstop v sili. Raztreseno hrana, raznesena posoda, razbita okna, uničena okenska krila na kar šestih oknih so kazala na vandalizem. Škoda je bila ocenjena na okrog 100 tisoč tolarje* brez stroškov prevoza s policijskim helikopterjem, ki je pristal na strehi, in nujne zaščite, saj je ** Prostore že vdrl sneg. V vodstvu laninskesa društva Kranj poudarjajo, da je zimska soba na Ledinah na voljo res vsakemu obiskovalcu (tudi pozimi), ven' dar pa ne na taksen vandalski način. Nekonkurenčnost proizvodov slovenske tekstilne industrije Plače niso krive Prejšnji mesec so strokovnjaki fondacije Phare predstavili Svobodnih sindikatom in poslovnemu združenju tesktilne industrije pri gospodarski zbornici rezultate raziskave o položaju in perspektivah slovenske tekstilne industrije. Raziskava je bila opravljena v šestih podjetjih, od tega treh tekstilnih in treh konfekcijskih. Nekaj zanimivejših podatkov: Po kvaliteti in rokih dobave naročenega blaga slovenska tekstilna podjetja ne zaostajajo bistveno za podobnimi iz drugih (razvitih) evropskih držav. Le za doseganje kvalitete so pri nas veliko večji stroški. Vzroki so v dotrajanih strojih, zato je potrebnih več delavcev v kontroli, repasiranju in podobno, torej več živega dela. Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci je po mnenju strokovnjakov neugodno in kaže napihnjenost administracije ter Preveliko število vzdrževalcev in strokovnega kadra zlasti tam, kjer Prevladujejo tako imenovani lohn posli". Medtem ko je v razviti Evropi merilo rentabilnosti v panogi 200 tistoč nemških mark realizacije na zaposlenega, se ta delež v spremljanih slovenskih Podjetjih giblje od 20 do 80 tisoč nemških mark. Velike pomanjkljivosti so v marketinškem pristopu. Slovenska tekstilna podjetja namreč po ugotovitvah raziskave nimajo klasificiranih ciljnih skupin kupcev. Delajo za vsakega kupca nekaj, kar pomeni veliko raznolikost proizvodov in več tehnologij. Izvozniki poslujejo prek posrednikov, zato nimajo stika s tržiščem *l največkrat sploh ne poznajo njegovih potreb. Glede delavcev v tekstilni industriji pa je strokovnjake presenetilo dvoje: velika delovna fleksibilnost in zelo majhna prostorska mobilnost. To pomeni, da je slovenski delavec v tekstilni industriji (predvsem delavka) pripravljen delati tudi nadure, delati ob sobotah, delati tedaj, ko so drugi na dopustu, ni pa pripravljen menjati kraja zaposlitve. Ce ni dela v Mariboru ali Novem mestu, se ni pripravljen voziti denimo v Ljubljano ali se tja preseliti. Kot da bi slovenski tekstilni delavec lahko sedel v mercedes in odbrzel po avtocesti v sto kilometrov oddaljen kraj, kjer bi bilo zanj delo! To je lahko optika razvitega zahoda z razmeroma visokim standardom, o katerem naš delavec zaenkrat lahko le sanja Potem ko so zahodni eksperti navedli ukrepe, ki bi položaj te gospodarske panoge izboljšali, so kot nesporno postavili ugotovitev, da stroški delovne sile niso vzrok za nizko konkurenčnost slovenske tekstilne industrije, razen v postavki režije. To je za sindikat pomembno, saj je to lahko odgovor neodvisnih tujih strokovnjakov na nenehne očitke vlade o previsokih plačah. Vprašajmo se le, katerih! Drugo pa je režija. Njene preobsežnosti so se marsikje zavedeli žedavno pred projektom Phare in to ne le v tekstilni panogi. Nekateri so v kislo jabolko njenega zmanjšanja tudi že ugriznili in uspeli spremeniti razmerje, drugod s tem še odlašajo. V sindikatu se zavedamo nujnosti teh posegov, hkrati pa tudi stiske delavcev, Posebno tistih z daljšo delovno dobo, ki so naenkrat postavljeni pred odločitev: v proizvodnjo ali na čakanje, oziroma na zavod in s tem v brezposelnost. Zato pozorno spremljamo te postopke in delavce pravno ščitimo povsod, kjer ugotovimo kršitve. • M, S, Kmetijsko gozdarska zadruga Tržič Položaj delavcev se slabša Liberalni uvoz različnega blaga, včasih tudi dvomljive kakovosti, velika konkurenca, ki se ustvarja v številnih nanovo ustanovljenih trgovinah, tržna nedisciplina, pa tudi drugi vzroki so Kmetijsko gozdarsko zadrugo v Tržiču pahnili v težak finančni položaj, ki ga zaenkrat žal čutijo le zaposleni delavci. ' Plače se izplačujejo na repu kolektivne pogodbe, za mesec Januar pa je vodstvo z direktivo še dodatno znižalo že tako nizke plače za desetino. Med delavci je zaradi negotovega Položaja nastal nemir. Da bi preprečili konflikt širše razsežnosti, bo sindikat dal pobudo za sklic upravnega odbora zadruge, na katerem bodo temeljito obravnavali položaj zadruge in Zadolžilo vodstvo za pripravo kratkoročnega in dolgoročnega sanacijskega programa. Iz tega bo razvidna perspektiva ohranjanja delovnih mest in politika izvajanja kolektivne Pogodbe. V oceno in sprejem teh gradiv se bo vključil tudi sindikat zadruge, ki mu bo strokovno pomagala območna 0rganizacija ZSSS za Gorenjsko. • Sandi Bartol Delavci pri obrtnikih po novem Po 580. členu Zakona o gospodarskih družbah morajo obrtniki do 31. maja letos odjaviti obrt in se registrirati kot Podjetnik posameznik. Če tega ne storijo, se obrt likvidira Po uradni dolžnosti. Pri teh postopkih pa se dogaja, da ob odjavi obrtnik odpusti tudi vse delavce. Ti pristanejo na zavodu za Zaposlovanje. Ob novi registraciji podjetja pa delodajalec ni dolžan vseh prej v obrti zaposlenih delavcev ponovno Zaposliti. Zaščita teh delavcev torej ni rešena, zato je Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije naslovil Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vprašanje o pravnih posledicah izvajanja omenjenega člena zakona. Na odgovor čakamo. • Milena Sitar delavci v Suknu Zapute Čakajoč na place Ta mesec delavci v Suknu Zapuže še vedno niso dobili plač. znano je, da je podjetje že lep čas v hudi stiski, ki jo tam ZaPosleni močno občutijo na svoji koži. Kako bodo uredili ZaPjet s plačami in kako se bodo dogovorili o perspektivah tega podjetja, ta čas še ni znano. Oba sindikata v Suknu, svobodni in ^odvisnost, se o tem še pogovarjata z vodstvom in upravnim zborom podjetja. • D.Z.Z. ZSSS OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Novi stečajni zakon bistveno spreminja položaj delavcev Globok rez v pravice in socialno varnost delavcev S sprejetjem Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v državnem zboru, ki je prišel v veljavo z začetkom tega leta, ie prenehal veljati moratorij za vlaganje predlogov za začetek stečajnega postopka s strani Službe družbenega knjigovodstva. Novosti, ki jih prinaša "stečajni zakon", bodo nedvomno zanimive, informacija o njih pa je koristna za vsaj 3500 gorenjskih delavk in delavcev v 103 družbenih in zasebnih podjetjih, ki jim po vseh merilih grozi stečaj. Zato želimo širšemu krogu predstaviti novosti zakona, ki bo globoko zarezal v pravice in socialno varnost delavcev. Kdaj stečaj? Stečajni postopek se lahko opravi nad samostojnim podjetnikom, gospodarsko družbo, zadrugo, s soglasjem republiške vlade pa tudi za invalidska podjetja. Stečajni postopek se ne opravi, če ima dolžnik enega samega upnika. V tem primeru bo upnik poplačilo svoje terjatve izterjal v izvršilnem postopku. Prav tako stečaja ni v primeru, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečaja. Novosti, ki jih prinaša zakon, zadeva tudi nagrade stečajnim upraviteljem. Slednje so odvisne zlasti od hitrosti izvedbe in čim manjših stroškov stečajnega postopka. Ministrstvo za pravosodje pa je dolžno izdati predpis o merilih za določanje nagrad stečajnih upraviteljev. S to novostjo bo vsekakor odpravljena praksa, ko so stečajni upravitelji zavlačevali stečajne postopke, sebi pa ponekod zagotavljali nerazumno visoke nagrade. Novost stečajnega zakona je tudi skrajšani stečajni postopek, ki se bo opravljal v primerih, ko je vrednost stečajne mase manjša od 10 milijonov tolarjev. V stečajnem postopku prejme vsak upnik poplačilo v višini sorazmernega dela svoje terjatve. Stroški postopka se pred poplačilom ostalih upnikov izločijo iz stečajne mase. Kot strošek stečajnega postopka in prednost izplačil pa se med drugim priznajo neizplačani ali premalo izplačani osebni dohodki delavcev dolžnika, višina izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo ter odškodnine za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar, je za prizadete delavce boljše, kot je bilo to opredeljeno v stari zakonodaji In kdaj prisilna poravnava? Da bi v praksi odpravili tako imenovane programirane stečaje, nova zakonodaja uvaja možnost prisilne poravnave. Prezadolženi dolžnik namreč lahko pred začetkom stečajnega postopka ali med njim predlaga upnikom sklenitev prisilne poravnave. Ta je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih terjatev znaša več kot 60 odstotkov in ki imajo glasovalno pravico. Bistvena sestavina prisilne poravnave je načrt finančne reorganizacije, brez katerega sklenitev prisilne poravnave ne bo mogoča. Pod finančno reorganizacijo somišljena predvsem naslednja področja: odprodaja dela premoženja, pridobitev novih kreditov, konverzija terjatev v deleže oziroma delnice, zmanjšanje števila zaposlenih, iskanje novih tržišč, proizvodnih programov in drugo. Če dolžnik v takem primeru ne pokaže volje do sodelovanja in ne predloži načrta finančne reorganizacije, začne sodišče po uradni dolžnosti stečajni postopek. Z začetkom postopka prisilne poravnave dolžnik ne izgubi poslovne sposobnosti. Pri dolžniku ostanejo v funkciji vsi organi z reprezentativnim sindikatov vred. Z določenimi omejitvami dolžnik lahko nadaljuje s poslovanjem. Upnikom mora ne samo ponuditi ustrezen predlog za izplačilo njihovih terjatev, pač pa ga mora tudi ustrezno utemeljiti, obveznosti iz prisilne poravnave pa uspešno izpolniti. Odstotek, ki ga dolžnik ponudi upnikom za poplačilo njihovih terjatev, ne sme biti nižji od 50 odstotkov. Boleče odpuščanje delavcev V praksi se bo praviloma dogajalo, da bodo podjetja s finančno reorganizacijo odpuščala presežne delavce. Žal v takih primerih odvečni delavci ne bodo mogli uveljavljati pravic iz zakona o delovnih razmerjih. Ti delavci ne bodo upravičeni do šestmesečnega odpovednega roka in čakanja na delo z nadomestilom osebnega dohodka, niti jim ne bo pripadala odpravnina. To je za delavce nedvomno najmanj ugodna rešitev v novi zakonodaji. Predlagatelj je namreč v stečajni zakon vnesel določilo, po katerem lahko v postopku prisilne poravnave preneha delovno razmerje določenim delavcem mimo določb zakona o delovnih razmerjih. Tako sicer določenim delavcem ne preneha delovno razmerje s potrditvijo prisilne poravnave, pač pa ima dolžnik po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi pravico odločati, da jim preneha delovno razmerje, pri čemer jih določi tudi odpovedni rok, ki pa ne sme biti daljši od 30 dni. Delavcem po tem roku preneha delovno razmerje. Več kot očimo je, da gre v tem primeru za delodajalce cenejše odpuščanje delavcev, zato lahko upravičeno pričakujemo tudi zlorabo določb novega stečajnega zakona. Prav zaradi tega je sindikat pred veliko odgovornostjo. Od njegove budnosti in angažiranja ter vključevanja strokovne službe sindikalnih central je odvisno, koliko zlorab bo tudi v vsakodnevni praksi. • Sandi Bartol Obrtno podjetje Tržič Delavcem še dolgujejo lanske plače Kaj bo z neizplačanimi plačami in nadomestili, se sprašujejo delavci OPT Tržič. Obrtno podjetje Tržič, ki je še donedavna zaposlovalo nad 40 delavcev, se je pred letom znašlo v izredno težkem položaju. Vzrok je bil predvsem v neuspešni poslovni politiki bivšega vodstva podjetja. Delavci praktično niso dobili izplačanih plač ali nadomestil za čas čakanja od oktobra 1992 ao marca 1993. V tem času so dobili le skromno denarno pomoč območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko in marca lani socialno pomoč ministrstva za delo. Sindikat podjetja je pristal celo na statusno spremembo podjetja, s tem da so večji upniki postali solastniki podjetja in upravljalci ter s tem vsaj demo razbremenili ogromno obveznost podjetja. Postavljeno je bilo novo vodstvo, sindikat pa je celo pripravil sporazum o zagotovitvi socialne stabilnosti v podjetju, ker je želel ohraniti socialni mir in preprečiti stečaj ali celo likvidacijo podjetja. Vse te aktivnosti in odgovoren pristop sindikata so imeli za posledico, da se je podjetje v drugi polovici minulega leta izvleklo iz težav. Trenutno imajo dovolj dela in podjetje si ponovno pridobiva ugled, ki ga je nekaj že imelo. Delavci so prepričani, da podjetje zdaj dosega takšno poslovanje, ki mu omogoča izplačilo zaostalih obveznosti do delavcev. V zvezi s tem so se tam začela pogajanja. Sindikat je vodstvu postavil zahtevo, da pripravi program, iz katerega bo razvidna višina terjatev delavcev do podjetja in dinamika ter način izplačevanja obveznosti do delavcev. Tako bo vodstvo podjetja še ta mesec opravilo vse aktivnosti za izvensodno poravnavo upnikov Obrtnega podjetja Tržič. Sindikati bomo vztrajali, da imajo prednost terjatve delavcev, saj gre za zakonsko opredeljena nadomestila za čas čakanja in neizplačane minimalne osebne dohodke. • Sandi Bartol Prostovoljno zdravstveno zavarovanje v letu 1994 Decembra so potekala pogajanja med svobodnimi sindikati in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pogojih za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v letu 1994. Bistvene ugodnosti, ki jih krovna pogodba prinaša zavarovancem, ostajajo nespremenjene, tako ostaja tudi v letošnjem letu 3-odstoten popust na zavarovalne premije in še dodatni popust za krvodajalce ter gorske reševalce. Sprememba je pri bonusu za tiste zavarovance, ki v preteklem letu niso izkoriščali zdravstvenih storitev. Za vse, ki so zavarovanje sklenili v lanskem letu in prej, še velja petodstotni bonus, za nove zavarovance pa ne bo več. Bonus bo zavod priznaval le na željo sklenitelja, ki pa mora, če je ta kolektivni, voditi evidenco upravičencev. Glede na to, da ta popust znaša 60 tolarjev mesečno na zavarovanca, podjetja sama verjetno zanj ne bodo zainteresirana, razen če bodo prizadeti zavarovanci vztrajali na izkoriščanju te pravice. • Milena Sitar ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v obdobju 1. januar - 31. marec 1994 ZAVAROVALNI L.tna pr»mija pote mi č» trtami m*Mcnl PAKET kooftctem obrok obrok obrok glad« na SIT SIT SIT SIT prat.trom. 1. POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (PPZ) 1.0000 14,400.00 7,200.00 3.600.00 1.200 2. ZDRAVSTVENA VARNOST - CELOTA (ZVC) 1.0000 14,100.00 7,050.00 3,525.00 1,175 3. ZDRAVSTVENA VARNOST - KURATIVA (ZVK) 1.0000 3.420.00 1,710.00 855.00 285 4. VELIKO TVEGANJE (VT) 1.0000 6.000.00 3.000.00 1,500.00 500 S. POŠKODBA (P) 1.0000 4.440.00 2,220 00 1,110.00 370 6. ZOBOZDRAVSTVO -CELOTA (ZOB) 1.0000 3,660.00 1,830.00 91500 305 6a ZOBOZDRAVSTVO - ZDRAVLJENJE (ZZ) 1.0000 1.020.00 510.00 255.00 85 6.b ZOBOZDRAVSTVO • PROTETIKA (ZP) 1.0000 6.120 00 3.060.00 1.530.00 510 7. ZDRAVILA (Z) 1.0000 1,860.00 930.00 465.00 155 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Gorenjski borci kličejo k solidarnosti Pomagajmo pogoreli partizanski družini izpod Blegoša Škofja Loka, 28. januarja - Novembra lani jje na domačiji Milana Ceferina, po domače Marenkovca iz Potoka pod Blegošem, pogorel komaj obnovljen in sodobno urejen hlev. Za to nesrečo so izvedeli tudi borci in na pokrajinskem odboru aktivistov OF za Gorenjsko sklenili, da tej partizanski družini pomagajo. V požaru, ki je pred koncem lanskega leta doletel Marenkovčeve, je družina ostala brez hleva, v ognju je poginilo tudi precej živine, zgorela je vsa krma, poškodovanih je bilo veliko kmetijskih strojev. Na vso nesrečo hlev tudi ni bil zavarovan, tako da bodo Marenkovčevi za obnovo težko zbrali denar. Pokrajinski odbor aktivistov OF za Gorenjsko je družini sklenil pomagati tudi zato, ker je bila ta hribovska kmetija med drugo svetovno vojno na strani narodnoosvobodilnega boja in je zanj tudi veliko žrtvovala. Poleg tega, da je nudila hrano in zavetje partizanskim enotam in skupinam, je bil od decembra 1944 do marca 1945, ko se je začela velika nemška ofenziva, tam nastanjen zaščitni bataljon pokrajinskih političnih forumov in organov Gorenjske. V ofenzivi so Nemci in domobranci domačijo požgali, domači pa so se še pravi čas rešili v gozd. Pokrajinski odbor aktivistov OF za Gorenjsko se torej obrača na vodstva podjetij in vse ljudi, ki želijo pomagati, zlasti še na borce NOV in tiste, ki so bili med vojno deležni gostoljubja te domačije, naj pomagajo Marenkovčevim. Prosijo tudi občinska borčevska združenja, naj pomagajo zbirati denarne in druge materialne prispevke. Akcijo bo vodilo Združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka, Kidričeva 1. Denarne prispevke lahko darovalci nakazujejo na žiro račun tega združenja: 51510-678-80779, za namen: prispevek za pogorelca Marenkovca iz Potoka 8. Organizatorji se za razumevanje in pomoč vsem že vnaprej lepo zahvaljujejo. Tomo Križnar predava Naklancem Naklo, 28. januarja - Predavanje Toma Križnarja, ki ie 27. januarja zaradi družinskih razlogov odpadlo, bodo naklanski upokojenci priredili prihodnji četrtek. Predavanje njihovega rojaka o zanimivih potovanjih bo tako 3. februarja ob 18. un v domu kulture v Naklem. Vabljeni so vsi krajani Nakla in okolice. Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90) in 163. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, 9/90, Uradni list RS, št. 23/91, 26/91, 31/93) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 116. seji dne 24. januarja 1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb In dopolnitev družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986 -1990 I. Osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986 - 1990, ki se nanašajo na: - Območje I: 2. - Bled, obrtna cona Rečica/Sp. Gorje, - Individualne pobude, se javno razgrne z vso potrebno dokumentacijo. Osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana bo javno razgrnjen v Avli Skupščine občine Radovljica v času od 28.1. do 28. 2. 1994. Poleg tega pa bo razgrnjen še: - v delu, ki se nanaša na obrtno cono Rečica /Sp. Gorje v prostorih krajevne skupnosti Sp. Gorje - v delu, ki se nanaša na individualne pobude v prostorih KS Boh. Bistrica (za območje Bohinja) in KS Bled (za območje Bleda in Gorij) III. V času javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo organiziral javno obravnavo razgrnjenega dokumenta v predhodni točki navedenih krajevnih skupnostih. IV. Vsi zainteresirani lahko do poteka roka javne razgrnitve dajo pisne pripombe na razgrnjeni dokument in to v knjigi pripomb na mestih javne razgrnitve ali neposredno na Zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Pojasnila k razgrnjenemu dokumentu dajejo strokovni delavci Zavoda. Št. 004-1/89 Datum: 24.1.1994 Predsednik IS: Jože Resman, I. r. Zveza kulturnih organizacij Kranj yt3£j^ Društvo Pungert «W VABITA likovne ustvarijalce v razstavni program Cafe galerije Pungert za leto 1994 Načrtujemo sedem samostojnih razstav z obveznim odkupom dela. vsi zainteresirani naj v roku 15 dni od objave vabila pošljejo na naslov: Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4,64000 Kranj, svojo ponudbo, ki naj obsega: • kratek življenjepis • sodelovanje na pomembnih razstavah • katalog ali tri fotografije del Termini razstav so: marec - junij in september - december 1994. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik ak. slikarke Irene Jeras - Dimovske. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov. JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri. V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava likovnih del Lee Dežman in Zore Zalokar. BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe. BEGUNJE- V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah.. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica. Muzeji radovljiške občine vabijo zimske obiskovalce Bohinja k ogledu Bohinjskega muzeja v Boh. Bistrici, ki je v januarju in februarju odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. V njem je na ogled rekonstrukcija Godčeve usnjarne, arheološka zbirka, vezana na Bohinj, spominska soba Tomaža Godca in Mali vojni muzej, dragocena zbirka, ki predstavlja Soško fronto v 1. svetovni vojni. Poleg omenjenega sta v Bohinju še Planšarski muzej v Stari Fužini in Oplenova hiša v Studorju. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava Predpremiera avtorja Janeza Pelka. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov.V mini galeriji Občine Škofja Loka se predstavlja Peter Pokorn z izrazno fotografijo Drevesa v štirih letnih časih. V avli LB - GB Šk. Loka razstavlja Janez Pipan fotozapise Jesen - zima 93/94. KAMNIK - V prostorih razstavišča Veronika so razstavljena dela, ki so jih pripravili člani likovnega društva Srednje šole Rudolfa Maistra na temo oblikovanje plakata. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - Danes, 28. januarja, ob 19.30 uri bo PDG iz Nove Gorice za abonma petek II., izven inkonto uprizorilo dramo Ranka Marinkoviča Glorija. Predstava bo na sporedu tudi v soboto, 29. januarja, ob 19.30 uri, za abonma sobota II, konto in izven. KRANJ: NARODNE PESMI - V župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 bo v nedeljo, 30. januarja, ob 19. uri, koncert narodnih pesmi, ki ga bosta izvajala Vokalna skupina Lipa iz Velikovca in Komorni zbor Gallus iz Kranja. Vezno besedilo je pripravil Janez Dolinar. KRANJ: MACHU PICCHU - V jazz klubu Ragtime bo danes, 28. januarja, ob 22. uri, nastopila južnoameriška skupina Machu Picchu. KRANJ: MONODRAMA - Zijah Sokolović se bo gorenjskemu občinstvu z monodramo Glumac... je glumac....ponovno predstavil v soboto, 29. januarja, ob 22. uri, v Jazz klubu Ragtime. BLED: URA PRAVLJIC - Danes, 28. januarja, ob 17. un bodo otroci v gradu Grimšče lahko prisluhnili pravljici Pepelka, nato pa si ogledali lutkovno igrico Piščanec Civko in prisluhnili Pavliho-vim norčijam. Uro pravljic bodo ponovili v soboto, 29. januarja, bo 17. uri, v lutkovnem gledališču na Hrušici v Kulturnem domu. BLED: KONCERT - V petek, 28. januarja, se bodo ob 19. uri v gradu Grimšče predstavili člani kvarteta saksofonov SGBŠ iz Ljubljane. Na sporedu bodo dela Savorija in Papandejula. JESENICE. GLEDALIŠČE - V torek, 1. februarja, bodo v Gledališču Tone Čufar ob 19. 30 uri ponovno uprizorili komedijo Ravia Coonevja Pokvarjeno. Vstopnice se lahko kupijo vsak dan od 8. do 12. ure v Disarni gledališča. Predstava bo ponovno na sporedu v nedeljo, o. februarja. ŠK. LOKA: GLEDALIŠČE - V dvorani Loškega odra danes, 28. januarja, ob 19.30 uri gostuje SNG Drama Ljubljana z Jesihovo Ljubiti za abonma modn. ŠK. LOKA: MATINEJA - V soboto, 29. januarja, bo ob 10. uri na Loškem odru druga letošnja rnatineja. Ogledali si boste Butalce Frana Milčinskega v režiji Matije Milčinskega in izvedbi Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice. KROPA: PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU -Jutri, 29. januarja, ob 18. uri bo do v Kulturnem domu nastopili: domači pevski zbor, učenci Glasbene šole Radovljica in Vokalni kvintet Sava iz Kranja s kolednicami. O zanimivih sorodstvenih vezeh med Prešerni in Kroparji bo spregovoril inž. Janez Šmitek. TRŽIČ: OTVORITEV RAZSTAVE - V Jožefovi dvorani ob danes, 28. januarja, ob 18.30 uri otvoritev akvarelnega opusaPregne-tena materija akad. slikarja Hermana Gvardjančiča. Ob tem bo nastopil Godalni kvartet iz Ljubljane in solisti: Andreja Praprotnik, flavta, Helena Maurič, sopran in Marjeta Brucker, alt. Pod vodstvom prof. Janeza Boleta bodo izvedli Scherzando iz godalnega kvarteta v r - molu J. Havdna in Alainovo Modalno mašo za septet. KOMENDA: KOLEDNIŠKI KONCERT - Kulturno društvo Komenda in Kamniški koledniki prirejajo danes, 28. januarja, ob 19. uri, koncert S citrami in pesmijo v novo leto.V kulturnem domu Komenda bodo nastopili: citrar Tomaž Plahutnik, baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap, program pa bo povezovala dr. Mojca Zaje. KRANJSKA PIANISTKA V SLOVENSKI FILHARMONIJI Kranj - Mlada kranjska pianistka Katja Frelih bo imela v torek, 1. februarja, svoj prvi koncert v dvorani Slovenske filharmonije. Skupaj z Blažem Puciherjem, prav tako učencem tretjega letnika klavirja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Janezu Lovšetu, bosta zaigrala Mozartov Koncert za dva klavirja in orkester v Es duru. "Mozart nama obema leži, obiskujeva isti letnik, zato nama je prof. Lovše predlagal, da bi z Blažem skupaj zaigrala omenjeni koncert. Pripravljala sva ga že od lani. Sedaj že ves januar enkrat tedensko vadiva skupaj s Simfoničnim orkestrom Srednje glasbene šole, ki ga vodi prof. Tomaž Habe. Na začetku je bilo zelo težko, sedaj pa je vsa stvar že zelo utrjena," je teden pred koncertom povedala Katja Frelih in dodala, da se malo manj kot pol ure trajajočega nastopa že zelo veseli. Z orkestrom bo tokrat nastopila prvič: "Če si solist, je drugače, lažje, zdaj pa je treba upoštevati partnerja in se prilagoditi še orkestru, kar sicer zahteva precej koncentracije, vendar me ne skrbi, ker zaupam vase." Na torkovem koncertu, začel se bo ob 19.30 uri, bodo sodelovali še solo pevci in klarinetist. Katja pa pravi, da bi se že sedaj rada zahvalila prof. Lovšetu, sopianistu Blažu Puciherju, prof. Habetu in sploh vsem, ki ji tačas stojijo ob strani. • M.A. Kulturna dediščina za današnjo rabo POVEZANOST TRADICIJE Z MODERNIM Šk. Loka - V preteklem mesecu je bila v škofjeloški galeriji FARA na ogled zanimiva in nenavadna razstava, pripravljena z namenom popularizacije, ohranjanja in uporabe starinskega pohištva. Restavrirano, urejeno m deklarirano pohištvo je za razstavo in prodajo pripravil Miha Nastran. "Glavni motiv za pripravo razstave je dokaj nizka raven kulture pri nas na tem področju. Tako pohištvo se preko tujih in domačih trgovcev množično odvaža čez naše meje, pa tudi pri nas se predeluje in popravlja na vse mogoče načine. Upam, davam bo sprehod po razstavi dodal nov kanček spoznanj in prispeval k ohranjanju in cen-jenju vsake, na prvi pogled skromne dediščine prednikov, ki ob primerni urejenosti lahko zelo otopli vaše okolje, " je ob pot razstavi zapisal Miha Nastran. Ob tem pa dodaja, da smo Slovenci v vseh pogledih zelo moderni in takšni smo tudi pri pohištvu. Zaradi tega smo, predvsem takoj po drugi svetovni vojni, vse, kar je dišalo po starem, odstranili iz svojih domov. "Na zahodu je drugače, v severnih deželah še bolj. Tam znajo čuvati tradicijo in jo vključevati v moderno okolje. K sreči so se tudi v slovenskih šolah počasi začeli zavedati tega. Ljudje na splošno pa še ne. Povpraševanje po starinah pri nas je majhno, zato so tudi cene precej nižje kot drugje po svetu. Zato je bil namen razstave tudi v tem, da spodbudimo v ljudeh željo po starinskem pohištvu. Obenem pa tudi to, da jih naučimo ceniti prepoznavati izjemne primerke. Zato so bili vsi razstavljeni predmeti opremljeni s posebno deklaracijo." Miha Nastran se je začel z restavriranjem starega pohištva ukvarjati pred približno desetimi leti, pravi da povsem po naključju. Kot inženir lesarstva je šele takrat ugotovil, v kolikšni meri je naša lesna industrija pozabila na bogato tovrstno tradicijo. "Izdelovali so le pohištvo na metre in zato ljudje do tega niso imeli pravega odnosa. Tradicija ni bila vgrajena in tudi sam sem začutil, da mi ta del znanja primanjkuje. Zdaj si vzamem čas, študiram in proučujem stare postopke obdelave lesa in se trudim, da restavratorsko delo čim kvalitetneje opravim. To pomeni, da je predmet očiščen, zastrupljen lfl zaščiten, poškodbe pa so sanirane po starih postopkih." In Če je pohištvo res dobro restavrirano, čez čas na njem ne opaziš nobenih sledov popravila. Za popravilo kakih sto let starega kosa pohištva se porabi kakih trideset ur, za dvestoletne nikoli manj kot sto. Plagiat in slabo opravljeno delo pa kupec opazi šele čez leta. "Zato je pomembno, da ima kupljeni izdelek deklaracijo in s tem garancijo. Žal se kupci v glavnem ne zavedajo kvalitete, tako raje kupijo slabše in ceneje." Miha Natran skupaj z Gorenjskim muzejem pomladi pripravlja novo razstavo, pravi, da seje na Gorenjskem ohranilo Še veliko zanimivih kosov starega pohištva, čeprav so kakšne večje vrednosti pri nas zelo redke. Želi predvsem, da čimveč ljudi znalo ceniti tisto, kar so zapustili naši predniki, da bi vse toponovno sprejeli v svoje domove, tako kot to že dalj časa počno naSi severni in zahodni sosedje. • M. Ahačič Jubilejni letni koncert APZ FRANCE PREŠEREN KRANJ Kranj, 28. januarja - V soboto zvečer se bo v kranjski župnijski cerkvi na svojem letnem koncertu predstavil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika, skupaj s komornim godalnim orkestrom ter sopranistkama Barbaro Tišler in Tamaro Žagar in organistom Tonetom Potočnikom. — Koncert, na katerem bodo izvajali dela Mendelssohna, Paerta, Verdija, Widora, Havdna in prvič pri nas tudi delo Ubi Caritas Imanta Raminsha, je uvod v jubilejno petindvajseto sezono. Zanjo so tudi sicer pripravili pester in zanimfv program, ki med drugim predvideva izid CD plošče umetnih pesmi slovenskih in tujih skladateljev, udeležbo na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, koncertno turnejo po Kanadi in ZDA v drugi polovici prihodnjega leta in predvsem udeležbo na 12. festivalu Europa Cantat na Danskem junija letos. Slovenija na omenjenem festivalu še ni sodelovala in prijavnica, ki so jo podelili APZ France Prešeren, je zanj eno izmed velikih priznanj. Na prireditvi namreč sodeluje skoraj trideset pevskih zvez iz vse Evrope, sto sedemdeset zborov in okoli dvesto uglednih strokovnjakov. Vsak zbor bo sodeloval v enem od glasbenih ateljejev, ki ga bo vodil priznan zborovski dirigent. Študirali bodo skladbe priznanih evropskih skladateljev, ki bodo napisane prav za ta festival in bodo na njem tudi privč izvedene. Seveda pa je udeležba na takšni prireditvi pogojena s precejšnjimi finančni' mi sredstvi, ki bodo, kot upajo v APZ France Prešeren, zagotovljena s strani republiškega ministrstva za kulturo, ZK@ in sponzorjev. Kot so povedali na novinarski konferenci, pa nis° samo finance problem, s katerim se ta trenutek ukvarjajo malodane vse pevske skupine v Sloveniji. Kar kronično v veČin1 zborov je pomanjkanje pevcev, predvsem zato, ker se mladi ne vključujejo v mladinske m srednješolske zbore. Zato tudi v AP^ France Prešeren Kranj vidijo prihodnost slovenskega zborovskeg3 petja predvsem v intenzivnejšem delu z mladimi. • M.A. PRIREDITVE TEGA TEDNA __ KRANJ: MATINEJA - V Ragtime clubu bo jutri, 29. januarja, ob 10. uri običajna sobotna matineja, na kateri bo nastopil3 lutkovna skupina Tri s predstavo Ojoj, boli KRANJ: KONCERT - Akademski pevski zbor Fran<* Prešeren bo priredil letni koncert v kranjski župnijski cerkvi v soboto, 29. januarja, ob 19. uri. ŠK. LOKA: OTVORITEV RAZSTAVE - V galeriji ZKO knjižnici Ivana Tavčarja ob v ponedeljek, 31. januarja, ob 19. uf1-otvoritev razstave ilustracij svetopisemskih zgodb akad. slikark6 Marije Prelog. GOSPODARSTVO UREJA MARIJA VOLČJAK Iskra Števci nameravajo prihodnje leto za četrtino povečati proizvodnjo V Števci prvi v Kranju in prvi v Iskrini družini Po veliki krizi pred štirimi leti Števci zdaj že tretje leto poslujejo z dobičkom, ki naj bi bil v prihodnje 6-odstoten. Kranj, 26. januarja - Na agencijo oddani program lastninjenja in začetek predhodnega zbiranja lastninskih certifikatov je bil nedvomno poglavitni razlog tiskovne konference, na kateri se je vodstvo lahko pohvalilo z dobrimi rezultati poslovanja, obetavni Pa so tudi načrti za prihodnja leta. Števci so se po po veliki krizi jeta 1989, ko so krenili po samostojni poti, postavili na trdne noge ui danes so največje podjetje, ki ohranja Iskrino ime. Zelo odločno so zavrnili koncept lastninjeja znotraj Iskre in s tem vključitev v koncern, za morebitne povezave se bodo odločali šele Po olastninjenju. Po zadnjih informacijah z vrha holdinga Iskra pa obstajajo možnosti za razrešitev spora glede blagovne znamke, ki Ie leta 1946 nastala prav v njihovi tovarni, zdaj pa si jo lastijo v jubljani. Zadnja leta so bila težka, saj so leta 1989 dolgovi znašali toliko kot letni promet, v zadnjih letih so odplačali kar 70 do °0 milijonov mark posojil, nekaj s popustom, saj upniki niso verjeli, da se bodo Števci pobrali. Samo za obresti smo v zadnjih letih plačali 20 milijonov mark, po izgubi pred štirimi leti zdaj že tretje leto poslujemo z dobičkom in v celoti poslujejo z lastnim denarjem, je na tiskovni konferenci dejal Niko Bevk, direktor Iskre Števci. Izdelava privatizacijskega programa v Števcih ni bila preprosta, saj so morali najprej prestati revizijo, fizično pa šo morali nekdanje skupno premožnie Kibernetike fizično razdelili, na dvorišču pa je zdaj osem tovarn in trt dislocirane. Peti v Evropi in sedmi na svetu Števci so danes največja tovarna Iskrine družine ter pomembno svetovno podjetje. Doma prodajo manj kot odstotek izdelkov (lani le približno 10 tisoč električnih števcev), tako rekoč vso proizvodnjo Prodajo na tuje. Med približno sto izdelovalci v svetu je deset zelo pomembnih, kranjski Števci se v Evropi uvrščajo na peto in v svetu na sedmo mesto. Tehnološko smo povsem enakovredni konkurenci, naša usmeritev je visoka kvaliteta in srednje cene, pravi direktor Bevk. Svoje izdelke zato uspešno tržijo tudi na najbolj zahtevnih trgih, na zahodne države je lani odpadlo 66 odstotkov izvoza, 15 odstotkov na države v razvoju in 19 odstotkov na države bivše Jugoslavije. Najpomembnejši je nemški trg, nanj je lani odpadlo kar 47 odstotkov njihovega izvoza. Proti omejevanju plač Srednjo ceno jim seveda omogočajo nižje plače kot v razvitem svetu, saj denimo v Nemčiji strošek dela na uro znaša 40 mark, nato sledijo druge razvite evropske države, tja do Španije, kjer znaša 20 mark, v Števcih 11,5 marke, kar je toliko kot v Grčiji, sledi pa Portugalska z 8 markami, v Južni Koreji pa denimo znaša med 5 do 6 mark na uro. V Števcih je decembra povprečna čista plača znašala 54.500 tolarjev z nadurami pa je bila večja za približno 6 odstotkov. S tem so za 19 odstotkov presegli povprečje slovenskega gospodarstva in presegli kolektivno pogodbo. Plače so zelo pomemben motiv za delo, zato v Števcih nasprotujejo omejevanju plač, direktor Bevk pravi, da jih dobrim podjetjem ne bi smeli omejevati, temveč z drugačnimi ukrepi spodbujati večjo proizvodnjo in izvoz. Ostro nasprotujejo predlogom o obdavčitvi višjih plač, izračunali so že, da bi jim dodatni davek pobral 26 tisoč tolarjev na zaposlenega mesečno. Odvajanje tolikšnih sredstev posebnemu skladu bi bil namreč strošek, ki bi ga tovarna zelo težko prenesla. Ustanavljajo podjetja v tujini Prihodnje leto nameravajo kar za 25 odstotkov povečati proizvodnjo, saj imajo naročil dovolj, nakar bodo zmogljivosti v Kranju polno zasedene, delali bodo v dveh izmenah, na nekaterih ozkih grlih celo na tri do štiri. Manj zahtevno proizvodnjo naj bi v prihodnje prevzemala podjetja v tujini, zahtevnejša bo ostala v Kranju. Zdaj izdelajo približno 1,5 milijona enot letno, z vključevanjem podjetij v tujini naj bi jih od tri do pet milijonov. Podjetja so že ustanovili v Nemčiji in v Rusiji, trenutno ga ustanavljajo v Maleziji, v kratkem pa nameravajo ustanoviti še podjetji v Afriki in v Južni Ameriki. Poleg tega ter seveda oblikovanja podjetja kot delniške družbi je ena poglavitnih usmeritev v prihodnje vsaj 6-odstotni bruto dobiček v pri- Kako je nastalo ime in znak Iskra Predloge so zbirali leta 1945, med njimi je bil tudi Marjan Gruden, ki je predlagal, naj se Strojne tovarne Kranj preimenujejo v Iskro. Predlog je utemeljil z besedami: "Tovarna se bo razvijala in rasla; iz iskre nastane plamen, naj se tudi naša Iskra razplameni; kot elektrotehniki imamo v svoji stroki z iskro stalno opravka; iskra je simbol začetka nekega procesa." Predlagal je tudi osnutek znaka, čez nekaj dni ga je oblikovno predelal Milan Erbežnik, čeznekaj mesecev pa so izdedeli, da tedanjemu ministru za industrijo Francu Leskovš-ku šesterokraka zvezda ni všeč in tako je šesti krak izgubila. Strojne tovarne Kranj so se tako v Iskro uradno preimenovale 8. marca 1946, ko je bila registriran tudi znak. SKRA Grud znaka nov osnutek Erbežnikov predelani osnutek Zvezda je izgubila Sesti krak Števci so prvo podjetje iz Iskrine družine, ki je oddalo privatizacijskiprogram. Odločno so zavrnili koncept Iskri-nega lastninjenja in s tem vključitev v koncern. Odločili smo se za samostojno pot, pravi direktor Bevk, morda se bomo kasneje s kom združili, vendar le v primeru, če bo to prineslo večji dobiček, tehnološki napredek, boljše tržne pozicije itd S holdingom so Števci v sporu zaradi blagovne znamke, po zadnjih informacijah z vrha holdinga se bo spor nemara le razpletel, saj tam zdaj že govore o solastništvu blagovne znamke Drugim ne kratimo pravice do uporabe blagovne znamke, sami pa mislimo, da imamo do nje vso pravico, saj je nastala v naši tovarni, pravi direktor Bevk. Števci so holdingu že poslali ponudbo, da so pripravljeni plačevati glede na prihodek ustrezni delež stroškov ščitenja blagovne znamke in institucionalnega propagiranja imena Iskra. Nikakor pa niso pripravljeni plačevati licenčnine, podpis pogodbe so lani zavrnili, zato je v teku sodni spor. Holding jim je namreč zaračunal 0,3 odstotka od prodaje, kar je za leto!992 znašalo 270 tisoč mark, za lansko leto pa jim tega še niso zaračunali. Števci so holdingu s tožbo oporekali prenos blagovne znamke s sozda na holding in jo na prvi stopnji izgubili, seveda so se pritožili. Če bo potrebno, bomo poiskali nove pravne temelje in "zaveznike", saj se blagovni znamki Iskra nikakor ne nameravamo odpovedati, pravi direktor Bevk To je seveda razumljivo, saj naši poslovneži, ki se vrnejo iz tuje vedo povedati, da Slovenije v svetu še ne poznajo, slišali pa so za Iskro, Elan, Gorenje in Bled hodku poslovne bilance. Za Števce so zelo pomembni politični odnosi Slovenije s svetom Na vseh razpisih v svetu seveda ne uspejo, temveč na dveh do treh od desetih, vselej pa se prijavi od 20 do 25 izdelovalcev. Na zahodnih trgih se težave pojavljajo, ker Slovenija ni vključena v Evropsko unijo, saj so pred kratkim v Belgiji med razpisne pogoje vključili tudi to. Zaradi intervencije so kasneje sicer ta pogoj črtali in Števci so se lahko prijavili, vendar pa so kmalu po tem vsi belgijski župani dobili pismo, naj se odloČijo za domače izdelovalca, saj bodo tako ohranili domača delovna mesta. Težave se nam obetajo, ne bomo mogli več normalno trgovah, če ne bo kmalu podpisan vsaj asociacijski sporaum, pravi direktor Bevk. Politični odnosi s Hrvaško odsevajo tudi v poslovnih, Števci so lani tja prodali le 15 tisoč električnih števcev in 6 tisoč stikalnih ur, letos si obetajo večjega, saj naj bi samo v Zagreb prodali približno 50 tisoč števcev, kar kaže, da se tudi politični odnosi vendarle izobljšujejo. • M. Volčjak foto:G.Šinik alpina Alpina Žiri, p.o. Strojarska ul. 2 razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 20. 1. 1994 LICITACIJO za prodajo dveh avtomobilov in sicer: 1. OSEBNI AVTO Opel Kadet 1. 6. S, leto izdelave 1989, izklicna cena: 600.000,00 SIT 2. KOMBI FURGON (TAM 75 t), leto izdelave 1984, izklicna cena: 320.000,00 SIT Licitacija bo v sobota, 29. januarja, ob 10. uri v prostorih Alpine Žiri, Strojarska ul. 2, Žiri. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. Oba avtomobila sta naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki najkasneje do začetka licitacije plačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun Alpina Žiri, št. 51510-601-15715 ali sredstva deponirajo na blagajni podjetja. Varščino bomo uspešnemu dražitelju vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. Varščino, vplačano v gotovini, bomo vrnili takoj po končani licitaciji. Pogodba se sklene v 3 dneh po zaključeni javni dražbi, celotna kupnina pa mora biti plačana v 5 dneh od sklenitve pogodbe, sicer se varščina zadrži, morebitno že sklenjeno pogodbo pa prodajalec razveljavi. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo za licitiranje. Prometni davek, stroške prenosa in druge dajatve plača kupec. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z licitacijo dobite po telefonu 064/691-461, int. 305. Lastninsko preoblikovanje radovljiških podjetij Šele na začetku Po podatkih iz sredine januarja sta doslej le dve podjetji iz radovljiške občine oddali republiški agenciji program lastninskega preoblikovanja. Radovljica - Ko je občinska uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti vprašala vodstvene delavce družbenih podjetij, kako daleč so z lastninskim preoblikovanjem, se je pokazalo, da radovljiška občina na tem področju zaostaja za slovenskim povprečjem. Med 55 podjetji (od skupno šestdesetih z družbenim kapitalom), ki so odgovorila na anketo, jih 35 že ima cenitev družbenega premoženja, devet podjetij ima naročeno, enajst niti to ne. Otvoritveno bilanco, ki je osnovni dokument za odločanje o načinu lastninskega preoblikovanja, so doslej pripravili v 23 podjetjih, v osmih jo je sprejel že upravni organ, v štirih je za zdaj še niti ne pripravljajo. Le v dveh podjetjih je upravni organ že sprejel odločitev o načinu lastninjenja, medtem ko ostali še iščejo najboljšo rešitev, od katere bo odvisna lastniška sestava in vpliv na upravljanje. Dve podjetji sta doslej lastninski program že poslali republiški agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo, še nobeno pa nima "zelene luči" za začetek lastninskega preoblikovanja. V občinski upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti ugotavljajo, da lastninsko preoblikovanje podjetij preprečujejo ah otežujejo različni postopki, položaj podjetij, zakonske praznine in druge okoliščine. Dve podjetji sta državni, v dveh je večinski lastnik sklad za razvoj, pet podjetij se ne more lastniniti zaradi neodplačnega prenosa* poslovnega sklada, v štirih je lastninjenje odvisno od ustanoviteljev, petnajst podjetij čaka na rešitev denacionalizacijskih postopkov, prav toliko tudi na revizijo dosedanjih lastninskih postopkov. Sedem podjetij, ki ima družbeno premoženje na območju Triglavskega narodnega parka, čaka na sprejetje posebnega zakona, ki se že pripravlja, v enem podjetju je lastninjenje odvisno od sprejetja zakona o igralnicah. Podjetja, ki se "skrivajo" za temi številkami, so v zelo različnem položaju: nekatera morajo preskočiti le eno oviro in že se bodo lahko začela lastniniti, druga morajo najprej skozi revizijske in denacionaliza-cijske postopke, počakati na sprejetje manjkajoče zakonodaje - in tako dalje. V občini so zaskrbljeni, da se vsa radovljiška podjetja ne bodo mogla pravočasno lastniniti, če ne bo podaljšan rok za lastninsko preoblikovanje (po lastni izbiri), ki se izteče ob koncu letošnjega leta._ Srečo Vernig, podpredsednik izvršnega sveta: "Analiza dosedanjega lastninskega preoblikovanja podjetij iz radovljiške občine kaže, da se Gorenjci dokaj počasi odločamo za spremembe. Čudim pa se, da nam gre delo tako hitro od rok pri oblikovanju novih občin." Ko je poročilo občinske uprave o lastninskem preoblikovanju podjetij na ponedeljkovi seji obravnaval izvršni svet, je ugotovil, da občina lahko pospeši privatizacijo le s hitrejšim reševanjem denacionalizacijskih zahtevkov, v katerih so podjetja zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja. Izvršni svet je zato zavezal komisijo za denacionalizacijo, da pospeši reševanje tovrstnih zahtevkov. • C Zaplotnik GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA KRANJ BLEIVVEISOVA 16 Datum: 25. januarja 1994 INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE 1. Gospodarska zbornica Slovenije organizira nastop slovenskega gospodarstva na mednarodnem sejmu gastronomije, turizma in prehrambenih izdelkov GAST '94 od 12. do 16. marca 1994 v Celovcu. Podjetja in posamezniki naj javijo svoj interes najkasneje do 11. februarja 1994 na Območno gospodarsko zbornico Kranj, Bleivveisova 16, tel. 064/213-072, faks 064/213-069 (g. Andrej Prislan), kjer dobite tudi podrobne informacije. 2. Od Republiške carinske uprave smo dobili obvestilo, da se Odredba o dnevnem atestiranju naprav in informacijske tehnologije in električnih pisarniških strojev... (Ul. RS št. 33/92 in 59/92) ne nanaša na opremo, če se ta uvaža za končnega uporabnika, ki je naveden v UCD. Carinarnice prav tako ne bodo zahtevale atestov pri uvozu rezervnih delov opreme in ne za reprodukcijski material. V obeh primerih mora biti vpisan v UCD ustrezen namen uvoza in končni uporabnik blaga. Ateste pa zahtevajo carinarnice pri uvozu blaga za nadaljnjo prodajo. 3. Od Ljubljanske banke, d.d., smo dobili zanimivo informacijo o možnosti financiranja uvoza opreme belgijskega porekla. Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana je pred kratkim podpisala okvirni kreditni sporazum za financiranje 85 odstotkov vsakokratne pogodbene vrednosti dobav opreme in storitev belgijskega izvora - do skupne višine BEF 500 mio. Posamezna vrednost opreme, ki se bo financirala v okviru omenjenega sporazuma, lahko vsebuje maksimalno do 30 odstotkov ne belgijske komponente. Minimalni pogodbeni znesek za odobritev vsakega posameznega kredita znaša 3 mio BEF, rok vračila kredita in odplačilo kredita variira v odvisnosti od zneska posameznega kreditnega posla. Podrobnejše informacije o možnosti financiranja uvoza opreme belgijskega porekla dobijo podjetja na Ljubljanski banki, d.d., Ljubljana - ga. M. Kilar. Delavski svet PODJETJA KOMPAS HOTEL BLED p.o. BLED razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje in trajanje delovne dobe bo urejeno s pogodbo o zaposlitvi direktorja. Vloge na razpis z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Podjetje KOMPAS HOTEL BLED, p.o., 64260 Bled, Cankarjeva 2, - s pripisom za razpisno komisijo. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Summit Motors Novo rojstvo Volkswagnovega hrošča Je lani Prodal H67fordov MEŠETAR Nekatere stvari so neminljive in to drži tudi za nekatere avtomobile. Legendarni Volkswagnov hrošč je po dolgih letih uspešnega avtomobilskega življenja, v katerem je postal drugi najuspešnejši avto vseh časov, doživel še eno rojstvo. Koncem Volkswagen je na minuli avtomobilski razstavi v Detroitu presenetil s študijo vozila concept 1, ki so ga zasnovali v koncernovem oblikovalskem studiu v Simi Vallevju v Kaliforniji. Concept 1 je nezamenljiv, enostaven, originalen in brezčasen z vsemi lastnostmi hrošča, seveda ob povezavi z vso sodobno avtomobilsko tehnologijo. Za pogon vozila naj bi uporabljali tri pogonske agregate in sicer turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva skupaj z ecomaticom, hibridni pogon v kombinaciji turbodizelskega in električnega motorja in kot tretjo možnost samo električni pogon. V vseh treh primerih je motor nameščen spredaj, pri porabi goriva in emisiji pa so dosegli nove najmanjše vrednosti. V Detroitu predstavljeni koncepti so še v fazi razvoja in raziskav, zato je za podrobnejše podatke o zmogljivostih še prezgodaj. V vozilo je mogoče vgraditi tudi zračne blazine za voznika in sovoznika, bočne ojačitve in zavorni sistem ABS. Vozila je dolgo 3824 milimetrov, široko 1636 milimetrov in visoko 1500 milimetrov. Če bodo pri Volkswagnu po končanem razvoju začeli razmišljati tudi o serijski proizvodnji, kupcev najbrž ne bo manjkalo. • M. Gregorič TEL.: 0611482*173 avtoprodaja Vozila v zalogi: FIAT DUCATO 14Q 2.5 TD povišan, podaljšan 31.000 DEM FIAT DUCATO 10Q 2.0D 26.500 DEM FIAT TEMPRA 1.8 SX karavan 26.500 DEM FIAT FIORINO 1.7 D furgon 16.000 DEM CHEVROLET BERETTA 2.3 GTZ 37.900 DEM Za bralce Gorenjskega glasa s tem oglasom posebni 3 odstotni popust do 3. februarja. Novo Polje C« XI/10a, Summit Motors, ki je lani postal generalni zastopnik Forda na slovenskem trgu, je uspešno zaključil lansko leto, saj so uspeli prodati 1167 avtomobilov. Podjetje Summit Motrs je v mešani lasti japonske Korporacije Sumitomo, ki prodaja forde v več kot 50 držav, Avtohiše Kaposi iz Avstrije in in ljubljanskega Slovenija-lesa. Prodaja je stekla dobro predvsem zaradi dokaj dobro pripravljene prodajno servisne mreže, ki jo bodo letos še dodatno razširili, tako da noben slovenski kupec do prodajno servisnega mesta ne bo oddaljen več kot trideset kilometrov. Najbolje so prodajali escorte in fieste, zadovoljni pa so tudi s prodajo evropskega avtomobila leta, forda mondea. Lani je bilo med prvič registriranimi avtomobili samo 2,20 odstotka fordov, tržni delež pa je v lanskem letu znašal kar 9,19 odstotka. Ob upoštevanju lanske prodaje in realno pričakovanem letošnjem zmanjšanju, pri Summit Motorsu računajo, da bi letos lahko prodali 2760 fordov, tako natančna številka pa je posledica dolgotrajnih in natančnih spremljanj gibanja na avtomobilskem trgu. Tudi letos bo največji prodajni delež imel escort, tik za njim fiesta, ki bo v kratkem predstavljena v prenovljeni izvedbi, bistveno bolj pa naj bi se posvetdi tudi prodaji mondea. V kratkem bodo prodajnemu programu pridružili tudi dostavna vozila tranšit v različnih izvedbah in dostavno fiesto courier. Pri tem imajo pri Summit Motorsu večino modelov stalno v zalogi, enako pa velja tudi za osemdeset odstotkov nadomestnih delov, ostale pa lahko s hitro dostavo dobavijo v dveh in z običajno najkasneje v dvanajstih dneh. Med pomembnejše dosežke lanskega leta spada tudi skoraj popolna ustavitev sivega uvoza, saj je bilo lani na ta način uvoženih več kot 3000 fordov. • M. G. V Terminalih razvili novo telefonsko govorilnico Prva slovenska čip kartica za uporabo pri javnem telefoniranju Kranj, januarja - Te dni je minilo tri leta, odkar so se odločili PTT Nova Gorica, PTT Koper in Iskra Terminali, da zaorjejo ledino na področju delovanja in vzdrževanja javnih telefonskih govorilnic. Rezultat dogovora med PTT Slovenija in Iskra Terminali so najsodobnejše telefonske govorilnice. Novost sta kartični javni telefonski aparat KATJA 08 in kombinirani telefonski aparat J ATEN A 05, ki omogoča uporabo žetonov in kartic. V Iskri Terminali so JATENO 05 razvili iz obstoječega telefonskega aparata na žetone, in to tako, da omogoča telefoniranje z žetoni ah kartico z integriranim vezjem. Gre za javni telefonski aparat domače proizvodnje, cenovno konkurenčen tujim. Prednost plačilne kartice je v tem, da ena kartica omogoča pogovor za sto ali pa za 300 impulzov. Kartica in ves sistem govorilnic z nadzornim centrom so narejeni tako, da omogočajo nadaljnji razvoj do PAMETNIH - SMART kartic v raznih aplikacijah. Izvorna koda je naša. Tako odpade prenašanje žetonov. Vzdrževanje govorilnic bo veliko enostavnejše. V torek, 18. januarja, so na novogoriški pošti predstavili prve tri takšen telefonske javne govorilnice m kartice z integriranim vezjem oziroma s čipi, kjer so začeli poskusno delovanje. • Janez Kuhar Odkupne cene živine Pri odkupnih cenah živine ni nič novega. Gorenjske družbene klavnice (Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka, Jeseniške mesnine in Specerija Bled v Radovljici) še naprej odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od 8. novembra dalje. Takrat se je mlado pitano govedo (biki, telice) podražilo za sedem odstotkov, ostalo govedo pa štiri do pet odstotkov. Pri pitancih cene odtlej tudi niso več enotne, ampak je razlika, ali gre za bika ali za telico. Poglejmo, kakšne so torej cene! Za lažje razumevanje povemo, da so v oklepaju cene za telice! vrsta živine cena (v SITTkg) kakovostni razred živa teža meso MPG • mlado pitano govedo: * extra 179,20 (165,20) 320,00 (295,00) * 1. 165,20 (148,40) 295,00 (265,00) • II. 134,40 240,00 * zunaj razreda 103,60 185,00 Ostalo govedo: • 1. 96,20 185,00 • II. 88,40 170,00 • III. 80,60 155,00 * zunaj razreda 65,00 125,00 Prašiči 175,00 Teleta za zakol 300,00 • 320,00 V škofjeloških Mesoizdelkih so povedali, da za zdaj ne razmišljajo o povišanju odkupnih cen, saj je ponudba živine zadostna, prodaja pa ne najboljša. Sedanja odkupna cena za mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda pokriva le 78 odstotkov stroškov prireje. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so namreč izračunali, da so bili decembra stroški prirasta na kmetijah pri pitanju od 120 do 510 kilogramov in pri dnevnem prirastu 0,85 kilograma na krmni dan 229,99 tolarjev. V Cerkljah prvi in tretji ponedeljek Poglejmo, kdaj so na Gorenjskem in v njeni bližini odprta sejmišča, na katerih prodajajo prašiče, govedo, konje ali Še kaj drugega! Prašičji sejem v Cerkljah (poleg zadružnega doma) ie vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, prašičji sejem v Kamniku pa vsak drugi torek v mesecu. Sejmišče pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani, kjer prodajajo poleg prašičev tudi govedo, je vsako sredo, sejem v Šentjerneju, kamor tudi občasno zaidejo Gorenjci in kjer ponujajo prašiče, goveda in konje, pa je vsako drugo soboto v mesecu. Odkupne cene lesa KLI Logatec odkupuje smrekove hlode F kvalitete (nad 40 cm) po 11.700 tolarjev (neto) za kubični meter, hlode I. kvalitete (30 cm) po 9.000 tolarjev, II. kvalitete (25 cm) po 6.300 tolarjev in hlode III. kvalitete po 4.500 tolarjev. Bukove hlode F (40 cm) plačuje po 14.400 tolarjev (neto) za kubični meter, hlode L (35 cm) po 10.800 tolarjev, hlode I. razreda (30 cm) po 8.550 tolarjev, II. razreda (25 cm) po 6.750 tolarjev in bukove hlode III. razreda po 4.050 tolarjev za kubični meter. Smrekovo hlodovino plačajo v tridesetih dneh, bukovo pa v petnajstih. mobitel Pe KRANJ O 064/222-616 KAM NA I t 0 SILO, V Is ČE itmmimmsmim RJO ? j IME GOSTINSKEGA ■objekta KRAJ SPECIALITETE MEHU CENA ODPRTO GOSTILNA Pr'Primožk PrhtOVO I vsakdan kosilo in radia pri Tržiču i vs« vrst* jedi po naročilu kosilo i vsak dan 9 23 •OO.OOSIT I tel.: 57-585 CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE RIM-VATIKAN KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 SK0FJA LOKA Tel 620 960 bus I no6t,ev I OGLED RIMA IN i zajtrk i VATIKANA RIM- NEAPELJ - CAPRI - POMPEJI KOMPAS KRANJ Tel.:211 022 ;SK0fJAL0KA............J^-gM*^ BENETKE KOMPAS KRANJ Tal.:211-022 ŠKOFJA LOKA Tel.:620 960 MMMMMMMMMM S 26.4. I hu« Lin««, I OGLED RIMA,P0M bus polpenz. j p£jf^ VEZUVA 12.2. 33 DEM bus OGLED KARNEVALA NOVO v prodajalni KOVINA Lesce Tel.:064/718-321,718-155 V KOVINI smo odprli nov oddelek za pnevmatiko, hidravliko, ležaje, klinasta jermena, verige in varilno tehniko. Ob otvoritvi novega oddelka vas v KOVINI pričakujemo z 10% znižanjem cen vseh vrst verig, pohištvenega in stavbnega okovja, ročnega orodja, električnega ročnega orodja Iskra in Black & Decker, barvnih kovin, pocinkanih in črnih cevi od 1/2" do 2", železnih profilov in cevi, izdelkov za centralno ogrevanje in vodovodne inštalacije, keramičnih ploščic in sanitarne keramike, izolacijskih materialov Izolirke ter betonskih in armaturnih mrež. Nižje cene veljajo od 20. do 31. januarja 1994 pri nakupu nad 5.000 SIT za takojšnja plačila ali na posojilo. Z Merkurjevo kartico zaupanja so vse cene ŠE NAJMANJ 4% IN NAJVEČ 8% nižje! » MERKUR JOŽE KOŠNJEK Slika: GORAZD ŠINIK Aktualni intervju: JARO KALAN iz Škofje Loke.vodia slovenskih ženskih reprezentanc v alpskem smučanju Dekletom moram biti tudi ata "Lani smo začeli na ničli. Po vrvem treningu je šla Nataša Bokal na svoje, Veronika Šareč ie zehala zaradi poškodbe, Pusnikova pa nt imela več motiva. Ostala je samo "mularija' z najboljšo Urško Hrovat. Sam sem bil še najmanj skeptičen. S takšno ekipo smo dosegali fantastične rezultate. Če se Mojca Suhadolc ne bi v Čilu poškodovala, bi osvajali točke tudi v smuku. Kondicijsko se že pripravlja, smučati pa bo začela konec februarja,' pravi o svoji ekipi Jaro Kalan, človek, ki si je v življenju postavil smučanje na prvo mesto. Za vami so nori dnevi. Se vam je ie kdaj godilo, da bi v tako kratkem času doživeli 'oliko uspehov, toliko veselja, sprejeli toliko čestitk, kot ste jih decembra in januarja? "To se mi še ni zgodilo. Kar se je dogajalo zadnje čase, je pravi fenomen. Nihče od resnično mlade ekipe tako hitro ni pričakoval talcih rezultatov. Poklicni smučarski trener sem *5 let in vedno sem delal na dolge proge, kar je edina prava pot do vrhunskih rezultatov. Tudi s Jemi dekleti se je dogajalo tako. Mogoče se !ega, kar so dekleta dosegla decembra in Januarja, niti ne zavedamo. Odmevi po svetu so veliko bolj senzacionalni kot doma. Sloven-Cl> taki kot smo, v svoji majhnosti, tega niti ne znamo prav ceniti. Ni mi zato, da bi nas sedaj Poveličevali, ampak cenili rezultat, ki je velik za svetovne razmere." Koliko intervjujev ste dali? "Nisem jih štel, bilo pa jih je ogromno, ^osebno zunaj, ko se novinarji zanimajo bolj za svoje ekipe kot za tuje. V Cortini sem moral skoraj tričetrt ure odgovarjati na vprašanja novinarjev iz Evrope in Amerike. Tistega, kar doslej niso vedeli o nas, sedaj vedo." Kaj so vas spraševali? "Največ o dekletih. Od kod so, kaj so, kaj smo delali, da smo dosegli take rezultate. To velja za novinarje. Trenerji pa nas bolje Poznajo in zanje uspehi niti niso bili tako Presenečenje. Primer iz Flachaua. Ko je prišla na cilj Italijanka Bibiana Perez in vodila, so vsi hiteli Italijanom čestitat, pa je trener rekel: počakajte, na vrhu sta še dve Slovenki. Mislil je na kasnejšo zmagovalko Korenovo in Eetouvrščeno Dovžanovo. Novinarji pa so oteli dobiti čim več informacij o našem telu, o dekletih, o denarju, ki ga imamo na voljo. Vsi se čudijo, da s tako malo denarja toliko naredimo." Nižje plače trenerjev Hi bili na tujem zaradi takih uspehov bolje Plačani in cenjeni? "Na tujem so ta razmerja čisto drugačna. Za jfclo, kot je vodenje reprezentance, so v tujini bistveno višje nagrade." Koliko dobijo trenerji in vodje reprezentanc v Švici, Avstriji? "Mi se v glavnem o tem denarju ne Pogovarjamo. Oziroma: ni skrivnost, pa nihče tega noče vprašati. Mi za naše razmere niti nimamo tako slabih plač, vendar so glede na dosežke in na to, da smo le najboljši na svetu, °a tako uspešne trenerje lahko prešteješ na Prste, prenizke. Nemogoča je primerjava med nami, ki smo v svetovnem vrhu, in nekom, ki je stotisoči na svetu. Očitno pa smo med najboljšimi, če dosegamo take rezultate. Naše delo je preslabo plačano. Letos smo zaradi Premajhnega proračuna zavestno trenerjem za *0 odstotkov znižali plače v primerjavi z lanskim letom." Torej ste šli pod 2.000 mark? "Zavestno smo se tako odločili. Ciljev pa nismo spreminjali kljub proračunski suši." Bodo zadnji uspehi napolnili smučarsko Magajno? "Upam in želim, da bi bilo tako. Na smučarski zvezi vlada revščina. Za vse programe je potrebno veliko denarja. Pred začetkom sezone nam je zmanjkalo milijon mark. Programe smo morali revidirati, vendar ne toliko pri A reprezentancah kot pri drugih sPodaj. Prav to pa zaskrbljuje, saj nam v Prihodnjih letih ne bo uspelo vzgojiti smučarjev, ki bodo nadomestili sedanjo generacijo." Dekleta reagirajo boli čustveno ekipi imate mlada dekleta. Kakšen je vaš odnos do njih: očetovski, razumevajoč, strog, nePopustljiv...? "Takšen, kot ste našteli. V določenem trenutku moraš biti očetovski, v drugem pa strog. Dekleta so mlada in potrebujejo veliko Pomoči in razumevanja. Ker so dekleta kot ženske po naravi, sprejemajo vse bolj emocionalno in je kdaj z njimi težje delati kot s fanti, ^a trenutke mora biti človek previden pri Reagiranju ob določenih priložnostih. Z lepo oesedo se je treba truditi, da določeno stvar razumejo, da so motivirane in potolažene. "časih pa je treba biti strog in reči: tako bo 10 nič drugače in nobene debate več. Več kot slednjega je prijateljskega prepričevanja in motiviranja. Zato je pomemben pozitiven Jam in Mojca Kalan z družinskim ljubljenčkom Makom. Manjkata sinova 18- letni Ante in U-letni Miha. Sicer pa je Mojca predmetna učiteljica bilogije na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. Pred leti, čeprav pravi, da tega ni treba zbobnati v javnosti, so jo učenci izbrali za "naj tovarišico". Tudi njej je smučarija zlezala pod kožo. Ko dirkajo naši, je v hiši izredno stanje. Vsak v svojem kotu čaka na razplet. Veselijo, da se naša dekleta med seboj razumejo in zato so tudi uspešne. "Sedaj je res noro. Tudi sicer umirjenemu možu stresi ne prizanašajo," pravi. odnos med trenerjem in tekmovalcem in obojestranska povratna informacija." Ali prihaja tudi do ljubezenskih težav? "V takih primerih ne smem biti hud, saj so to njihove osebne stvari. V to se ne vtikujem in ne sprašujem, čeprav marsikaj vem. Vplivati skušam pomirjujoče. Takih situacij je veliko. Skregajo se in razidejo in takrat je hudo. Ene to pokažejo, druge pa skrivajo v sebi in to je še hujše. Trudimo se, da so dekleta zaposlene in da nimajo kaj dosti časa razmišljati o teh rečeh. Zanesljivo pa je pozitivno, če imajo te odnose urejene." Brade več ne dam Delujete zelo umirjeno. Tudi ob zmagi katere od naših ne skačete v ciljno areno. "Nikoli ne počnem tega. Ker sem že toliko let trener, sem doživel že veliko veselja in razočaranj. Po naravi se ne predajam evfor-ijam. Moram pa reči, da me je Maribor psihično bolj obremenil in utrudil kot običajno. Resnično sem bil zbit. Naša želja je bila, da bi bila forma v Mariboru na vrhuncu. Uspelo nam je in to je največ, če se trenerju program uresniči. Res sem bil te dni sprva malo bolj živčen, potem pa toliko bolj vesel in na koncu utrujen." Kako proslavite uspehe? "Se najbolj smo proslavljali zmago Katje Koren v Flachauu. Kasneje je bilo proslavljanja manj, ker ni bilo časa. Pri kosilu sicer nazdravimo s šampanjcem, kot se spodobi, pa tudi torta je kdaj na mizi." Kaj pa zgodba o vaši znameniti bradi. Urška vam Jo je v Santa Caterini obrila. Tako ste obljubili Se bo to še ponavljalo? "Mislim, da mi jo je Urška Hrovat obrila 28. novembra lani. Sedaj že spet pridno raste. Takrat sem obljubil, da si jo bom pustil porezati, ko bo prva naša punca na zmagovalnih stopničkah. Urška je bila. Jaz sem dal besedo in sem jo držal. To je bil enkraten štos in tega ne mislim ponavljati. Pač nisem tip, ki bi sklepal stave počez in kar tako. Sicer pa sem brado začel puščati rasti še v študentovskih letih, predvsem poleti. Leta 71 ali 72 pa sem jo že stalno nosil. Le leta 1973 med vojaščino sem se moral obriti, potem pa je brada rasla do Santa Caterine. Sedaj spet raste." Tudi v kravati in suknjiču vas redko videvamo. "Redko ju nadenem. Zadnje čase večkrat, ko so razni sprejemi in se je treba normalno napraviti. Sicer sem pa vedno športno oblečen. Moje najpogostejše oblačilo sta smučarski kombinezon in puli." Kuralt je bil čudovit fant Veliko fantov in deklet ste trenirali. Med njimi so bili pravi asi. "Najprej sem v Železnikih učil telovadbo, potem pa sem šel na loško občino, kjer sem bil odgovoren za šport. Moj šef je bil pokojni Jelovšek. Potem sem postal poklicni trener rokometašev in smučarjev, ko pa oboje ni več šlo, sem ostal v smučariji. 18 let sem to počel in v Škofji Loki smo po vzoru tržiške alpske šole, s še dodatnimi prijemi gradili smučarijo. Ko sem začel, sta bila Strel in Kuralt še pionirčka. Po nekaj letih smo poštah najboljši klub v državi. Boris je postal svetovni mladinski prvak, zmagal je v tekmi svetovnega pokala, osvojil je kolajno na svetovnem prvenstvu. Vzgojili smo Tometovo, pa Lesjakovo in Bokalovo in še veliko dobrih smučarjev in smučark." Pokojni Jože Kuralt je bil nekaj posebnega. Pravili so mu mojster vmesnih časov. "Jožeta imam v lepem spominu. To je bil fant, ki si ga moral imeti rad. Kot tekmovalca in človeka. Po naravi je bil izredno eksploziven. Hitro se je znal razjeziti. To mu včasih ni dovoljevalo še boljših rezultatov. Furja ga je obremenjevala. Bil je mojster vmesnih časov. Jože bi gotovo še dosegal vrhunske rezultate v slalomu." Kdo pa je vas naučil smučati? "Oče. Veliko let je bil športni delavec in profesor telesne vzgoje na osnovni šoli in gimnaziji. On je zgradil skakalnico v Vincarjih in pomagal graditi kočo na Starem vrhu. Bil je organizator loške smučarije in moj prvi učitelj in mentor. Ker je bila tudi mama v prosveti, sem po njiju podedoval precej športnih, pedagoških in podobnih genov. Sem tudi tekmoval, vendar nisem dosegal vrhunskih rezultatov. Takrat smučarija še ni bila tako razvita. Dominirali so Jeseničani. Na državnem prvenstvu jih je bilo tudi po deset med prvimi petnajstimi. Z 21 leti sem nehal tekmovati in postal sem trener." Ste morda tudi vi naučili smučati vaša sinova Anžeta in Miha? "Nihče ne smuča, vsaj tekmovalno ne. Enostavno ni bilo časa, da bi jih učil. Dejansko sem vse življenje žrtvoval za smučarijo in vse druge stvari podrejam njej. Tega smo se vsi v družini navadili. Takrat, ko sem doma, pa skušam biti čim več med svojimi." Kako sprejemajo domači, žena Mojca in sinova, vašo veliko odsotnost zdoma? "Gre za veliko odsotnost. Od 170 do 200 dni letno me ni doma, pa še takrat, ko sem, sem do treh ali še dlje v Ljubljani. Imam veliko organizacijskega dela. Tudi žena, učiteljica biologije na osnovni šoli v Stražišču, ima izmensko delo, tako da se res redko videvamo. Mogoče se zaradi tega manj kregamo, vendar so problemi isti. Dejansko zaradi mojega dela najbolj trpi družina. Vendar smo se navadili tega. Tudi za naprej želim, da bi imel v družini toliko razumevanja. Rad sem doma, vendar je nemogoče, če hočeš, da tečejo stvari tako, kot je treba. Vseeno pa je dopust v Koversadi zame najlepši." Gredo žena in sinova kdaj z vami? "Zelo redko. Žena je bila sedaj z menoj tri dni v Mariboru. Sicer pa je težko, saj ima izmensko delo. Tudi če bi šla z menoj, ne bi od tega dosti imela, saj imam na tekmovanjih svoje delo." Odklonil Bittnerievo ponudbo Vas je kdaj vleklo ven tako kot mnoge naše trenerje. Veliko jih služi kruh na tujem, vi pa vztrajate doma. "Precej povabil je bilo in najbolj resne so bile takrat, ko sem pustil moško reprezentanco, pri kateri sem bil tri leta trener. Delo smo dobro zastavili in vadil sem tudi Koširja, za katerega sem bil prepričan, da lahko v smučanji doseže še več Kot Bojan Križaj. Po Albertvtllu smo na novo formirali trenerske štabe. Vedeli smo, da moramo nekaj menjati. Bil sem medkandidati, vendar nisem vedel, ali bom izvoljen ali ne, zato sem že skoraj podpisal pogodbo z nemškim slalomistom Arminom Bittnerjem, ki je takrat začel na svoje. Vse smo se že dogovorili, o denarju in mojih pogojih in v soboto ob 11. uri je bil v Salzburgu planiran podpis pogodbe. V petek zvečer ob sedmih pa me je skupščina zveze potrdila za vodjo Ženskih reprezentanc, uro kasneje pa sem poklical Arminovega očeta, ki vodi sinove posle, da odstopam." Kakšna je bila reakcija Bittnerja? ' "Dolgo ga nisem srečal. Potem sva se našla na svetovnem prvenstvu v Morioku na Japonskem. Nekam cinično mi je dejal: sedaj si se pa ženskam prodal. Vendar sva ostala prijatelja, kot sva bila." Vam je žal te odločitve? "Ni mi žal. Sicer bi šel, saj je šlo za velik denar. Vendar je bilo ponujeno delo doma zame nov izziv. Vodja reprezentance je večja odgovornost kot trenerstvo. Glede Armina pa sem tudi vedel, da ni velike perspektive, saj je imel težave s poškodbami. To se sedaj kaže, saj ne more narediti dobrega rezultata. Res pa je, da bi se po Bittnerju lahko dobro prodal." Nekaj zanimivega je v vaši družini. Skoraj vsi imate češka imena. Vi ste Jaroslav. "Oče je Franc, mama pa Draguša. Otroci nimamo čeških imen, ampak je oče določil, da imamo vsi imena na "ja". Dve starejši sestri sta Jagoda in Jasna, jaz sem Jaroslav, mlajši brat pa Janek." Hvala za pogovor in veliko sreče vam in vašim dekletom. Predvsem na olimpiadi v Lillehamerju. "Hvala lepa. Apetiti navijačev so zrasli, vendar moramo ostazi realni. To je mlada ekipa. Prav tako je olimpiada samo ena tekma v enem dnevu, v določenem trenutku. Če takrat nisi najbolje razpoložen, je konec. Na olimpiadi so presenečenja in tudi letos bodo. Dekletom skušamo dopovedati, da je to povsem normalna tekma, kar pa je težko, saj je olimpijska kolajna sen vsakega športnika. V planu imamo eno kolajno. Najbolj se bojim poškodb. Smo majhna ekipa in izpad ene smučarke je katastrofa. Je pa tako, da te ob uspehih vsi trepljajo po ramenih. Vem pa tudi, da so sposobni ljudje ob neuspehu pljuvati po tebi. To je del športa. Jaz se tega zavedam in se preveč ne sekiram, saj vem, da dobro delamo in morajo priti tudi rezultati." ANDREJ ZALAR Lokalna samouprava Občina Da, občina Ne je vprašanje Začenjajo se posveti in razprave o novi lokalni samoupravi. Če so ta trenutek na Gorenjskem najdlje "v pripravah'4 v radovljiški občini, it nekaj časa deluje pripravljalni odbor na desnem bregu Save v sedanji kranjski občini, nosilec akcije pa je KS Stražišče. Odločitev Ustavnega sodišča o 95. členu in s tem razrešitev sporne dileme o "dveh variantah prehoda" in možnosti organiziranja nove lokalne samouprave je sicer organizacijsko-tehnično opredeljevanje do neke mere razjasnila. Cas, ki ga je zdaj več do referendumskega odločanja o novih občinah, je marsikje ta trenutek ublažii in pomiril že precej zaznavne napetosti. Vendar pa se vsi zavedajo, da s pripravami ne gre odlašati. Po posvetih predsednikov krajevnih skupnosti se bodo sedanja vodstva KS morala prva lotiti vprašanja in do zborov krajanov pripraviti opredelitve ter ocene, na podlagi katerih bi se potem na referendumu 22. maja odločali o novih občinah. kadre oziroma bodočo "občinsko upravo", za seštevanje prednosti in slabosti v primerjavi s sedanjim rezultatom učinovitosti denarja, ki ga dajejo davkoplačevalci in ki se je doslej vračal nazaj v krajevno skupnost. Gre predvsem za to, kaj naj bo jutri cilj in kako ga projektno v novi občini uresničiti. Tako Ne glede na "časovno pridobitev" za odločitev prehoda na novo lokano samoupravno organiziranost pa (žal) nekako še vedno ostajajo v "drugem planu" načrti in opredeljevanja o letošnjih programih v sedanjih krajevnih skupnostih, ki bodo uresničljivi na podlagi do zdaj veljavnih meril tako ali drugače (ob lastni udeležbi) še od letošnjih občinskih proračunov sedanjih občin. Tam, kjer so se recimo tovrstnih programskih opredeljevanj lotili že lani pred koncem leta, se jim bo ta časovna prednost zdaj obrestovala, saj bodo razprave laže usmerili v priprave in opredeljevanje, za kakšno občino in kako organizirani bodo jutri. Samo dve varianti sta V krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini se bo svet oziroma vodstvo KS pred zborom krajanov še enkrat sestalo. Na sestanku v torek so se sicer resno lotili vprašanja, ali naj bodo Begunje v prihodnje po novem samostojna občina ali ne, vendar opredelitev za referendumsko odločanje narekuje temeljit vsestranski premislek. Begunje na primer ne "izpolnjujejo" vseh elementov za bodočo občino, imajo pa pogoje, da jutri so lahko majhna občina. Nimajo na primer zdravstvenega doma in imajo le delno osemletko, imajo pa možnosti, da kot majhna občina lahko delujejo in kot takšna skrbijo za razvoj, infrastrukturo, v ustreznih okvirih za potrošnjo, kot je kultura, šport, socialna politika, otroško varstvo. Vendar pa bo osnova za opredelitev morala biti predvsem interes kraja in presoja, kako uresni- zastavljeno vprašanje inopre-čiti vse možnosti lokalne sa- deljevanje ob odgovoru nanj mouprave, ki jih zakon novi pa, kot so na sestanku v torek občini daje. Ne gre le za že opredelili, daje sicer več prostore za delovanje, za možnosti, vendar realni osta- jata le dve. Predsednik Izvršne- fa sveta občine Radovljica Jože lesman, ki se je odzval povabilu na sestanek, je nedvoumno poudaril, da je Radovljica še vedno lahko mestna občina (in to naj bi tudi bila), če se v Begunjah odločijo za svojo občino ali ne. Vendar pa kaže, ob razmišljanjih članov sveta, da bo za odločitev pomembna pre- tili se namreč lahko zgodi, da se bo kapital, kljub pričakovani želji in prizadevanjih, da denar davkoplačevalcev ostane v kraju oziroma v občini, prelil v prestolnico. Drugače povedano, ime občina bo sicer lahko na trenutke delovalo samozavestno, opredeljevalo tudi določeno trdnost in moč, ko bo šlo recimo za bodoče krajevne ali vaške skupnosti v novi občini, učinkovitost delovanja občine kot take pa bo podrejena predvsem opredelitvi in položaju majhne občine. Će je to tisti cilj, ki bo jutri ljudi na tem območju zadovoljil, naj bi pokazale najprej temeljite ocene in opredelitve ciljev. Odločitev pa bo nazadnje ni pripravljalni odbor, za usklajevanje med krajevnimi skupnostmi pa skrbi krajevna skupnost Stražišče. "Tri, ali pa celo štiri variante so za desni breg Save: samostojna občina Stražišče, mestna občina Kranj, samostojna občina Kranj desni breg ah okrnjena občina Kranj desni breg.. Opredelitev in odločitev bo odvisna od re-fe red uma in volje krajanov pri odločanju ter zborov krajanov pred tem," pravi predsednik krajevne skupnosti Stražišče Rok Žibert.. Na desnem bregu se predstavniki deetih krajevnih skupnosti (Podblica, Besnica, Gorenja Sava, Stražišče, Občina Kranj desni breg?- Tri ali celo štiri variante, ocenjuje predsednik KS Stražišče, so mogoče za desni breg Save v sedanji kranjski občini: samostojna Občina Kranj desni breg, okrnjena Občina Kranj desni breg, samostojna Občina Stražišče ali Mestna občina Kranj. dvsem ugotovitev, da kaj in kako bodo, če bodo samostojna občina, in predvsem kako, uresničili nekatere cilje. Ob nerealno opredeljenih projek- PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE PTT KRAN) Podjetja, podjetniki, telefonski naročniki! V maju 1994 bo izšel nov telefonski imenik Republike Slovenije. • Ali so vaši podatki v obstoječem imeniku pravilni in popolni? • Ali so se vaši podatki spremenili oziroma planirate njihovo spremembo? v • Želite objavo vaših podatkov ali reklamnega oglasa v poslovnem delu imenika? • Želite objavo zaščitnega znaka Vašega podjetja poleg podatkov? Sporočite nam morebitne popravke, spremembe ali želje! Potrebne informacije dobite po 241-444! Točni podatki v imeniku so v Vaše in naše dobro! prepuščena odločanju krajanov. Vsekakor pa bosta referendumskemu odločanju in krajanom (vsaj za zdaj tako kaže) ponujeni dve varianti: "Ali bomo to, kar smo zdaj v okviru bodoče mestne občine Radovljica, ali pa odločitev za samostojno občino. Variante, da se Begunje vključijo recimo v občino Lesce, kar je tudi ena od sedanjih variant bodočega števila novih občin (namreč da Lesce postanejo občina), ali da bi se znašli v občini Žirovnica, odpadejo. Sicer pa se bo svet krajevne skupnosti pred zborom krajanov še enkrat sestal in na podlagi ocen potem tudi določno opredelil," je razpravo v torek o bodoči lokalni samoupravi in opredelitvi KS Begunje zaključil predsednik KS Niko Legat. Desni breg Save v Kranju Na desnem bregu Save, na območju sedanjih devetih krajevnih skupnosti v sedanji kranjski občini, priprave in razmišljanja o novi lokalni samoupravi že nekaj časa trajajo. Deluje poseben sedemčlanski oziroma razširje- Bitnje, Žabnica, Orehek -Drulovka, Mavčiče, Jošt) sestajajo že nekaj časa na podlagi opredelitve oziroma predloga iz leta 1992. "Pripravljamo materiale, ki naj pokažejo dobre in slabe strani te ali one variante. Za zdaj pa prevladuje mnenje, da je še najbolj ustrezna varianta Občina Kranj desni breg; tako iz ekonomskih razlogov kot skupnih potreb in problematike, s katero je predvsem zelo povezana komunalna infrastruktura. Morda sta kar zadeva komunalno infrastrukturo delni izjemi le Besnica in Mavčiče. Zdaj pripravljamo oziroma zaključujemo že precej popolno pisno gradivo. V pripravljalnem odboru delajo na tem ljudje, predstavniki krajanov iz tega območja, ki strokovno stvari poznajo. Tako imamo obdelano premoženjsko oziroma finančno vprašanje, zgodovinski položaj, terenske pogoje, prikazane so tudi že zakonske opredelitve in pristojnosti." Zanimiva je primerjava, ugotavljajo, na podlagi dosedanjega dela: kaj so na tem območju oziroma v Stražišču v zadnjih letih dobili in kaj bi kot davkoplačevalci tega območja, morali dobiti. Ugotavljajo, da so bili v zadnjih letih zelo prikrajšani. Tako so v gradivo že zapi* sali: "Predlagatelji smo prepričani na osnovi predloženih podatkov, da je odločitev z* samostojno občino za razvoj našega področja zelo p°" membna in priporočamo odločitev ZA." "Delamo tako, kot določa zakon. Vsak svet KS se bo najprej sam opredelil. " \ Žabnici razmišljajo tudi tako, da bi lahko imeli svojo občino, če bi vključevali tud' sosednje kraje, ki so v sedanji občini Škofja Loka. Sicer pfl sta recimo cerkev in gasilsk" dom že zdaj v katastrski občini Škofja Loka. Iz raz- Erav na skupnih sestankih se aže, da v Besnici tudi nis° opredeljeni, Mavčiče so nek' daj kot občina tudi že vklju* čevale del območja v sedanji občini Šiška na območju Medvod oziroma Zbilj. / Orehku-Drulovka so mnenja delno deljena. Novi prebival' ci bolj razmišljajo o mestu* prvotni prebivalci pa ugotavljajo, da spadajo pod Smaf* tinsko faro. Sicer p8 večinoma prevladuje mnenje in razmišljanje, da bi dcsi" breg "skupaj padel". Sicer pa je v Stražišču, kot pravi predsednik KS Ro* Zibert, svet krajevne skup: nosti soglasen, da se ustanovj Občina Kranj desni breg al' pa samostojna občina Stra; Žišče. Ocene kažejo, da bi imeli do 25 zaposlenih v občini, da imajo prostore, da jim kar nekaj pomeni lahk° delitev premoženja, da imaj0 zdravstveni dom, šolo, pošto, banko in tudi vse druge naštete razloge ali pa pogoje za to. "Osebno ocenjujem, da \ prihodnosti nimamo kaj iskat* izven evropskega vzorca 1°' kalne samouprave ozirom* evropske zakonodaje. Tak0 je občina po evropskem vzof' cu samostojna enota z odstotnim deležem pristojno*' ti, 20 odstotkov pa jih odpad« na državo. Res je, da tega ne moremo doseči takoj, vendar korak za korakom; to ie pot if cilj. Sicer pa sem tudi prepr1' čan, da je prav in pametno, d0 se odločimo na svoje. V tak* veliki občini, kot je dane* Kranj, je težko "poznati" vje kraje v njej. Zato ni čudno, d* ie recimo naš del nekak0 "manj vpet" v razreševanj' problemov. Ni čudno, da je ospredju skrb za čisto Kokr0' na našem območju pa im*)° recimo ljudje še fekalije P,0 kleteh. Da ne govorim, da J/ Škofjeloška cesta sedanji kranjska sramota, ki lani "J bila razrešena in osebno 0* vidim možnosti, da bo prihodnjih nekaj letih. Z**0 sem prepričan, da nam 0 preostane drugo, kot da %t£' mo v to odločitev za sam°s! toj no občino oziroma eno {f variant. Da pa znamo ^ zmoremo marsikaj vendflf' narediti in razrešiti, smo 0? primer lani dokazali na ve področjih in nenazadnje d<>' kazujemo tudi ta trenutek, *. bomo za Stražiški kult ar", teden v sredo zvečer odpr prenovljeno dvorano..." VREME Danes bo večinoma suho in nekoliko topleje, le v severovzhodnih krajih bodo prehodno rahle padavine. Jutri in v nedeljo bo razmeroma sončno. LUNINE SPREMEMBE Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo lepo vreme. PRESTOPNO LETO 1994 Sin \,y '»ARANCMA: VAŠI; <;t:SM) v i>.^.>vvl MOHfBIlNh l'KII-mllil II % '"Ml j»\KH. .» ZADOVOLJITI Al I HOVR KMI l/.DKI.KK PRKil KDA ISRKDI IKIL \AJk\SNKIK EL«'H.MHlc ^»l> i™«kisi DIAMOND POSTAL SERVICE I II I VIDIMO UiV . '"",( !"••»: V\ IH .: 1*1 ItM-ITI IN l»l I '»»HIMl PINIJI I IX M II HI J »M. I \NK\Hj»\\l Kv> Mll«,K\ HIM |>H\ IM.I1 IKDI.imKI 1H.I \ IOT4 ! P.P. 702 67707 LJUBLJANA Doslej smo bili prepričani, da ima mesec februar le 28 dni, vsako Četrto leto pa je prestopno z 29 dnevi v februarju. Ampak nič ni večno in tudi tako znanje je zastarelo: v "Diamond Postale Service yubijana" so mesec februar neizpodbimo podaljšali na 31 dni. Tako, kot je označeno, smo podatek o 31. februarju 1994 izrezali iz kataloške ponudbe firme DPS, ki je zelo verjemo v minulih dneh pristala tudi v Vašem pošmem nabiralniku. In ker se v torek začenja februar, ne bodite preveč prepričani, da bo kratek! OH IN AH IN RAČUNALNIKI Večina računalnikov, ki jih uporabljamo širom po naši lepi domovini ali jih prodajajo v kakšni PC trgovini, ima "poševne oči". To je namreč sinonim za poreklo teh strojev, ki so večidel s Tajvana ali iz Juine Koreje. Programi na teh računalnikih so sicer manj pošev-nooki, a slovenščina jim dela težave, kajti večina programov nima slovenskih znakov "Č", "Z" in "Š". In tudi slovenski del znamenite firme Kasmer & Ohler je v svojem katalogu "spodrsnil" na strešicah. Večino teksta v katalogu je sicer natisnil v vzorni slovenščini, pri obrazcu za naročanje pa je volje in prizadevnosti zmanjkalo. Vsega je kriv • računalnik... Naroč il niča 1 Ja, naročam su STN -dnevne ERS"i pravico do / Ihleri amenjave ali vrr\ CdMfcanarcfilB i- Ko£ra Otn pO kr*fli ar Oznaka artMs Jože Kepic iz Dvorij Je bila kje kakšna lovska veselica, pomislim, ko sredi Bavantove gostilne v Dvorjan pri Cerkljah ugledam postavnega, veseleča možaka v zelem lovski obleki vleči meh. Pa ni bilo veselice, le harmonike so preskušali, da bi našli pravo za Bavantovega sina Janeza, ki si želi takšno "firajtonarico", da bo tudi za pevsko spremljavo. So tudi take, Kepicev Jože jo ima, BSAS ima oznako, od Melodije Mengeš. Odlična, petnajst let že igra nanjo, pa še nobenega popravila ni doživela. No, temu se pa gode, pomislim, lovec, harmonikar, sami užitki. Pa ni lovec, "raubšic", če hočete, se mi smeje, lovsko obleko nosi, ker ima rad zeleno barvo. "Tak sem, naravo ljubim in zelena je moja barva. Če ima križasta srajca le malo zelenega, je zame najlepša." Drugače je pa mesar. Enaindvajset let je že v kranjski predelavi loških Me-soizdelkov. Mesar in muzikan-tar. O, koliko so že preigrali po veselicah, porokah, doma in po Nemčiji. Štirn Damjan, Anžkov s Štefane gore na havajko, bratranec Peter Koglar in on pa s harmoniko. Nobenega ozvočenja ni bilo, pa jih je poslušala takšna množica, da ji ni bilo videti konca. V Ober- Eeringu pri Muenchenu so jih ar na traktorsko prikolico postavili, ponjavo vrgli čez, oni so pa igrali. Po dva dni skupaj, v soboto popoldne so začeli, v nedeljo pa nehali. To so bile veselice! No, sicer so pa veselice nekaj najlepšega tudi doma. Tam se človek sprosti, tam na široko razvlečeš meh, "frajto-narica" da najlepši glas, Jože pa zapoje. Ste slišali njegovo "putko"? sprašuje gostilničar Vido. Jožetu ni bilo treba dvakrat reči in že se je našče-peril sredi gostinske sobe in zapel, zakokodakal in zaigral svojo putko in petelinčka, da si kar videl, kako se petelin nareja pred svojo izbranko, plahuta s krili, in putka v svojem ljubezenskem razburjenju kokodajsa in se brani, da kar perje leti... Ne, kaj takšnega pa še ne! V ustih si imel občutek po perju! Nič čudnega, da je Jože prav s to svojo pesmico že dvanajstkrat zmagal na tekmovanju slovenskih harmonikarjev. Nazadnje je zmagal lani na tekmovanju harmonikarjev na razstavi cvetja v Cerkljah. Vedno zažge. So ga že poskušali posnemati, pa ne gre. V Jože-tovih rokah še harmonika ko-kodaka. Kaj takšnega uspe le ljudem, ki imajo muziko v krvi. vižnčani z Ambroža in Pasarji iz Dvorij jo imajo. Jože je bil še čisto majhen, ko je že vlačil harmoniko za seboj. Stric Ivan Grilc, Vižnčan z Ambroža, ga je največ naučil in pa bratranec Peter Koglar. Ta je tudi muzi-kantar! Na tekmovanjih harmonikarjev je bil dvakrat drugi in šestkrat prvi. Na koliko ohcetih sta igrala! Zadnjih sedem let Jože ne igra več toliko, le včasih še pomaga Petru. Če ne igraš redno, te bole roke. Ljudje si niti misliti ne morejo, kako težka je harmonika, kako od te teže boli hrbet, in kakšne bolečine so v kitah od komolca navzdol, v dlaneh, v prstih. Posebej še, če te grabi revma, kot Jožeta. Igra pa še, ravno sinoči sta s sinom Darkom igrala doma do enajstih zvečer. Tudi hči Lucija igra diatonično harmoniko in kadar jih prime, narede tak ansambel, da igrajo tudi žlice, ribežni, kuhalnice, "rene"... Nak, kri res ni voda. • D. Dolenc ZA USPEŠEN POSEL! iiiHM V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 483 Izjava tedna: Dr. Janez Drnovšek: "Upokojenski lobi je izjemno močen. V parlamentu blokira vse predloge za racionalnejšo pokojninsko porabo..." Dopuščamo možnost, da bo premier te trditve, objavljene v Mladini v prihodnjih dneh zanikal. Če jih pa ne bo in je res to izjavil, potem je to novica, ob kateri moramo v temeljih spremeniti naš pogled na ta sloj državljanov! Kaj je to - lobi in lobiranje? To je pritisk kakšne močne družbene skupine na posamezne poslance, da glasujejo v njihovo korist. V ZDA, recimo, kakšne multinacionalke ali Industrijalcev. Pri tem gre - jasno - veliko bolj za finančne koristi kot za kakšne moralne privilegije ali celo državljanske pravice. Zakaj to sploh pojasnjujem? Zato, ker me je vse do zdaj prevevalo zmotno prepričanje, da vsaj polovica od 400 tisoč upokojenskih lobistov v svoji kuhinjski perspektivi niti ve ne, kaj je to lobiranje. Po tej izjavi pa je moja zmota odvratno očitna in kaže na moj dosedanji podcenjevalni odnos do te družbene strukture. Kakšni majhni, neugledni in na družbeni rob potisnjeni slovenski upokojenci in upokojenke, ki vsak trenutek javkajo, kako majhne pokojnine da im-aJo in kako so ven in ven oikodovani! Kako hudobni in zJ°bni so, ko pisarijo v časopise, češ da država njihovemu pokojninskemu skladu dolguje na rnilijone tolarjev in naravnost Ppniglavo sprašujejo, v katerem tisočletju jim taista država ta izposojeni denar namerava vrniti. In tako dalje in tako naprej. Nič od tega! To, kar delajo, je samo ena izmed oblik njihove prefinjene taktike. Lobirajo! Vsevprek samo lobirajo! Množično in posamično! Enkrat so tu prvaki njihovih združenj, ki podkupujejo poslance najbrž s kakšnimi masmimi provizijami, ki si jih višja! S 25 leti delovne dobe fliknejo v pokoj pamemi poslanci, s 65 let starosti pa bodo obvezno morali v penzijo vsi visokošolski profesorji Naj je med njimi še tako učena glava in morebitni slovenski nobelovce - vija vaja ven! Vpenzijon! Med lobiste! Za te visokošolske profesorje, ki jih je parlament tako vehe- B. oj se upokojencev! V temeljih je treba spremeniti naš odnos do armade 400 tisoč upokojencev, kajti 24 ur na dan ne počnejo nič drugega kot da -lobirajo! Ne le v parlamentu, ampak tudi po cestah in po trgovinah. Ob obisku kakšne upokojene lobistke iz soseščine bodite previdni: ni vam samo prišla voščit za god, tudi lobirala bo! mimogrede lahko odtegnejo od še bolj mastnih pokojnin, drugič pa so tu stotisoči, ki sedijo doma v svojih kuhinjah in pišejo medijem proteste in demantije. Bo pa še huje, kajti ta armada upokojenskih lobistov se iz dneva v dan povečuje. A ne le to: izobrazbena struktura teh nesramnih lobistov je vedno mentno postavil na cesto, ne bo nobenega pogodbenega dela! Le - to je namreč pošteno obdavčeno in nobena ustanova ni tako neumna, da bi pljuvala v lastno-blagajno. Hočeš nočeš bodo delali natanko to, kar delajo stotisoči - lobirali bodo! Tam v preddverju parlamenta bodo prežah na poslance, jih vlačili za rokav in - ščuvali! Pa po medijih bomo od teh magistrov in večkramih profesorjev brali njihova lobistična natolcevanja, koliko da država v resnici dolguje pokojninskemu skladu in kako da se s kakšnimi 30 tisoč tolarji pokojnine niti teoretično ne da preživeti. Uboga država! Pri 2 milijonih državljanov imeti 400 tisoč lobistov! Ce bi v ZDA Clinton ugotovil, da mu v državi kar petina vsega prebivalstva lobira, bi se od groze sesedel! In to takih lobistov, ki imajo za lobiranje 24 ur časa na dan in ki si potemtakem lahko izmislijo najbolj prefinjene oblike pritiska na parlament. Zatorej - bojte se upokojencev! Ko jih vidite po trgovinah, ko kupujejo mleko in kruh - v mesnice zahajajo bolj poredko • za božjo voljo ne nasedajte njihovim lažnim tožbam, da si salame ne morejo kupiti! Kaj pa še! To je samo ena izmed njihovih taktik množičnega lo-biranja. Zdaj pa moram končati. K mojima dvema lobistoma spodaj v kuhinji je namreč prišla na obisk lobistka iz soseščine -voščit god in sedemdesetletni rojstni dan! Malo mor gen god in rojstni dan! Lobirajo! In ko v skrbi za državo sedem na "štenge" in jim prisluškujem, spet nesramno blokirajo lastno jim državo in vse predloge za racionalnejšo pokojninsko rabo. Pijejo kofetek in kar naprej pritiskajo: "Saj se ne da več živeti, pokojnin pa spet ne bodo zvišali..." • D.Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce TIC (J/?|piše:lgorK. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letin je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od'leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 C V". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Ko se roke zatresejo. Najhitrejši, najmočnejši... ... z najlepšimi moškimi nogami, hmmm... Slovenci sicer nesporni favoriti pri tekmovanju za naj - moške nog'ce smo Žal zamudili prijave in tako zapravili priložnost ostalemu svetu pokazati naša bedra in jim tako odpreti oči. Žal še naprej živijo v zmoti. Ja, dnevi na prizorišču srečanja so hitro minevali, saj skorajda ni minila ura, ko se ne bi kaj dogajalo. Pravokotno s "Slovensko ulico" je ob glavni poti v kampu vsak dan potekal bolšji trg, kjer so bile naprodaj stvari, ki so imele kakršnokoli zvezo s Citroenom: rezervni deli (novi in rabljeni), miniaturni modeli avtomobilov, majice, nalepke, značke, razglednice, slike, knjige... Tudi slovenski "izdelki" z motivi srečanja so šli dobro v promet. Naša gorenjska karavana si je s prodajo majic, denarnic m želodčkov (torbic za okrog pasu) zaslužila nekaj dragocenih litrov bencina, ki je v Skandinaviji precej drag (najdražji na Norveškem, čez 140 tolarjev in Švedskem okrog 125 tolarjev in najmanj na Danskem, kjer liter te smrdeče tekočine stane okrog 105 tolarjev). Posebno stojnico so domačini namenili prav nam Slovencem, saj smo na njej predstavljali Slovenijo kot priredi-teljico naslednjega svetovnega srečanja prijateljev 2CV ki bo leta 1995 na Ptuju. V barvah je lepši. Poseben objekt v kampu je bil namenjen pripravljanju, kuhanju in pečenju hrane, pranju umazane posode (na vojo je bilo kakih deset štedilnikov in pomivalnih korit), prostor pa je služil tudi jedilnici. Oni dan so prali posodo Gorazd, Zokin Aleš in slednja dva sta se spustila v komentiranje hrane, ki so jo na krožnikih imeli zraven sedeči (po govorjenju sodeč Švedi). Češ, fini zrezki pa to... Nakar dekle pri mizi izjavi, da razume, o čem fanta govorita, da je Melita iz Portoroža, da pa že leto in pol živi na Švedskem... Fantom pa nerodno. No, v naslednjih dneh je bila punca veliko z nami. Posebne atrakcije so bila razna zabavna tekmovanja, v katerih smo Slovenci v glavnem pobirali prva mesta, v veslanju, v zbijanju z vrečo z brvi, v hoji s hoduljami, oziroma smo se uvrstili v finale kot naprimer Tržičan Zok, ki si je v smučarskem teku na vodi (zmagal je seveda Finec) prislužil polet s hidroplanom in si tako srečanje ogledal tudi iz zraka. Zok in Lesi sta bila solidna tudi v sestavljanju spačkovega motorja (425 cem), a so bili "stari spačkarski mački" boljši, predsednik slovenske sekcije Peter iz Maribora in Dušan iz Murske Sobote sta bila za nekaj sekund druga, kar pri 15 minutah, kolikor traja sestavljanje motorja, niti ni veliko. ( nadaljevanje prihodnjič) SOBOTA, 29. januarja 1994 NEDELJA, 30. januarja 1994 PONEDELJEK, 31. januarja 1994 7.55 Tedenski izbor: Radovedni TaČek; Mladi virtuozi; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Lov po Holandiji, angleški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Večerni gost: inž. Dušan Vendramin 14.50 Video strani 15.20 Spoved pastorja Burga, ponovitev švicarskega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Svet narave, angleško poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.10 Utrip 20.30 Ona + on 21.30 TV poper 21,40 Korenine slovenske lipe; Pesmice, 2. oddaja: Rožice 22.05 TV dnevnik 22.40 Sova: Zaveznici, angleška nadaljevanka Zlatooka račka, angleški film 1.15 Video strani 10.30 Videostrani 10.50 Chamonix: svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 12.00 Sova, ponovitev 14.20 Športna sobota: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale ženske, posnetek iz Mel-bourna 17.20 Smučarsko tekmovanje veteranov, posnetek iz Kitzbuehla 17.50 Košarka NBA 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Usodni obrat, angleška nadaljevanka 21.00 Žametna šapa, angleška poljudnoznanstvena serija 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč 1.45 Video strani 9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Dvojno razkrinkanje, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.30 A shop 13.40 Video strani 18.00 Zelena rokavica, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Radio FM, ponovitev 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 James Dean, ameriški barvni film 22.10 Zlata nota '93, izbor pop in ročk glasbenikov leta '93 23.40 CMT 1.00 Video strani 13.10 Gozdarjeva Krista, nemški domačijski film 14.50 Glasbena skrinja 15.00 Za otroke 16.15 Beverly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 8.00 Vremenska panorama 10.40 1000 mojstrovin 10.50 Svetovni pokal - smuk (m), iz Chamonixa 11.50 Svetovni pokal - smuk (ž), iz Garmischa 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 kultura 20.15 Kamela gre skozi uho šivanke. komedija 22.10 Čas v sliki 22.25 Šport 22.55 Kam in nazaj0.55 Round midnight 0.30 Poročila 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Neža Maurer 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja 19.20 Večerni program 8.45 Otroški program: Živ zav 9.35 Prva ljubezen, ponovitev švedske nadaljevanke 10.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.00 Naša pesem '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila 13.45 Prijatelja, ameriški film 15.10 Habsburžani, ponovitev avstrijsko nemške dokumentarne nadaljevanke 16.00 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Podarim - dobim21.15 Pred ZOI '94 21.30 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.50 Sova: Zadeva Seznec, francoska nadaljevanka; Zaveznici, angleška nadaljevanka 0.35 Videostrani mobitel Pe KRANJ ©064/222-616 komedije 10.55 Živali 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Gus, ameriška komedija 15.05 Komedv Capers 15.20 Stan in Olio, risanka 15.30 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-TV, oddaja za mlade ljudi 18.00 Čas v sliki 18.05 Odštevanje, naravovarstvena oddaja 18.30 Monaco Franze, italijanska noč 19.30 Čas v sliki 19.50 šport 20.15 Kaisermuhlen blues 21.05 K1, oddaja o kulturi 22.00 Glava v prostoru 22.45 Kehrhaus, nemška komedija 0.15 Hector Bertioz 1.00 Poročila/1000 mojstrovin Kranj Veleblagovnica Q|oIDUS J trgovina v trgovin i BENETTON UGODNE CENE jesensko - zimske kolekcije UNITED COLORS OF BENETTON. 7.40 Tedenski izbor 7.40 Poglej in zadeni 9.00 Trgovec s sencami, novozelandska nadaljevanka 13.45 Ona + on, ponovitev 14.55 Športna nedelja 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 20.05 Krokodili, priče pra-davnine, nemška dokumentarna oddaja 20.35 Rojen 4. julija, ameriški film 22.55 Športni pregled 23.25 Video strani OPOMBA Tenis: Australian open, finale (m), posnetek 17.50-20.00; Ljubljana: PPZ v rokometu 16.25-17.50 Krim Electa:Walle Bremen, prenos; Chamonix: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek: 9.50-11.00, 2. tek: 12.50 -13.45; PEP v rokometu (m) VVallau : Pivovarna Laško 14.55-16.25 8.15 TV koledar 8.30 Palooka, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.00 Nedeljski živ žav 11.00 Malavizija Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.05 Velike avanture: Poslednji Mohikanec 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Bratova žena, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.50 Svetovni pokal -slalom (m), tek iz Chamonixa 11.20 Svetovni pokal - smuk (ž), iz Garmischa 12.55 Slalom (m), 2. tek iz Chamonixa 13.45 Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence 14.15 Slike iz Avstrije 15.00 Športno popoldne 16.30 Ognjeni pas 17.15 Klub za se-niorje 18.00 Bližnji posnetek 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Policijski klic 101 21.50 Pogledi od strani22.00 Čas v sliki/ Šport 21.15 Hej, sestra 22.35 Veliki potres v Los Angelesu 0.05 Čas v sliki 0.10 Lahko noč, mama, ameriški film 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Vodice 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Sport 18.20 Kino, kviz 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, risanka 11.00 Mali juke box 93, posnetek 12.00 Poročila 12.05 La Slemenza di Titto, 1. dejanje opere 13.20 Prizma 14.05 Poročila 14.10 Beli levi, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Mladi Indi-ana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Lovec na mačke, ameriški barvni film 21.45 Film - video - film 22.30 Poročila 22.35 Športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za družino 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, šport 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: Moja je lepša kot tvoja; Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa 12.55 Video strani 13.10 TV koledar 13.20 Življenjski slog, ponovitev 13.50 Samo norci in konji 14.40 Ekran brez okvirja 15.40 DP Hrvaške v košarki: Zadar - Cibo-na, prenos 17.15 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu: finale (ž), posnetek 19.15 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.35 Cro pop Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, ob 16.30 aktualnim novicam, ob 17.00 bo na vrsti horoskop za prihodnji mesec, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, zaključili pa bomo s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. SOBOTA 12.30 Video strani 12.45 TV koledar 12.55 Ročk koncert, ponovitev 13.55 Cro pop ročk, ponovitev 14.40 športna nedelja: Predolim-pijska oddaja 15.00 Košarka: NBA liga 15.30 Odprto prvenstvo Avstralije 17.55 Rokomet: Lokomotiva - Vlbpr, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah; Čaj in simpatija, ameriški barvni film, Leteči cirkus Montvja Pvthona 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.05 Dance session, ponovitev 9.35 James Deana, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.15 Ameriških deset 11.45 Male živali 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 17.40 Zlata nota '93, izbor pop in ročk zvezdnikov leta '93 19.05 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.40 Ovaduh, angleški čb film 23.10 CTM 1.00 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Trabbi Goes to Hollywood, ponovitev ameriške 9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v Deželi Mularija ter v oddaji Potuj z menoj, ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Tudi s pohoda na Kriško goro se oglasimo. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku. NEDELJA CENTER prem. amer. kom. ČEZ DRN IN STRN ob 17. in 21. uri, amer. biograf, glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 19. uri STORŽIC prem. amer. šport, drame VETER ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR ris. film VSI PSI GREDO V RAJ ob 16. uri, amer. akcij. kom. DAVE ob 18. in 20. uri DUPUCA amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. PRVAKI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. ALADDIN ob 16. in 18. uri, amer. film ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 20. uri RADOVLJICA disnv. ris. ALADDIN ob 18. uri, amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 20. uri CENTER amer. kom. ČEZ DRN IN STRN ob 17. in 21. uri, amer. biograf, glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 19. uri STORŽIC amer. šport, drama VETER ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR ris. film VSI PSI GREDO V RAJ ob 16. uri, amer. akcij. kom. DAVE ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. mlad. kom. PRVAKI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. ALADDIN ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 19. uri RADOVLJICA dixny. ris. ALADDIN ob 18. uri, amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 20. uri 11.15 Tedenski izbor Mesečeva ura; Znanje za znanje; Učite se; Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev 13.35 Video strani 14.55 Oči kritike, ponovite v 15.55 Video moda - dekliške pletenine 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik .17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.10 Sedma steza 20.35 Potrošniška porota: Pravičnost na preizkušnji 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Na programu, ameriška nanizanka Zaveznici, angleška nadaljevanka 13.30 Video strani 14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Podarim - dobim 15.45 Obzorja duha 16.15 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.05 Pet sob, kuhinja, kopalnica, nemška drama 21.40 Studio City 23.25 Večer jazza v studiu - 1 0.30 Videostrani Verdi, italijanska nadaljevanka 23.35 A shop 23.45 Spot tedna 1.00 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Nočni studio 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Zlato Banke Stockton 14.50 Kitajski svet živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini g»s v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 as v sliki 18.05 Mi 18.30 Monaco Franze 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Zdravniki, nemška serija 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Musikan-tenstadl, ponovitev 16.50 Izlet v preteklost 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Immenhof, nemška serija 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Mojstrovine: Zadnjih sto let marksizma in leni-nizma 22.40 Dežela sančev, dokumentarni film23.10 Amentia 23.20 Mala Vera, sovjetski film 1.30 Poročila/1000 mojstrovin 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Narava in družba 11.35 Lažeš, Melita 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 1240 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Ko slonček skače čez plot, francoski barvni film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Gost Blanka Dobršek 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije jjlPROfi mm m d.o.o, rine TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 vam nudi UGODEN NAKUP sedežnih garnitur" TOM" iz Mirna - na 3 čeke brez obresti za kuhinje Gorenje, Svea, Marles, ter drugo pohištvo nudimo do 30% gotovinskega popusta 0 NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI! Ptevoz brezplačen! Del. čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobota: od 9.-12. ure 16.00 Poročila 16.05 Srečni ljudje 16.20 Risanka 16.30 Govorimo o zdravju 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 V iskanju zatočišča 21.20 Arena 22.15 Poročila 22.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 16.25 TV koledar 16.40 Lažeš, Melita 17.05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.10 Ameriški nogomet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Skrivni arhiv J. Edgarja Hoverja, dokumentarni film 21.10 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 21.35 Vlak obilja pelje na zhod 22.30 Ročk Hudson, ameriški barvni film 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Spot tedna 12.55Helena, ponovitev 16.15 Ovaduh, ponovitev angleškega čb filma 17.454 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Ameriških deset, ponovitev 19.15 Risanke 19.20 A shop 19.30 Video ponedeljek 20.15 Pobesneli robot, ameriški barvni film 21.45 Moun-tain bike 22.25 Poročila 22.45 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Meda polna skleda 15.00 Dogodki danes - jutri 16.00 Otroško-mladinski program 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbenem turnirju Tržič Open. Pobrskali bomo še za drugimi zanimivostmi, tudi v črni kroniki. PONEDELJEK CENTER amer. kom. ČEZ DRN IN STRN ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri GREMO V PRIMADONO RADIO KRANJ 97,3 BLUE MOON GREMO V PRIMADONO sreda, 2. februarja, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter LESTVICA - Kdo bo gost v Primadoni: 1. Magnifico - 24000 poljubčkov 2. Monroe - Pravljična noč je minila 3. Easy - Starec 4. California - Nisem avtomat 5. Tomaž Domicelj - Bil je tako prikupno zmeden Novi predlog: Bombe - Slovo - Tuji del lestvice: 1. Brvan Adams, Rod Steward, Sting - Ali for love 2. E.t. - Tek je dvanajst sati 3. Jimmv Cliff -1 can see cleary now 4. Pet shop boys - Go VVest 5. Chris Rea - Julia Novi predlog: Herd - We'll you be there NAGRAJENCI: - KAVBOJKE V JEANS CLUBU PETRIČ v Kranju dobi Jane Luznar iz Selc - BON za 3.000 SIT bomo poslali Evgeniji Oman v Kranj - 2 PIZZI in pivo v PIZZERIJI BOHINC prejme Marička Mavec iz Kranja - VVEEKEND VSTOPNICO za dve osebi s konzumacijo 1.500 SIT za DISCOTEKO PRIMADONA na Trebiji pa je žreb dodelil Sonji Lotrič iz Železnikov in Gašperju Pirihu iz Preddvora. GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADJO KRANJ, 64000 KRANJ. DANES (petek, 28. januarja) V DISKOTEKI PRIMADONA GOSTUJE DOMINIK KOZARIČ, ZMAGOVALEC JANUARSKE GLASBENE LESTVICE GORENJSKEGA GLASA + RADIA KRANJ + PRIMADONE. NOCOJ V PRIMADONI - SUPER ŽUR VSO NOČ. H inštalacije Kidričeva 55 64220 Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja PONOVNO JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin, in sicer dela poslovno-skladiščnega objekta ležečega v Škofji Loki, Kidričeva 55, na parceli It. 134/4 k.o. Stari dvor: 1. Pritličje v celoti v izmeri 650,20 m2 neto; izklicna cena je 446.000,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, oziroma: 2. Pritličje v dveh delih a) vzhodni del v izmeri 240,00 m2 neto; izklicna cena je 164.600,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, b) zahodni del v izmeri 410,20 m2 neto; izklicna cena je 281.400,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v petek, 11.2. 1994, ob 12. uri na sedežu podjetja. Pred tem datumom je mogoč ogled nepremičnine po predhodnem dogovoru po tel. 064/631-271, kjer lahko dobite podrobnejše informacije. Vsak udeleženec mora pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene v tolarski protivrednosti na žiro račun 51510-601-11170 ali položiti v blagajno podjetja. Varščino bomo uspelemu kupcu vračunali v kupnino, ostalim udeležencem pa vrnili v roku 5 dni brez obresti. Prednost pri nakupu ima kupec, ki bo kandidiral za nakup prostorov pod točko 1. Predstavnik pravne osebe mora predložiti pooblastilo za zastopanje, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu. Kupec je dolžan skleniti pogodbo najkasneje v 8 dneh po uspeli javni dražbi, v nasprotnem primeru prodajalec zadrži varščino. Pri enaki ponujeni ceni ima prednost kupec, ki je pripravljen plačati celotno kupnino ob podpisu pogodbe. Prometni davek in vse stroške, povezane s prenosom lastništva in stroške lastniškoknjižnih dejanj, plača kupec. iVJ^DL Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA ŠALTERJU na predstavništvu Radovljica Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za dobo 6 mesecev, z nepolnim delovnim časom (po 5 ur dnevno) in poskusnim delom do 3 mesece. Za opravljanje del na tem delovnem mestu mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in - eno leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za navedeno delovno mesto naj svoje prošnje, napisane lastnoročno, pošljejo na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. TOREK, 1. februarja 1994 Tadeja, a veš kva... ...ne, ne nič ne bova napisala, naj to ostane ena mala skrivnost. Lepa skrivnost. Hmmm, opazil sem, da so jodlgatorska vprašanja zelo lahka, sami pravilni odgovori, pa še toliko jih je vedno, d' morate res imeti srečo, d' ste izžrebani. Ampak ne se ustrašit', danes bo full težko vprašanje, tako d' ga sploh ne boste mogli uganit'. In bo full mal dopisnic in bo šansa za izžreb (to pride od izžrebati) večja. Ops! A se komu mogoče zdi, da si delam antireklamo. No, če je samo eden na to pomislil, je to dovolj, da rečem stop in... Oh, kako je danes lepo vreme. "Ti res, ravno to sem hotel reči."... itd... Dobro. Skupina, po kateri se je zadnjič spraševalo, je seveda E.T. (Electric Team), prihaja iz sosednje "Kroejša land", njihov največji hit pa ie seveda "Tek je 12 sati". Nekaj moram še tu povedati, ko gre za "bivše naše" bande. Marsikdo si misli, dol z južno muziko... itd, ampak jaz bi tu en nasvet, namreč, poslušajte glasbo, kot pravi ljubitelji dobre glasbe in ne kot Slovenci. Se spominjate Lili Marlen, naj bo to v izvedbi Marlene Dietnch, Nico, Vlada Kreslina ali pa pijanega nemškega vojaka izpred petdesetih let. Roko na srce, dobra je, ne, odlična je. Tudi dekle, ki je tokrat žrebalo, je bilo odlično vseh osem osnovne in štiri srednje, pa faks, pa magisterij... Dopisnice smo dali v žrebalni boben, ne ni ga, no tu je žrebalna kitara, tudi prav, na eno struno smo zaigrali znameniti "Smoke On The VVater" in odličnjakinja je izvlekla dopisnico, ki jo je poslala Irena Sejdaj, kališka 19, Drulovka = a veste, d' so v Drulovki našli ene stare okostnjake, ene prakranjčane. Jeeee. Počak dopis, po pa le po nagrado. TOP 3 1. Z roke mi boš jedla bejbi... - Roberto Magnifico 2. Buđenje - Parni Valjak 3. Zadnja večerja - Lačni Franz NOVOSTI Vita Mavric, Simona Weis in Miha Dovžan so na cedejkah, na kasetah pa metalci Neron "Beli prah", Sendi "Zate", Zvezdni prah (od Stojčija - izvajalci pa Sendi, Brendi, Gamsi, Robi... - važno je, d' se na i končajo), Ljubljanski oktet in Veleproslava v živo, od Mopedšova jasno (baje 15- letnica). Aja tu je spet tazadna od Nirvane "In Utero". IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 21: A poznate kanadskega (se mi zdi) glasbenika, ki mu je ime Brian in se piše tako (zelo podobno), kot je bilo ime tistemu kolegu od Eve, ko sta v raju jab'ka jedla, pol je bil pa tak halo zaradi tega. Ja, vse kar je takrat naredil ta tip, je naredil za Evo... saj poznate Every Thing I Do, I Do It For You. No, a uganete, kako se piše Brian, a? Dopisnice čakam do srede, 2. februarja, v uredništvo Gorenjskega, jasno, s pripisom "Jodlevator". Mateja o prvem albumu od Briana ...... se bom pozanimal do naslednjič, Mojca, tisti ET-jček res zgleda kt en marsovc', d' je v Preddvoru led, ti pa ne verjamem Katarina (če, je kdo z onega konca naj prosim sporoči). Jest bom pa tudi sporočil, ko bom imel mal več cajta, namreč ravnokar se mi zelo mudi. Kot svinji, ki bo padla v soboto, a veste, grem na koline... Čavvvvvvvvvvvvvv.... Hladno pivo na Metelkovi Danes, 28. januarja, ob pol devetih zvečer bo na Metelkovi v Ljubljani nastopila zagrebška skupina Hladno pivo, ki sodi med najuspešnejša mlajša imena zagrebškega ročka. Tedenski izbor: Sezamova ulica; Univerzitetni razgledi, Pet sob, kuhinja, kopalnica, nemška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.05 Video strani 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: oboa; Prva ljubezen, švedska nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.10 Žarišče 20.30 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini 21.40 Osmi dan 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Dober dan razred; Inšpektor Morse, angleška nanizanka 0.10 Videostrani 14.30 Video strani 15.00 Zgodbe iz školjke 15.50 Tedenski izbor: Sedma steza; Potrošniška poroda: Pravičnost na preizkušnji, Ljudje in zemlja 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 20.10 Anglosaško vedenje, angleška nadaljevanka 21.45 Pro el contra 22.45 Zelena ura 23.2C Vldeošpon 0.20 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.30 Gus, ponovitev ameriške komedije 12.00 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Monaco Franze, Padec 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Med morskimi psi 21.07 Pogledi od strani 21.20 Zmešnjava 21.50 Ambo terno, svet številk 22.00 Fotoreporter Flash 23.30 čas v sliki 23.35 Leo zadnji, angleška komedija 1.15 Miami vice 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Bližnji posnetek 16.00 Družina Merian, 4. del 16.45 Veliki vojskovodje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Pustovanje 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 S.O.S. - pogrešani, 4. del 0.50 Poročila/1000 mojstrovin "oMMGLAS JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58 Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo KVALIFICIRANE MIZARJE (lahko tudi delavce z drugimi poklici, ki želijo delati v lesni industriji) Informacije dobite v kadrovski službi podjetja ali po telefonu št 064/631-241, int. 237. 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Lažeš, Melita, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Sedmi odred je spet skupaj, francoski barvni film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Morje 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.30 Poročila 22.35 Danes z vami 23.10 Slika na sliko 16.15 Video strani 15.30 TV koledar 16.40 Lažeš, Melita, ponovitev nadaljevanke 17.05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Vlak obilja pelje na vzhod, ponovitev angleške nadaljevanke 18.20 Skrivni arhiv J. Edgarja Hooverja, ponovitev dokumentarnega filma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 20.40 Vlak obilja pelje na vzhod, angleška nadaljevanka 21.30 Habsburžani, avstrijska dokumentarna serija 22.30 Dokazi, ameriška nanizanka 23.15 Top DJ MAG 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 video ponedeljek, ponovitev 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.05 Verdi, italijanska nadaljevanka 16.20 A shop 16.15Pobesneli robot, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 Luč svetlobe 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.20 A shop 19.30 Stampedo, glasbena oddaja 20.15 Novinar, hrvaški barvni film 21.55 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Verdi 23.40 A shop 1.00 Video strani 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Minute za požarno varnost 15.00 Dogodki danes-jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa -EPP 17.00 Novice-šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, lahko prisluhnete glasbeni lestvici Slovenca, ob 17.30 Zeleni budilki, nato pa še Športnemu obzorniku. TOREK CENTER amer. kom. ČEZ DRN IN STRN ob 16., 18. in 20 uri STORŽIC in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama MESTO RADOSTI ob 20. uri Nagrade: 1. pisarniški vrtiljak 2. svetilka 3. stojalo za svetilke 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 3. februarja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 2. februarja, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. V FEBRUARJU I INI MARCU »iska prodaja KUHI proizvajalo čeme: VSEH SLOVENSKI pestra ponudba pohištva iz uvoza: •MASIVNI REGALI IZ HRASTOVINE »SPALNICE ŽE ZA 89.900 SIT velika ponudba sedežnih garnitur:»VZMETNICE 90 X 190 že od 8.900 SIT DALJE 3% moderni. interierr CENTER tel.:064/222-177 9.-12., 15.-19., sob.8.-12. PRIMSKOVO tel.064/242-233 8.-19. , sob.8.-12. JESENICE tel:064/81-179 9.-13.in 15.-19., sob.8.-12. GRŠKI OTOK DRAGOCEN VRČ, KOT NAGRADA NA TEKMI PRISPEVEK VLOGA DRUŽABNIKA RIMSKI BOG LJUBEZNI NAJMLAJŠA DOBA KAREL 0ŠTIR ZG. DEL GLAVE BODIČAST DEL RASTLINE AVT0M0B. OZNAKA ZA KOPER ANG. FIZIK IN KEMIK FOTOGRAF WILLIAM 1800 - 1877 NEMŠKI INŽENIR IZUMITELJ MOTORJA NIKOLAUS HERCE-GOVEC MADŽAR ČEBELJI SAMEC IHTA PRIPRAVE ZA POMETANJE ENRICO CARUSO TEKOČA VODA 14 MESTO NA SLOVAŠKEM ALKALOID V ČAJU DEKOR OKRAS-NOST 13 16 TRAVNIŠKA RASTLINA SLIKOVITO MESTO V JUŽNI FRANCIJI JAP. DROBIŽ SLOV GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA 1924 - 1982 DUŠA NAJVEČJA REKA V SIRIJI KIKI DEE IGRA NA KONJIH Z LESENO ŽOGO MAKED. KOLO S. JEZIKOSLOVEC MATIJA moderni interieri KAREL N0VY NORD. BO ŽANSTVO RIMSKI HIŠNI BOG STAROPER-GAMSKI KRALJ SRD, BES 10 #5f MLEČNI IZDELEK KRAT. ZA IT. TISK. AGENCIJO SLOVNIČNA LASTNOST SAMOi GLASNIKA CEPLJENA DEŠČICA ZA POKRIVANJE STREHE UPRAVNIK IT. SKLAD. GIOVANNI PIERLUIGI DA ČLAN OPERATIVE GAJ LEVI 1 PRITOK J DONAVE NA MEJI I MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKI INDIGO GRŠKI OTOK V KIKLADIH ŽENSKO IME UDAREC Z ŽOGO ČEZ NASPROTNIKA POVRAČILO KRAT NEKD RANC. ORG V ALŽIRIJI RUSKO MOŠKO IME JAP. DEN. ENOTA FR PISATELJA OČE IN SIN *LEXANDRE HRV. PIS SLOBODAN 15 PUŠČAVNIK REŽISER KUSTURICA NACIJA HRV TENIŠKI IGR. iVANIŠEVIČ ŽIVEC ELEKTROKARDIOGRAM IGRALKA MARTINELI ANG. POP. GLASBENIK COOPER 30VOR-NIŠKI ODER 12 modemi interieri AM. IGR. WEST POPOTNIK PEŠEC IT. KEMIK GIULIO NOBELOVEC KONEC MOLITVE BAKTERIJA MELIŠČE ZVEZDA V ORLU STAROŽID j KRAU MESTO NA MALLORCI GL. MESTC EGIPTA IVJE ŠVICARSKI SLIKAR PAUL REKA NA POUSKEM AKIRA KUROSAVA ARABSKI ŽREBEC ODŽAGAN KOS DEBLA DERMATO-MIKOZE GORSKE GMOTE ROMAN INGARDEN PRIPADNIK 3RETONCEV VVALTER ROOT POŠKODBE PJOTR KAPICA AM. KNJIŽEVNIK DRŽAVNA ZALOŽBA PERNATE ŽIVALI MESTO V BOSNI ZAREBR-NICA ZOLTAN RIBLY SESTAVIL: F. KALAN 1 ? 3 5' f i r r *,2" '" 1 14 Ji ' 16 META TAVČAR Javni odgovor Alenki Kovšca Obrtna cona Lancovo - Javni odgovor na javno pismo Alenke Kovsca, ornAmn f)h SOtOClU o\)?\l SflV Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, S1 UUIlSU UU dUlULJu uucn ouv zavodu za šolstvo in ministru Slavku Gabru (Glas, 21. januarja 94). Javno pismo gospe Alenke Kovšca, ki ogorčeno napada moje nekajletno delo po kranjskih osnovnih šolah, vsebuje kar nekaj enostranskih informacij in celo laži, s strokovno nevednostjo pa izraia dvom o strokovnosti izvedenega programa. Zaradi vseh teh razlogov se čutim poklicano, da javno od- fovorim in to kar po vrsti, kot je Ho zapisano. Gospa Kovšca mi najprej podtika, da sem pred časom po osnovnih šolah prikazovala učencem fdm Nemi krik. To je prvo podtikanje, saj je v mojem programu ie od začetka švedski fdm Čudež življenja (prikazan je bil tudi na TV Slovenija) in film Splav ženina odločitev, ki pa ga ne prikazujem niti v vseh osmih razredih. Filma Nemi krik nisem nikoli prikazovala, kar vedo tudi razredniki in ravnatelji, ki so me večkrat poslušali in tudi zelo pozitivno (s pisnimi poročili ob koncu leta) ocenili. Veseli me, da je bil sin gospe Kovšca navdušen (tako kot praktično vsi učenci) in zelo pozitivno je, da se je gospa Kovšca o tej tematiki z njim tudi pogovarjala. To namreč naročim učencem za "domačo nalogo". Nekateri starši so me klicali domov ali mi ob srečanjih navdušeno pritrjevali, da so se po predavanjih o teh "kočljivih" temah z otroki lažje pogovorili. Tu se v njeno pisanje prikradejo zopet nova podtikanja, češ da učencem ne spregovorim o ljubezni, ne o zgodovini splava, zmanjšanju števila splavov... Vse to učenci zvedo, saj morajo prejeti celovito informacijo. Verjamem pa, da je za marsikoga, kljub vsemu povedanemu, šokanten podatek, da je bilo v zadnjih 10 letih v Sloveniji opravljenih 150.000 splavov. Učenci sami ugotovijo, da bi ti otroci napolnili 150 osnovnih šol velikosti šole, v kateri je sin gospe Kovšca. Resnično ne pripovedujemo o izsledkih raziskav v Nemčiji, glede sprejemanja nezaželenih otrok, ker preprosto poudarim, da nezaželen pa vendar sprejet otrok ne pomeni neljubljen otrok. Pa pomislimo malo, ali smo bili mi vsi zaželeni v trenutku, ko so naši starši zvedeli, da prihajamo. Celo znani slovenski ginekolog dr. Vasilij Cerar je večkrat poudaril hude psihične posledice, ki jih splav prinese nekaterim ženam. Eno izmed teh je označil s pojavom "fantomski otrok", kar pomeni žalovanje za nerojenim splavljenim otrokom. Interpretacija gospe Kovšca, da Zdravnike in matere, ki so splavile, imenujem morilce, pa je navadna laž. Del ure namreč Porabim za to, da učencem povem, da včasih življenje človeka potisne v tako situacijo, v kateri vidi splav kot najboljšo rešitev. Močno poudarim, da naj Žena in deklet, za katere vedo ali bodo vedeli, da so napravile splav, ne obsojajo, pa čeprav je to njihova znanka, sorodnica ali celo mama. Povem jim, da mnoge izmed njih niso vedele, v kaj se spuščajo, niti za posledice, ki jih to dejanje prinese. Res pa je, da se včasih nekatere žene, ki so naredile splav, tudi ob nevtralni in strokovni informaciji počutijo ogrožene, se začno opravičevati ali napadati. To je pač normalna obrambna reakcija, ki je pri tistih ženah, ki so s tem pri sebi na jasnem, preprosto ni. Sama imam šestletne izkušnje Z delom v porodnišnici, kjer sem se mnogokrat pogovarjala Z nekaterimi zdravniki, sestra- mi, predvsem pa z ženami, ki so nameravale ali pa so že naredile splav. Tudi ta izkušnja je del moje ure. Vsekakor pa me to vodi k veliki toleranci do vseh različnih gledanj na problem splava, kar lahko potrdijo mnoge, s katerimi sem se v teh situacijah srečevala. O aidsu so učenci dejali, da so Že dovolj slišali pri urah biologije, zato smo se skupaj odločili za uro o kontracepciji. Na kratko jim razložim, da ločimo dve vrsti kontracepcije: naravno - vgrajeno v fiziologijo ženskega telesa (o njej ne razlagam zaradi pomanjkanja Časa in zaradi zahtevnosti tematike), in umetno (kondom, diafragma, anti-spermicidne pene in želeji, maternični vložki, kontracepcijske tablete, sterilizacija). O vseh metodah se natančno pogovorimo, pokažem jim spremne diapozitive Zavoda za šolstvo Slovenije in praktične primerke kontracepcijskih sredstev, ki sem jih dobila v BGP Kranj. Ob vsaki kontracepciji poudarim njeno zanesljivost, katera je ob dolgolemi uporabi zdravju škodljiva in katera ne, katera prepreči oploditev in katera vgnezditev oplojenega jajčeca. Nekateri bioaktivni maternični vložki, ki so jim dodane različne kovine (baker) vplivajo na biokemično dogajanje tako, da preprečuje nastajanje ugodne maternične sluznice, ki bi lahko sprejela oplojeno jajčece. Ker gospa Kovšca v svojem pismu dvomi o tem, naj pogleda vstrokovno literaturo. Jasno je torej, da ta program ni nikakršna "gonja proti splavu", kot navaja gospa Kovšca, temveč del celostne informacije o tem, kar mladi doživljajo in bodo v nekaj letih doživeli. Gospa Kovšca uporablja hude besede, kot so indoktrinacija, zloraba, problematični pogledi... Pa poglejmo, katerim "problematičnim" temam so bili ti učenci res podvrženi v teh petih šolskih urah: puberteta in telesno odraščanje, spočetje, intrauterini razvoj, porod, splav, kontracepcija. Šola je bila seznanjena s tem programom, ki ga že več let izvajam. Če sem časovno omejena na 5 ur, je to največ, kar lahko naredim. Po nekaterih šolah imam na razpolago 9 šolskih ur, kjer se lahko pogovorimo še več o spolnih boleznih in duševnih spremembah odraščanja in o odnosih med fanti in dekleti. Odgovornost za spolno življenje in ljubezen pa vpletam v vsakem primeru med vse šolske ure, saj so to teme, ki bi nas brez ljubezni postavljale na raven živali. Izvedeni program Rdečega križa Kranj je bil izbran na javnem razpisu Sekretariata za družbene dejavnosti občine Kranj. Izmed treh prijavljenih je občinska strokovna komisija izbrala program RK in ne program Mete Tavčar osebno, kot navaja gospa Kovšca. Vesela sem, da se vsi zavzemamo za pluralnost in strokovnost. Jaz s tem programom in s svojim dolgoletnim delom, priznanim s strani učencev, učiteljev, ravnateljev in staršev to lahko pokažem in dokažem. Demagoške besede (polstrokovnost, zamolčevanje resnic, sklicevanje na ustavo, retorična vprašanja v stilu "sprašujem se, kdo je"...) in obtožbe v pisanju gospe Kovšca pa je postavljajo v čase, ko je bila šola res še prostor ideološke indoktrinaaije in ne strokovne in pluralne informiranosti. To in njeno dosedanje večletno lobiranje proti izvajanju programa RK Konec preteklega leta je Razvojni center Radovljica v okviru občinskega tedna obrti na Bledu delil reklamne letake, na katerih je v nakup ponujal lokacije za razvoj obrti v občini. Navajamo ponudbo št. 7 v celoti: "Obrtna cona La 3 - Lancovo Obrtna cona je locirana ob kompleksu Cajhnove žage ob sotočju obeh Sav na Lancovem. Dostop je mogoč po lokalni cesti Lancovo - Ribno. Za območje je v izdelavi zazidalni načrt, možen je nakup do 0,7 ha delno komunalno opremljenega zemljišča. Za R. c. R. Andrej Golčman" Zaradi nepopravljive škode, ki jo je naš kraj v dosedanjem strokovnem urejanju prostora doživel v zadnjih desetletjih, predvsem pa zaradi upravičenega strahu, da bo stvar potiho šla mimo volje in mnenja krajanov, opozarjamo izvršni svet občine Radovljica in tudi širšo strokovno in laično javnost na naslednje. Sotočje obeh Sav pod Radovljico je geografska, ekološka in nacionalna posebnost Slovenije. V železnih časih prejšnje države so se otroci v šolah federativnih republik učili, da se pri Radovljici zlivata Sava Bohinjka in Sava Dolinka in tako tvorita nacionalno reko Savo. Ob Sotočju je v rokavu Bohinjke ribiški gojitveni revir, na levem bregu Dolinke pod Šobčevim bajerjem že nad deset let gnezdi sedem parov sivih čapelj, na Spodnjih Jezercih tik pod Sotočjem na najnižji savski terasi na več mestih izvira voda med mivko iz tal (tako kot v večjem obsegu izvira Dolinka v Zelencih), od Cajhnovega jezu navzgor teče Bohinjka skozi ozko ter nekaterih dobrodelnih dejavnosti, pa nam da vedeti, da je gospa Kovšca pisala javno pismo ne samo kot zaskrbljena mati, temveč tudi kot bivša partijska funkcionarka, predsednica povolitvenih kranjskih Prenoviteljev in kot sedanja sekretarka občinske Združene liste socialnih demokratov. Kdor more razumeti, naj razume! S spoštovanjem! Podpiram projekt g. Mete Tavčar! Sem mamica štirih otrok. Začudeno strmim ob članku gospe Alenke Kovšca. Pravično je, da se oglasim z drugačnim -preizkušenim mnenjem. Z vsem srcem in dušo podpiram delo gospe Mete Tavčar. Zaradi nje sem bila tolikokrat srečna, zadovoljna... Našel se je človek (g. Tavčarjeva), ki, edina na Gorenjskem - (vsaj zasledila še nisem drugih!), ki bi nam staršem in otrokom pomagal, ravno s svojimi predavanji. Ob tem, kar govori: iskreno, zanimivo, prisrčno, pravično, strokovno podkovano... itd..., se človek veseli življenja. Moja starejša hči in mlajši sin sta tudi bila deležna njene razlage oz. predavanja. Oba sta mi takrat o vsem z navdušenjem pripovedovala. Vse je bilo podano tako strokovno, naravno in človeško in tudi povzdignjeno na raven ljubezni. To sem čutila ob njunem pripovedovanju. Zavedala sem se, da tega mi sedanji starši nismo bili nikoli deležni. Žal! Tako smo tudi nemočni, ker nimamo vzorcev, ne idej in še kaj, kar nam onemogoča, da bi se o spolnosti, ljubezni in važnih življenjskih rečeh znali pogovarjati s svojimi otroki. dolino, po kateri gre do Sela pri Bledu le še makadamska pot, ki se pri Bodeščah stisne pod enkramo masivno bodeško pečino - skratka območje, ustvarjeno za naravni rezervat, kar ponuja se za vse oblike nemo-torizirane rekreacije: sprehodi, tek, kajakaštvo, ribolov, primerno urejeno kopanje, jahanje, rolke, kolesarjenje, tek na smučeh, alpinistična šola v bodeški pečini! Vstopni del, ki ga R.c.R. ponuja za obrtno cono, bi bil kvečjemu primeren za rekreacijski center ali naravno zaze-lenjeno parkirišče. Ko bo prišlo do delitve občine, bo ta konec eden redkih predelov radovljiške občine, ki bo v veselje in sproščen počitek tako za domačine kot za mor-ebdne goste. Na to smo posamezni poslanci v skupščini večkrat opozarjali - kaj sČ je doslej premaknilo v tej smeri? Pogled na dolino Save in Sotočje s Triglavom v ozadju z najvišje savske terase, na kateri čepi srednjeveško mesmo jedro, je bil še do nedavnega ena Mislim, gospa Meta Tavčar, da smo Vam in tistim, ki so Vas dobili (šola Jakoba Aljaža), da smo vas slišali, dolžni ZAHVALO! Ne vemo pa, če Vas je dotična gospa kdaj poslušala!/ Vem, da imate g. Tavčarjeva tudi vi številno družino in da tako kot vse mame želite svojim otrokom vse najboljše. Veste, kaj jih zanima, kaj jih ogroža. Toda, Vi ste stopili iz mej svoje družine in hočete to VARNOST IN SREČO PRINESTI TUDI NAM - VSEM DRUŽINAM! Danes naj svojo hvaležnost in podporo izrazim s tem člankom. Lahko bi bil še daljši! Toda obšla me je misel: "Njena dobra dela najbolj zgovorno govore!" Romana Bolka, Janeza Puharja 6 Ob rob Javnemu pismu sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, Zavodu za šolstvo in ministru Slavku Gabru (Gorenjski glas, 21. lja-nuarja 1994 - str. 18) Skoraj vse smo si že lepo uredili: pri nazivu dileme, imenovane svobodno odločanje o rojstvu in smrti otrok, izpušča-mo njen drugi del, splav smo z mnogimi imeni preimenovali v "prekinitev" nosečnosti, "čiščenje", "urejanje mesečnega ciklusa" ipd., otroka imenujemo le še fetus, embrio ali zarodek (splošnejše oznake otrok ali človek se dosledno izogibamo), v ustavi in zakonih smo odpravili vsako oviro, zagotovili financiranje celotnega početja iz slehernega davkoplačevalske-ga žepa, o posledicah vsega tega pa sklenili molčati (kar nam zagotavljajo kadrovske pove- najlepših vedut te dežele. V zadnjih letih so se pred Sotočjem že pojavile nekatere gradnje, ki kaže izgled. Najbolj moteča je črna gradnja garaže za tovornjake na savskem produ, katere zahtevano legalizacijo smo občinski poslanci doslej na priporočilo strokovnih služb občine trikrat zavrnili. Kaj je napravil izvršni svet, da bi se črnograditelju za garažo našla ustreznejša lokacija, s katere bi bila pot v Evropo bližja pa tudi ekološko manj sporna, kot je s Sotočja? Poleg tega so iz nekdanjih lesenih lop Cajhnove žage, predvsem pa z neomejeno uporabo bivšega skladišča, nekateri podjetniki iz okoliških krajev napravili trgovino z gradbenim materialom na debelo in še nekaj dejavnosti. Kako je to vplivalo na izgled neposredne okolice Sotočja, se lepo vidi na najnovejši karti Radovljice, posnetku iz zraka! Spominja na Hirošimo! Krajani Lancovega trdijo, da se je to zgodilo brez njihovega privoljenja in brez spremembe namembnosti! Prosimo za informacijo o tem! Poleg tega precej strank z avtomobili različne tonaže od savskega mostu pa do Cajhna ne spoštuje cesmih omejitev hitrosti (še manj jih spoštujejo od Lesc do Save) - kaj je bilo ukrenje-no, da bi se zmanjšala njihova ogroženost? Ob navedenih razlogih pa je odločitev za obrtoo cono ob SOtočju povsem nerazumljiva tudi zaradi pomanjkanja infrastrukture -ponujena lokalna cesta Lancovo - Ribno je ožja, deloma makadamska, speljana skozi vas Bodešče, izhod je na vrhu Bleda; druga cestna povezava je širša, a prav tako čez savski most in skozi vsaj dva dela mesta Radovljica ali del Radovljice in Lesce. Plina ni, Železniškega tira ni, voda pa je menda kot transportna pot ob-solema, s strani obrtne cone na savskem produ pa kvečjemu ogrožena kot vodni vir za nižje zave). Skratka: popolna socializacija rezultatov neodgovornega ravnanja nekaterih. In vendar nekaj še ni v redu, nekaj nas še vznemirja. Morda vest? Edina obramba, ki jo še imajo nerojeni otroci, je naša ljubezen ali vsaj naša slaba vest. Zato odločno nasprotujem, da se ta obramba oslabi z olepševanjem zla ali celo z onemogočanjem informiranja o njem. Saj menda smo si vsaj o tem enotni, da je splav zlo. Nobena zgodovinska razsežnost in nobena množična pojavnost zla ne more spremeniti v dobro. Zato je propaganda proti njemu potrebna in zaželena. Vendar pa so - kot je videti -po dokaj uspešni gonji zoper film Nemi krik, nekaterim zrasli apetiti po zaostrovanju cenzure (kar je seveda lastnost vsake cenzure). Tudi oblasti, ki bo kršila 39. člen ustave, se je treba Z demokratičnimi sredstvi postaviti po robu. Za onemogočanje drugače mislečih naj bi zadostovale že kar vrednosme sodbe. Članek namreč, ki Meti Tavčar ležeča mesta.Kollko bi stala izgradnja Infrastrukture?! Nikakor nismo proti razvoju podjetništva. Nasprotno! V neposredni bližini - v Lescah - je tovarna Veriga napol prazna, poleg tega s plinovodom in ob Železniškem tiru - neizkoriščeni prostor v tej tovarni po našem mnenju ni manjši od načrtovane obrtne cone. Se pemajst kilometrov naprej, povsem komunalno opremljena, z železniško in cestno povezano ne le z matično državo, ampak enako zahodnima sosedama in skoznjo z vso Evropo, pa leži jeseniška železarna. Na površinah Železarne, ki so bile opuščene v zadnjih letih, pa bi lahko zgradili ne le obrtno cono, ampak potniško letališče! In opuščeni prostor jeseniške železarne ni krajinski biser, ležeč na obrobju Triglavskega narodnega parka; nova delovna mesta pa v tako okleščenem industrijskem kraju, kot so zdaj Jesenice, še kako dobrodošla! Pred desetletji smo brali, da je v eni obalnih občin umrli numizmatik zapustil bogato zbirko rimskih srebrnikov občini. Občinski možje so šli in stvar pretopili ter prodali kot srebro! Človek bi mislil, da je štos še za v Butalce preveč grotesken, pa je bilo po izjavah časopisja res tako. Pozidati sotočje obeh Sav Z obrmo cono pa za to katastrofo ne bi daleč zaostajalo. Od slovenske javnosti pričakujemo podporo našim prizadevanjem za zaščito Sotočja in bregov Save, od radovljiškega izvršnega sveta pa nekaj jasnih odgovorov in korektno dejavnost v okviru njihovih kompe-tenc! Gospodje, imejte ja pamet in srce! Društvo za varstvo okolja radovljiškega območja Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine Radovljica pri SKD Za: Janez Resman V Radovljici, 19. prosinca, leta Gospodovega 1994 očita nestrokovnost, ne vsebuje nobenih strokovnih protiargu-mentov. Posmehljivost v pisanju seveda ni nobena strokovna kritika, ki jo je - odkrito rečeno -pri podatkih iz druge roke tudi težko napisati. Očitanje ideološ-kosti, impliciten dvom o tem, da gre pri splavu za živo bitje in še nekateri navedki pa se avtorici vračajo kot bumerang. Vedno je kajpak moč razpravljati o tem, kaj bi predavatelj lahko še povedal, ocena pa lahko temelji le na primerjavi posredovanega (ustrezno preverjeno) na eni strani ter sprejetega programa na drugi strani. Tudi iz poraznega razmerja med številom porodov in številom splavov v Sloveniji je razvidno, kakšne informacije o splavu pri nas prevladujejo. Zato mislim, da so še kako potrebna predavanja, ki resnice ne olepšujejo in ki sicer dognanim in poznanim tehničnim postopkom skušajo dati tudi etično razsežnost. • Milan Sagadin Izid žrebanja križanke iz prejšnje številke Mojca z novo frizuro Včeraj je štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke, ki smo jo s pokroviteljem FRIZERSKIM SALONOM MIRA iz Šenčurja, Kranjska c. 11, objavili prejšnji petek v Panorami. Rešitev križanke je bila "PRIČESKE ZA MLADOSTNI VIDEZ", v bobnu za žrebanje pa se je vrtelo kar 1226 rešitev. Nagrade Frizerskega salona MlRA Šenčur čakajo: 1. Mojco POLAJNAR, Snediceva 8, Kranj; 2. Darjo PINTAR, Voklo 94, Šenčur 3. Suzano CVENKELJ, Brezje 69, Brezje. O tem, kdaj in kako bodo nagrade (ki se bodo videle kot nove frizure!) izkoristili, pa po pošti. Ostale tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT dobijo Valentina MASNEC, Brode 49, Šk. Loka; Franc DEŽMAN, Stara c.10, Naklo, in Tončka RAKOVEC, Šempeterska l/a, Kranj. KOMENTAR ODMEVI Sestra Vida V zadnjih tednih so bili slovenski mediji v znamenju s. Vide Žabot. Gorenjski glas pa ne. Zato zapišimo še na njegovih straneh katero v čast Slovenki leta 1993. Za iztočnico naj nam bo Delo z dne 15. januarja. Kar trije članki v njem so ji peli hvalo ali pa je bila nje izbira priložnost za izkazovanje domišljije njihovih avtorjev. Posebej domiselno se mi je zdelo pisanje Borisa Ježa in ne morem si kaj, da ne bi k vsemu dodal še nekaj svoje izmišljije. Veseli me, da se bralke in bralci Jane v svoji volitvi odločajo za osebnosti s polja kulture in duhovnosti (po Vidi Jeraj-Hribar je Vida Žabot že druga te vrste) in ne več le za one iz medijev in politike. In da izbirajo ženske, ki v svojem življenju in delu poudarjeno izražajo svojo žensko posebnost in se ne silijo, da bi moškim dokazale svojo "enakopravnost", v stilu raznih feminističnih možač. Kaj smo potemtakem izvedeli iz omenjenih člankov? Vse mogoče; od tega, da je bila sestra Vida verjetno ena prvih redovnic, ki se je svojim varovancem v otroški koloniji prikazala v kopalkah, do tega, da utegne biti ena prvih znanilk nove, moderne faze v slovenski novejši zgodovini, po komunistični, ki so jo poosebljale Vida Tomšič, Pepca Kardelj in Lidija Šentjurc in postkomunistični, ki je bila v znamenju Spomenke Hribar in Vike Potočnik... Boris Jež pa je šel še dlje: Vida Žabot kot tretja izmed povojnih Vid (po Vidi Tomšič in Vidi Pet-rovčič) predstavlja simbolno vrnitev tiste Lepe Vide, ki jo je davno nekoč odpeljal črni za- Miha Naglic more in jo s tem "odrešil" starega moža in bolnega deteta. Ob tem je treba opomniti, da različica, ki jo navaja Jež, ni edina. Slovenisti ji pravijo ele-gična: Lepa Vida postane dojilja španskega kraljeviča in namesto za svojega skrbi za tujega otroka. Znani pa sta vsaj še dve. Tragična: Lepa Vida odide čez morje prostovoljno, ker ji je obljubljeno zdravilo za bolnega otroka; ko ji luna pove, da je otrok medtem že umrl, od žalosti skoči v morje. In še tretja, lahkoživa, ki kaže Lepo Vido kot priležnico španskega vladarja. Navedene različice (glej geslo Lepa Vida v Enciklopediji Slovenije) so bile zapisane v osrednji Sloveniji. V panonskem svetu (na robu katerega je tudi Vidino Razkrižje) pa so poznali čisto drugačno zgodbo (zapisal jo je Stanko Vraz): motiv Lepe Vide in kače. Lepa Vida se srečno poroči s kraljevičem, začaranim v kačo, potem ko ga s svojo srčnostjo odreši. Kačo mora (na njeno prošnjo) kar trikrat udariti s šibo, preden postane moški; po prvem udarcu se pokaže glava, po drugem "grata do pojasa človek", po tretjem do peta. Mar ni v tem motivu lepa iztočnica za razlago obetavne vloge Vide Žabot -Lepe Vide Prekmurske: da slovenski narod, začaran od urokov preteklosti (rdečih in črnih) s svojo dejavno pojavo odčara in mu pomaga v novo življenje!? Je njena šiba že zapela? Je, a izpela se gotovo še ni. Tistega leta (1983), v katerem je naredila večne zaobljube svojemu redu, se je pojavilo tudi eno najznamenitejših gesel new agea (novih duhovnih gibanj): Misli globalno, deluj lokalno. Mar ni deset let pozneje delovala ravno v tem duhu, ko je svoje male rojake poučevala verouk v slovenščini!? Še naprej v tem oziru kaže njeno najnovejše sporočilo: "Čutim, da je ženskost kot princip zdaj na vrsti. Zgodovina osvajanja, bojev, pridobitev, in-truzije, ne samo ponujanja, ampak tudi vsiljevanja, ki je po stereotipu značilna za moškost, je opravila svojo nalogo... Menim, da so danes ženske tiste, ki so bolj ozaveščene in so se veliko bolj pripravljene spopasti s problematikami, ki jih vsi poznamo - od ekologije, politike do družbenih vprašanj. Imajo svoje poglede in svoja orodja..." (Republika, 13. januarja 1994). Da bo vizija celovitejša, povejmo, da to vlogo namenja "ženski nasploh, ki lahko živi v ženskem, lahko pa tudi v moškem telesu"! In kaj po vsem tem ostaja "mačističnim" moškim? Za-morstvo, zakletost in kralje-vanje brez Lepe Vide? -Karkoli že, upam, da mi sestra Vida tega poigravanja z njenim dobrim imenom in plemenitimi dejanji ne bo zamerila! Kakšen bo pogled na Balkan? Ko sta Hrvaška in Jugoslavija podpisali sporazum o normalizaciji odnosov med državama, je bilo to prvovrstno presenečenje za ves svet, za Slovenijo pa še toliko večje, ker se je nenadoma soočila z dejstvom, da bo morala v kratkem vzpostaviti jasno in načelno politiko do Hrvaške in Jugoslavije. Po razglasitvi samostojnosti je naša država ves čas zavračala kakršnekoli odnose z Jugoslavijo, še posebej zaradi tega, ker so Srbi s to "blagovno znamko" hoteli priti do vseh ugodnosti bivše države. V prvi vrsti do vse njene infrastrukture v obliki diplomatskih predstavništev po vsem svetu. Slovenija pa je zahtevala pravično delitev ugodnosti, kot tudi neugodnosti (predvsem zunanjega dolga). Ker smo tudi vojno za neodvisnost pri nas označili za agresorski napad druge države na našo Slovenijo, so bili odnosi med nami in novo Jugoslavijo toliko bolj napeti. Svet je za ugotovitev, da so povzročitelji krize na Balkanu Srbi, potreboval precej več časa, vendar je na koncu vendarle prišel do tega spoznanja in sprejel sankcije, zaradi katerih so v Srbiji in Črni gori že nekaj časa v hudi krizi. To še povečuje popolni razpad gospodarstva, ki je doslej cvetel na lažnih obljubah socializma. Slovenski odnos do Jugoslavije je bil ves čas dokaj jasen. Z njo ne sodelujemo, dokler se ne razčistijo nekatere ključne strani, vezane tudi na vojno na Balkanu. Ob tej politiki pa je predvsem naše gospodarstvo potihem še ohranjalo vezi z jugoslovanskim trgom, saj je bilo za prenekatero podjetje to edina rešitev. Novih trgov na zahodu (kjer je hkrati še huda konkurenca) še ni bilo, na jugu Marko Jenšterle pa so bili od nekdaj lačni slovenskih proizvodov in so za naša zdravila, kozmetiko in gospodinjske aparate znali pozabiti na sovraštvo, ki se je razplamenelo med nami in njimi. Slovenija se je s svojo gospodarsko strategijo vse bolj vključevala v Evropo in s tem pozabljala na vezi, ki so nas še do nedavnega povezovale z Balkanom. Kazalo je torej, da s tem delom sveta ne bomo imeli več pomembnih stikov, toda očitno smo pozabili, da naše nove države fizično ni mogoče prestaviti na drugo lokacijo. Zdaj pa sta se nenadoma dva sovražno razpoložena naroda odločila, da med njunima državama začneta počasi normalizirati odnose, ki so prišli na najhujšo stopnjo vojne. Zgodilo se je torej, da so se začeli pogovarjati tisti, ki so se še pred dnevi med seboj pobijali, Slovenija pa nenadoma ne ve, kako naj se obnaša do enih ali drugih. S Hrvati bomo imeli vedno probleme že zaradi tega, ker so naši neposredni sosedje in ker očimo meje med državama ne bo mogoče speljati v obojestransko zadovoljstvo. Srbi pa so na drugi strani še vedno velik narod, močno povezan z Rusijo, kot pomembno svetovno velesilo, ki je sicer v krizi, vendar zaradi svojega jedrske- ga orožja za vsakogar predstavlja resnega političnega sogovornika. Ko se bo Srbija nekoč pobrala iz svojega kaosa bo pomemben subjekt na Balkanu. To so dejstva, ki jih že zdaj ni mogoče zanikati. Normalizacija odnosov med Hrvati in Srbi je v prvi vrsti predvsem velik medijski dogodek, s katerim skušata obe strani mednarodno javnost opozoriti na svojo dobro voljo. V resnici pa bi bilo zelo dobro poznati ozadje, ki je pripeljalo do tega akta. Precej odgovorov bo dala šele zgodovina, že zdaj pa je bolj ali manj jasno, da gre za trgovino na račun tretjega. In kdo je tretji v tej igri ni težko uganiti. Bosno in Hercegovino so v zadnjem času neštetokrat delili na vse strani in skorajda ni nobenega dvoma, da to počno tudi tokrat Hrvati in Srbi. Strategija slovenske zunanje politike bo morala zato v prihodnje razčistiti kar nekaj stvari. Najprej odnos do sosedov Hrvatov in nato do malce oddaljene Jugoslavije, hkrati ob tem pa še povedati, kako gledamo na Bosno in Hercegovino. Vsem trem v nobenem primeru ne bo mogoče ugoditi, prav tako pa dogajanj na področju nekdanje Jugoslavije ne moremo opazovati ob strani in čakati, naj jih reši svet. Še posebej zaradi tega, ker mnoge iniciative pričakujejo ravno iz držav, ki so s sedanjimi vojskujočimi se nekoč živele v skupni državi Predvsem pa nam mora biti jasno, da nam našega odnosa do držav iz bivše Jugoslavije ne bo nihče narekoval, vsi pa bodo izredno budno gledali, kakšen ta sploh bo, saj bodo po njem nato sami vzpostavljali tudi relacije med njimi in Slovenijo. Kukov'ca ne kokodakaj! Kukov'ce podtikajo jajca v tuja gnezda. G. Tomaž Kukavica pa je druge vrste tiček. Njegova posebnost je, da jajca raje kar piše in jih podtika trpežnemu bralstvu. Njegovo zadnje jajčenje (Združeni bomo lažje vladali obubožanim plebejcem, Odprte strani, 21. januarja) pa je nategovanje take vrste, da le zasluži krajši komentar. V prvem delu upa, da bo predvidena združitev strank (LDS, DS, ZESS, SSS) precej nezdrava kombinacija. Namesto da nam g. Kukovica razlaga svoje pobožne želje o tem, kako naj bi si politična konkurenca zlomila vrat, bi enkrat z veseljem prebral kako njegovo napoved o tem, kako se bodo v politično življenje vrnili njegovi mali črno-zeleni in če nam lahko odkrije, v kakšni družbi. Strinjam se z g. Kukovico, da je nastajanje lokalne samouprave pri nas proces, pri katerem obstaja realna nevarnost centralizacije in da tudi marsikatera druga resna zagata še ni razrešena. Vendar tako gromozansko črne napovedi, kot jih trobi, niso na mestu. Naj mu povem npr., da je g. dr. Walter Klitz iz Bonna, eden od strokovnjakov za komunalno avtonomijo pri nemških liberalih (FDP), obiskal vse dežele vzhodne Evrope. Na seminarju, ki smo ga imeli z njim predstavniki strank, ki se združujemo, je povedal, da Slovenija po pristopu k lokalni samoupravi izrazito odstopa, in to v dobrem smislu, od ostalih držav, ki tudi na novo urejajo komunalni sistem - čeprav tudi on opozarja, da je treba nekatere rešitve Še dodeliti (posebej financiranje občin). Tovrstne pogovore bomo še nadaljevali in se borili za to, da bomo dobili take nove občine, s takimi pristojnostmi in z dovolj sredstev za njihovo uresničevanje, da se bomo lahko primerjali z evropskimi sosedi. Seveda pa tudi od g. Kukovice pričakujem, da bo namesto pljuvanja povedal, kako se bo sam vključil v nastajanje nove občinske samouprave. Na istih Odprtih straneh, na katerih je izšlo repenčenje g. Kukovice, sem se sam zavzel za Gorenjsko, za njeno povezovanje in oblikovanje v pokrajino. G. Kukovica pa je po Gorenjski usekal tako, da se človek vpraša, ali mu je v pripravniške možgane usekal kak opojen dim ali mu jih je prestrelila kaka drugačna omama. Morda je v glavi in duši g. Kukovice res še kaj zelenega, ampak tole, kar je o Gorenjski prišlo na papir, je nekaj driskas-tega, je miselna in duhovna nesnaga, je socialna polucija Napoveduje: "Projekcija razvo ja Gorenjske: Umazano drugor azredno industrijsko ir. turistično središče do leta 2000." Piše, da na Gorenjskem ne varujemo narave, da nimamo kulture, "da o stanju v šolstvu in zdravstvu raje ne izgubljamo besed". Morda bi fundamentalistični g. Kukovica le malo pogledal okoli sebe. Naj se sprehodi skozi Triglavski narodni park. Naj se odpravi v študijsko knjižnico v Kranju in prelista novice za nekaj mesecev nazaj. Naj zve kaj o uspehih na največjih športnih tekmovanjih, naj prebere veliki intervju s Slavkom Avsenikom v Naših razgledih, naj prebere "bohinjske pravljojce" Marije Cvet-kove, naj si ogleda gorenjske galerije, naj gre pogledat kako predstavo v Prešernovo gledališče, naj pove, kaj misli o delu ljubiteljskih kulturnih ustanov, naj prebere zbornik ob štiride-setlemici Gorenjskega muzeja, naj prisluhne lokalnim radijskim postajam, naj najde šolo ali zdravstveno ustanovo, za katero ni vredno zgubljati besed itd. itd. itd. itd. In če bi se vsaj za nekaj časa bodri mladec namesto kukovi-čenja ukvarjal z gorenjsko (ali slovensko) zgodovino, bo brž opazil, da krizni cikel, ki ga Gorenjska doživlja, ni ne prvi in ne najhujši. In morda bo iz tega znal sklepati,da če so se naši predniki znali pobrati, se bomo pa mi tudi. Skratka, žolčnemu bledolič-nežu svetujem, naj zapusti mračno gnezdo in se odpravi med gorenjske domorodce. Prepričan sem, da mu bo to koristilo in da bo namesto klopotcev kmalu znesel tudi kaj bolj Gorenjski in vsemu svetu prijaznega. Z odličnim spoštovanjem! Jože Dežman Prehitro v poledeneli ovinek "Prehitro v poledeneli ovinek" je naslov časopisnega sporočila o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na magistralni cesti Ml Ljubelj-Tržič v petek, 14. januarja 1994, ob 9.40 uri. Z vsem sočutjem do tistih, ki trpijo posledice te nesreče in zato z namenom, da bi tudi ta prispevek zmanjšal število takih nesreč, moramo objektivno in čim manj prizadeto pogledati nekaj dejstev. Nesporno dejstvo je, da je do nesreče prišlo, niso pa nesporna dejstva, zakaj je do nje prišlo. Uradni policijski zapisnik ima popisane številne podatke, kot so elementi ceste, prometna signalizacija in oprema, zavorne razdalje in druge, ki jih je mogoče videti, izmeriti in popisati, poleg tega pa morda (po časopisnem članku sodeč) tudi, da je bil ovinek poledenel. Prvi podatki so nesporna dejstva, podatek o poledenelem ovinku pa ne temelji na nobenem nespornem dejstvu. Temelji morda le na osebni ugotovitvi policista ali policistov, ki so zapisnik pisali ali pa na izjavi udeleženca nesreče. Če zapisnik ugotavlja poledenel ovinek v času nesreče, potem policisti ne vedo, kaj je poledenela cesta, kar postavlja pod vprašanje njihovo usposobljenost in posledično tudi verodostojnost dokumenta, kar policijski zapisnik je. Opravičujem se policistom, če tega podatka v zapisniku ni, vendar se v tem primeru takoj pojavlja vprašanje odgovornosti dopisnika (celo po kazenskem zakoniku) za javno lažno obdolžitev tistega, ki je zadolžen za prevoznost ceste. Poleg tega tak časopisni članek ne glede na avtorstvo trditve o poledenelem ovinku, zavaja bralce, da mora biti vozišče vsak trenutek 100-odstotno varno, kar še povečuje nevarnost cestnih "pasti", ki so povsod po svetu tehnično in materialno neizogibne. Da ostanemo pri konkrentih dejstvih. Nesreča se je zgodila v ' sončnem vremenu pri temperaturi zraka okoli 5 stopinj C. Ovinek je skoraj do časa nesreče (9.40) v senci, ob času nesreče pa je bil obsijan s soncem, elementi so skromnejši, vendar ustrezni za dovoljeno hitrost in zaradi dosedanjih hudih nesreč označen kot nevaren odsek z znaki "spolzko vozišče v dolžini 1 km pribl. 35 m pred krajem nesreče in še pribl. 100 m bliže z znakom dvojni ovinek v dolžini 500 m. Zato je tudi večkrat posut proti poledici kot ostala 1 cesta v celoti. Iz takih temperaturnih razmer pa izhaja naslednje neizogibno dejstvo: stopljena (mokra) posuta sol povzroča spolzko vozišče. To je večini znana posledica zlasti preventivnega soljenja vozišča, zaradi česar me čudi, da policisti (ali časopisni dopisniki), niti številni šoferji tega ne vedo. Nekajkrat je to pisalo v časopisih, če že tega niso izvedeli v šoli ali od sodelavcev policisti prometniki, če tega ne vedo povedati v avtošolah in če tega še niso zasledili v okviru številnih akcij za boljšo prometno varnost. Cestarji vedno analiziramo večje zimske akcije in vzroke morebimih nesreč. Največkrat je za uradno "poledico" skrita ravno taka spolzka cesta. Krajši spolzki odseki (ki so običajno prav na mestih nevarnih za poledico) na sicer suhi cesti, so torej ravno tako nevarni kot sama poledica Posipanje cest ne z mokro, ne s suho soljo tako ali drugačno, ne z mešanico soli in peska ne more preprečiti ali odpraviti poledice v trenutku, nujno pa za določen čas (odvisno spet od temperatur in vlažnosti) povzroča spolzko in nevarno cesto, na kar tudi opozarja promemi znak 1-11 - spolzko vozišče. V takem primeru ne more šoferju nihče pomagati. Sam je tisti, ki mora s svojo previdno in prilagojeno vožnjo varno prevoziti take odseke. Tega ne sme pozabiti najmanj takrat, ko so zimske otoplitve večje (npr. 10 stopinj C), sonce in (sol) osušita sončni del vozišča, sončni deli in odseki preko objektov (viaduktov) pa postanejo nevarna past. Da je res vse v rokah voznika, dokazujejo tudi primeri, da so nesreče iz opisanih razlogov na Gorenjskem kljub relativno gostemu prometu Že nekaj let posamične, to je, da večina voznikov take pasti obvlada brez večjih težav, posamezniki (hitrost?) pa ne. In še to. Odgovorni tehnik Cestnega podjetja Kranj, ki je istočasno s policisti točno zabeležil razmere na cesti in tudi strokovno preveril razloge za spolzkost nevarnega ovinka, je ugotovil, da cesta v času nesreče ni bila poledenela. (Mimogrede: zavorne sledi se verjetno res odlično vidijo na poledenelem vozišču, mar ne?). Kranj, 15. januarja 1994 Bogdan Drinovec, dipl ing. (MiliSfflfiF. P.O.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ TEL 223-276 NAJUGODNEJŠI KREDITI TA HIP (KREDIT 500.000 SIT - OBROK 16.350 SIT) DOBAVA TAKOJ - STARO ZA NOVO DELOVNI ČAS: 7.00 DO 18.00 SOBOTA: 7.00 DO 13.00 RENAULT :L Trgovsko Podietje d.o.a, & Bled. Graiska c. 11 PRODflJfl TRDIH IN TEKOČIH GORIV Grajska c. 11,64260 Bled Tel.: (064) 77-081 In 76-124 rj;——---^—--—__________ Poslovalnica Tržič, Loka 117 tel.+fax:(064) 53-429 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka obnovila Hranilnico Globus Marca bodo uvedli šefe r^iiiiiiis kranj, 26. januarja - Gorenjska banka je odprla prenovljeno ekspozituro "Hranilnica Globus" v središču Kranja, ki je zgrajena Pred dvajsetimi leti. Obnovili so jo v štirih mesecih, marca pa bodo tam za stranke odprli 400 serov različnih velikosti. Temeljito obnovljena poslovalnica je pridobitev za Kranjčane, saj je zdaj privlačnejša in Prijetnejša, tako za stranke kot za zaposlene, kar je nedvomno pomembno tudi zaradi vse večje bančne konkurence v Kranju. Nasproti Globusa je namreč novo poslovalnico pred kratim odprla SKB banka iz Ljubljane. Hranilnica Globus so o dvajsetletnem neprekinjenem poslovanju zaradi obnove zaprli sredi lanskega septembra. Prenova je bila končana v štirih Mesecih, gradbena dela so veljala 42 milijonov tolarjev, opre-jna pa 13 milijonov tolarjev, ^loten objekt ima 353 povr-«nskih metrov prostorov, od tega bančna poslovalnica v Pntličju meri 132 površinskih metrov. Strankam je poslej tam na v°ljo tudi bankomat, kjer lahko gotovino dvignejo 24 ur na dan, v kratkem pa bo moč gotovino tudi položiti in plačati položnice. Pomembna novost, ki jo bodo uvedli marca, pa so sefi. V kleti bo strankam na voljo 400 različnih šefov, oprema je že naročena, dobavitelj je priznana firma Bauer iz Švice. Hranilnica Globus se je v dvajsetih letih dobro uveljavila, saj imajo tam ljudje odprtih 8.200 hranilnih vlog, kar je 18 odstotkov vseh v Kranju in 4,6 odstotka v Gorenjski bani, 2.750 tekočih računov, kar je 16 odstotkov vseh v Kranju in 6,7 odstotkov v Gorenjski banki, 2.800 žiro računov, ka je 12 odstotkov v Kranju in 4,6 odstotka v Gorenjski banki in 5.500 devizih hranilnih vlog, kar je 8,7 odstotka v Kranju in 3,8 odstotka v Gorenjski banki. V Gorenjski banki so v zadnjem času pripravili kar nekaj novosti za svoje varčevalce, najbolj privlačna so seveda za 3 odstotne točke nižje obresti za kratkoročna in dolgoročna potrošniška posojila, vodja sektorja poslov v prebivalstvom Peter Centrih je dejal, da po uvedbi zlatega čeka, s katerim je moč plačati do 100 tisoč tolarjev blaga, pripravljajo tudi zlato kartico, ki bo namenjena seveda predvsem tistim, ki poslujejo z večjimi zneski. Z zlatim čekom posluje približno 600 varčevalcev, pri zlati kartici, ki jo bodo uvedli v dveh do treh mesecih, bodo poskusno začeli z 20 do 25 imetniki in tako merila začrtali tudi glede na izkušnje. Po novem je moč tudi čekovne blankete dobiti na dom s pomočjo pisma zaupanja. Vse to seveda prispeva h krajšim vrstam v bankah. • M.V. foto:G.$inik MENJALNICA TUKUmmoOAJN! 1 DEM HAKUMVmaOAIM 1 ATS ioo m. AMNKAfittfcJtttolee)' mm mm MM. mm: mm mm ADUT Tržič (Deteljica) 71» 71» 10,05 11,04 735 735 AVALBta^Kfanlsta (jort 77i» mm vm 11JM rm 739 CORA, Kranj 77.50 71» 10,00 11.08 735 7.95 CROJrTAHSTACT ribwlw 4 77,50 mm 10,85 11,10 739 9JJ9 ER0Š(Starl Mayr), Kranj 77,85 77,75 10,05 11.05 735 7,05 MR'Tf8ć 77.50 nja 10.A7 1134 730 735 GEOSS Medvode 71» 71» 10.07 11.02 730 735 HRANILNICA L0N, d.d.Krarij mm mm mm 11.05 735 HIDA-tfžnlca Ljubl|ana 71» 71» 10.88 11,02 730 7.00 HIPOTEKARNA BANKA Jeaanlc« nm mm trn UM fj* 739 MV^TSko^iljoka 71» ti m iojt 1135 7.75 730 L8-G0RENJSKA SANKA Kranj mm mm mm mm 739 mm LEMA Kranj 77.80 77.70 10.95 1135 7.75 7.05 71,85 71& 1*94 1937 731 733 MERKUR-Žel. postaja Kranj 76.95 77,15 103« 10,97 731 733 MIKELStrtžfioe što*; mm. 18X05 1135 730 imi: OTOK Bled al poda Hm POŠTNA BANKA itd (rta poftati} 78.23 mm 10J05 »30 mm mm SHP-Slov. hran. In po«. Kranj 77,51 71» 10.96 1132 739 7.00 5KB Kranj (Radovljica, Št Lota) mm mm «fcH 1037 731 :73i£ SLOGA Kranj 71» 71» 10,00 11,10 739 .939,.. SL0VENUATURI5T Boh Blatrtc* SLOVENIJATURIST Jesenice TJM 77.75 10,03 1139 732 739 SUH Kranj mm mm mm mM: mm M; TALON Zal. postaja Trata, Šk. Loka 77,45 71» 10.97 1133 737 737 Ttt£N2g.Bltn|t 77.50 mm ■mm. 113*;; mm mm TJASA Kranj ■1 patfi rtfc« UKB&Lloka mm mm 10J0 nm 73S m& WILFANKran| m» 77.70 10.97 1133 739 7.09 VHLFAN Radovl|ica, Grajski dvor 77,45 77 » 10.98 1133 739 739 POVPREČNI TEČAJ 7743 71» 10,08 1133 735 7.95 Pri Š pa novcu v Avstriji J* ATS ob nakupu blag« po 10,80 tolarjev. Podate a l*tykx> ram tponfiaktma^^ toća^v »«> n* ponufco In pmprti*«nf« po &|h Mkiuh. Dobri mlečni in mesni izdelki Ljubljana, 27. januarja • V D o m usu so odprli razstavo "Spoznajmo dobre mlečne in mesne izdelke", ki si jo lahko ogledate do 4. februarja. Potrošnikov, trgovcem in vsem, ki se ukvarjajo s pripravo hrane, Predstavljajo dobre in kvalitetne izdelke in sicer mleko in različne mlečne izdelke, med mesnimi pa so izbrali barjene, poltrajne in trajne izdelke ter dodali izdelke iz divjačinskega mesa. Razstavo spremljajo tudi pokušine, gorenjska udeležba pa je skromna, saj sodeluje le Mlekarna Kmetijske zadruge Škofja Loka. • M.V. Dve novi ekonomski knjigi Kranj, 27. januarja - Znanstveno in publicistično središče v Ljubljani je izdalo dve knjigi s področja ekonomske znanosti, napisala sta ju slovenska avtorja. Avtor "Strateškega usmerjanja gospodarstva" je dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki primerjalno podaja okvir za strateško usmerjanje slovenskega gospodarstva kot majhnega, vendar odprtega. Neven Borak, svtovalec v državnem zboru, pa je v knjigi "Iskarnje Guliveria ah kako preživeti?" združil 14 napisanih od oktobra 1992 do januarja 1994. • M.V. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 razprav, NI TRGOVINA KRANJ Jaka Platiše 17 KONTAKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o. OBJAVU A JAVNO DRAŽBO ZA Lom 53,64290 TiK Telefon:064/5l-746, Telefox:064/5l-746 toračun:5152M0l- 1. rezkalni stroj 2. vrtalni stroj 3. brusilni stroj 4. kanadska tegola 1.000 m2 5. lak žice 0,2-0,95 mm2 2000 kg 6. brusne plošče 0 300/0127150 kosov 7. razne žice, MS pločevina, palice...... 3.800 SIT/kos v hali TIKO v industrijski coni Loka - Tržič, 29.januarja 1994 ob 10. uri.10% varščino lahko vplačate na žiro račun 51520-601-19088 ali pred licitacijo v gotovini. 4.600 DEM 3.800 DEM 1.900 DEM 780 SIT/it.2 390 SIT/kg AVTOSALON $ SUZUKI KALCITd.o.6., Planina 3, Kranj, TeUFax.t 325-272, od 8.30 do 12.30 In od 15.00 do 18,00 ZELEZNINA februarja UGODNA ponudba POHIŠTVENIH CEVI Gorenjesavska 5, Kranj telefon: 222- 277 II. kvaliteta II. kvaliteta Z Merkurjevo kartico zaupanja COKLA KRANJ - PRIMSK0V0 IN GREGORČIČEVA UL Vam ta mesec nudi po IZREDNO UGODNIH CENAH 69,50 SIT/kg, , 59,90 SIT/kg. fl% ceneje MOŠKI ČEVLJI guma usnje ŽENSKI SALONARJI umeten podplat zg. del usnje ŽENSKI SALONARJI sintetika SIT 790,00 -1.800,00 COKLI B kakovost OTROŠKI COPATKI SIT 2.490,00, OŽT SIT 2.990,00, oz. SIT 3.490,00 iHiIi Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor razpisuje delovno mesto UČITEUA RAZREDNEGA POUKA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop dela 1. 3. 1994. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ koroška 53 d oddaja v najem " POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. informacija po tal.: 211-127 lil TRGOVKA KRMI POPRAVEK razpisa Stanovanjske zadruge Gorenjske za rušenje objekta. Pravilen naslov objekta je Log Ivana Krivca 13, Jesenice. agroles d.o.o. Ljže~18,64208 Šenčur pisarna: Smledniška ul. 1, Kranj tel./faks:(064)326-204 Sr. Bela 4 A, 64205 Preddvor _tel.:064/45-632_ ODKUPUJEMO hlodovino iglavcev in listavcev PRODAJAMO žagan les vseh dimenzij SCOK8 MLFS' KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Je kriva igra številk? Čeprav se nekateri le še komaj spominjajo, da je bila lani poleti huda suša, ki je močno prizadela kmetijstvo, pa na driavne in občinske obljube o pomoči niso pozabili kmetie, ki zdaj ugotavljajo, da pomoč počasi, vztrajno in po kapljicah vendarle prihaja. In ker gre pri pomoči za razdeljevanje denarja (v obliki regresov in olajšav), je razumljivo, da v ozadju vsega poteka med občinami in območji "tiha vojna", kdo bo bolj prepričljivo branil podatke o ocenjeni škodi in kdo bo dobil več. A ker tudi pravičnost ni nekaj, kar bi lahko stehtal ali izmeril, se dogaja, da je tisto, kar je, na primer, pravično za Prekmurje, nepravično ali krivično za Gorenjsko. In ie smo pri bistvu problema! Čeprav Gorenjska pridela domala petino (osemnajst do devetnajst odstotkov) celotoe tržne količine krompirja v Sloveniji, ji ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo od 125 milijonov tolarjev, predvidenih za regresiranje nabave semenskega krompirja, namenja vsega en milijon tolarjev ali le 0,68 odstotka vseh sredstev. Tisti, ki dobro poznajo gorenjske razmere in vedo, da je krompir "doma" predvsem na Kranjskem in Škofjeloškem, se tudi ne morejo načuditi, kako je mogoče, da naj bi škofjeloška občina za regresiranje krompirja dobila 725 tisoč tolarjev, krompirjevo skromna tržiška občina 218 tisoč tolarjev, jeseniška 82 tisoč, kranjska, ki velja za zelo pomembno "krompirjevo območje" v Sloveniji, in radovljiška občina pa nič. Če izhajamo iz podatkov ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, da bo, na primer, občina Murska Sobota za regresiranje nakupa semenskega krompirja prejela 43,4 milijona tolarjev, precej pa tudi občini Lendava in Ptuj, je že mogoče sklepati, da je suša pustošila le v Prekmurju in da se je jedro pridelave krompirja iz osrednje Slovenije premaknilo proti vzhodu. In kdo naj bi bil kriv za tako nenavadna razmerja med slovenskimi območji in tudi med gorenjskimi občinami? Če odgovorimo na kratko: kriva je igra številk, ki nekaterim daje, drugim pa jemlje. Gorenjski, še zlasti kranjski občini, je tokrat vzela. Pri ocenjevanju so upoštevali navodila ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in statistični podatek o povprečnem pridelku, ki je precej nižji od dejanskega. Vsaj v Kranju zatrjujejo tako in navajajo, da je po statističnih podatkih povprečni pridelek krompirja v občini 19 ton na hektar, dejanski povprečni pridelek 30 ton, večji pridelovalci pa dosegajo tudi 40 ton na hekar ali še več. In če bi upoštevali dejansko dosežene pridelke, bi bila prikazana škoda (vsaj računsko) večja - in več bi bilo tudi pomoči. • C. Zaplotnik ŠKOFJA LOKA, Stara cesta 2 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO DOLŽINE OD 4-10 M. MOŽNOST PLAČILA TAKOJ INFORMACIJE NA TELEFONU 63L957,gJE\ŠEK I^esna industrija in trgovina GORJANC d.o.o. Cesta na Rupo 45, 64000 KRANJ NUDIMO: • Rezani les vseh vrst po naročilu in iz zalog • Razrez hlodovine • Brušenje tračnih, listnih in krožnih žag Vašim željam bomo ustregli z nadpovprečno kvaliteto po ugodnih cenah! ODKUPUJEMO: • Hlodovino ali stoječi les - smreke Informacije tel. 064/212-051, 324-488 Tani 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 UFomEEsmFmmum P0 NOVIH ODKUPNIH CENAH IN SICER 2.200 SIT ZA PRM IN 2.900 SIT ZA md. VES LES PRIPELJAN DO 31. 01.1994 VAM BOMO PLAČALI V15 DNEH. VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 0608-41 349 OZIROMA 41 044 ALI NA SEDEŽU TOVARNE Zatiranje lubadarja na blejskem gozdnogospodarskem območju Lubadarja so umirili, ne pa še zatrli Čeprav so bile napovedi ob začetku lanskega leta precej črnoglede, je gozdarjem skupaj {pelo umiriti oz. celo zaustaviti nadaljnje naraščanje števila zariše. lastniki gozdov le usj Radovljica - Na območju blejskega gozdnogospodarskega območja so do zime odkrili 710 žarišč, od tega skoraj tri četrtine v radovljiški občini in slabo četrtino v jeseniški. Skupna površina žarišč je 90 hektarjev, na njih pa je bilo 14.854 kubičnih metrov napadenega drevja. Lubadar ogroža 15 odstotkov gozdov Kot ugotavlja skupna komisija za obvladovanje podlubni-kov v radovljiški in jeseniški občini, so prve znake pretirane množitve lubadarja opazili že predlani, do močnega napada pa je zaradi posledic suše, močnega predlanskega seme-nenja dreves in slabega gozdnega reda prišlo lam, ko je republiška vlada tudi izdala uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov. Po tej uredbi tudi del gozdov radovljiške in jeseniške občine sodi med ogrožene in potencialno ogrožene. Komisija ocenjuje, da so gozdovi na blejskem gozdnogospodarskem območju po stopnji ogroženosti na republiškem povprečju. Po veljavnih merikh je v območju ogroženih 15 odstotkov gozdov, potencialno ogroženih pa 29 odstotkov. Med občinama ni bistvenih razlik. Najbolj so ogroženi gozdovi v nižinskih predelih do približno osemsto metrov nadmorske višine in na južnih, sušnih legah ter gozdovi, v katerih je bil zanemarjen gozdni red. Ker v teh predelih prevladujejo zasebni gozdovi, so tudi bolj ogroženi kot državni. Vsi niso poskrbeli za gozdni red Ko so se ob koncu predlanskega leta pojavih prvi znaki pretirane množitve lubadarja, so lastniki imeli prek zime dovolj časa, da bi še pred spomladanskim rojenjem vzpostavili gozdni red. Komi- sija ugotavlja, da je v državnih gozdovih bilo možno zagotoviti tak red, medtem ko je bilo več težav v zasebnih gozdovih, kjer vsi lastniki, kljub temu da so bili sproti obveščeni s pospravilnimi nalogami in dodatnimi navodili, niso vedno in povsod opravili vseh potrebnih del. V gozdovih so ostale še napadene smreke - lubadarke, ki so povzročile nastanek novih žarišč. Zalego uničevali z lupljenjem Gozdarji so pred spomladanskim rojenjem zatirali po- Spodbude za spravilo lubadark Država je v proračunu zagotovila denar tudi za spodbudo lastnikom, ki so z dodatnimi deli pri sečnji in spravilu lubadark prispevati k pravočasnemu uničenju podlubnikov. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je spodbude preielo dvanajst lastnikov lesa, in sicer predvsem v Bohinju za spravilo iz težje dostopnih predelov. Skupno so za 177 kubičnih metrov dobili 133,7 milijona tolarjev. Obeti niso dobri Čeprav je gozdarjem skupaj z lastniki gozdov uspelo umiriti množitev podlubnikov, pa v komisiji za obvladovanje podlubnikov ocenjujejo, da obeti za letos še niso dobri. Izkušnje namreč kažejo, da napadi podlubnikov trajajo več let in daje njihova umiritev precej odvisna od vremenskih razmer ter od pripravljenosti lastnikov in upravIJalcev gozdov, da izvajajo ukrepe po navodilih gozdarske službe. dlubnike na različne načine. Najučinkovitejše in za okolje najmanj škodljivo je bilo sprotno odvažanje napadenega lesa na mehanizirano skladišče Gozdnega gospodarstva Bled, kjer so zalego podlubnikov uničili s pravočasnim lupljenjem. Komisija navaja, da so na skladišču olupili 10.689 kubičnih metrov lesa. Kmetje so precej izkoriščali te možnosti, med drugim tudi zato, da so od drugih škodljivcev še nepoškodovan les lahko prodali po zadovoljivih cenah. Ker lastniki gozdov vsega lesa le niso prodali gozdnemu gospodarstvu, ampak tudi drugim kupcem, ki nimajo možnosti strojnega lupljenja lesa, so na blejskem gozdnogospodarskem območju zatirali podlubnike tudi s posebnimi pastmi in fero-monskimi vabami ter z lovnimi in kontrolnimi drevesi. Zatiranje z ekološko neškodljivimi pastmi in vabami (k zalogam iz prejšnjih let so dokupili še 473 pasti in 2.420 vab) je bilo učinkovito, čeprav se je v gozdovih pojavil do takrat manj pogost podlubnik, za katerega je bilo treba uporabiti drugo vrsto vab. Z lovnimi in kontrolnimi drevesi so zaradi velikih stroškov zatirali podlubnike bolj malo (le v radovljiški občini), z ročnim lupljenjem lesa in z uničevanjem zalege pa predvsem tam, kjer ni bilo nevarnosti, da bi v izrazito sušnem poletju s požiganjem zalege zanetili požar. Insekticidov kljub zagotovilu, da so zelo malo strupeni, niso uporabljali. Razlog je vtem, da na območju Triglavskega narodnega parka njihova uporaba ni dovoljena in da ima tudi sicer veliko gozdov močno poudarjeno hidrološko vlogo. • C. Zaplotnik Pomoč po suši prihaja Prva pošiljka je že na razpolago Republika je kranjski občini za ublažitev posledic lanske suše dodelila 1.318 ton krmnih žit, ki jih bodo kmetje lahko kupovali po regresirani ceni. Prva pošiljka (195 ton ječmena) je že v zadrugah. anje nakupa sena, silazne koruze in druge voluminozne krme. Manj prizadete kmetije Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je na osnovi podatkov o ocenjeni škodi namenilo kranjski občini 22,5 milijona tolarjev pomoči, od tega 13,2 milijona za regresiranje nakupa krmnih zit, 3,9 milijona za regresiranje nabave sena in silažne (30 do 50 odstotkov škode) koruze, poldrugi milijon tolarjev kot regres za nakup travnega bodo lahko uveljavljale 1,5 semena in 3,9 milijona tolarjev za regresiranje obrestnih mer, ki so tolarja regresa, bolj prizadete jih kmetje in posestva najeli za financiranje pridelave in za naložbe. Kranjska občina bo od republike do konca junija dobila 1.318 ton krmnih žit, ki jih bodo grodajali po regresirani ceni. ri ocenjeni 30- do 50-odstotni škodi je regres pet tolarjev za kilogram, pri več kot 50-odstotni prizadetosti kmetijske pridelave pa deset tolarjev. Prva pošiljka krmnih žit (195 ton ječmena) je že v zadružnih skladiščih, zadruge pa tudi že razpolagajo s podatki o oškodovancih, ki so utrpeli več kot 30-odstotno škodo in so upravičeni do pomoči. V zadrugah lahko uveljavljajo regres vsi, tudi kmetje, ki niso njeni člani, a živijo na zadruž- nem območju. Gorenjska mlekarska zadruga je s prvo pošiljko dobila 12,8 tone krmnih žit, cerkljanska 54,2 tone, nakelska 34,5, Sloga 73,9, Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj pa 19,6 tone. Država je zagotovila 3,9 milijona tolarjev tudi za regresir- (nad 50 odstotkov škode) tri tolarjev. Kot je povedal Franc Malovrh iz občinskega sekretariata za gospodarstvo, bodo kmetje lahko uveljavljali regres na podlagi računov. Ker je bilo precej prodaje in nakupov med kmeti, bodo upoštevali tudi račune, ki so jih izstavili kmetje. • C. Zaplotnik Občina je že S. januarja nakazala kmetijskim zadrugam pet milijonov tolarjev kot pomoč živinorejcem za nakup krme po regresirani ceni. Regres pet, sedem ali deset tolarjev za kilogram je odvisen od ocenjene škode in ga kmetje že lahko uveljavljajo. Zimsko izobraževanje kmetov Seminar za največje pridelovalce mleka Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka sta pripravili dvodnevni seminar za kmete, ki so lani v mlekarno oddali več kot 35 tisoč litrov mleka. Seminar se je začel danes, končal pa se bo jutri. Dr. Karel Salobir (Biotehniška fakulteta Ljubljana -Emona, razvojni center za prehrano) bo predaval o osnovah krmljenja krav, dipl. ing. Franci Pavlin (kmetijska svetovalna služba) o vplivu kakovosti prehrane na prirejo mleka, mag. dipl. vet. Janez Habjan (ŽVZG Kranj) o ketozi, acidozi, mastitisu in drugih boleznin krav, dr. Bojan Sobar (Biotehniška fakulteta -oddelek za živinorejo) o novostih v gradnji in opremi hlevov in mlekarnic ter o pogojih za registracijo, prof. Štefan Oštir pa o vplivu mleka na kakovost mlečnih izdelkov. Med seminarjem bodo Emona, Koto in Mercator - KŽK Kmetijstvo predstavili izdelke mešalnic, kmetje pa se bodo lahko seznanili tudi s stiskalnico za žito Gruber. • CZ. Predavanja 0 pridobivanju mleka in dedovanju Kranj - Društvo kranjske io tržiške podeželske mladine prireja danes, v petek, ob pol osmih zvečer v dvorani zadružnega doma na Primsko-vem predavanje dr. vet. med. Jožeta Rodeta iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske o higienskem pridobivanju mleka. Naslednii petek ob enaki uri bo v zadružnern domu še predavanje diplomirane pravnice Anice Fiat o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Gospodarjenje z gozdom Bled - Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd Bled vabi člane in ostale lastnike gozdov na predavanje z naslovom Sonar-avno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi. Predavanje bo na svečnico, 2. februarja, ob 19. uri v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled na Ljubljanski cesti 19-Predavala bosta dipl. ing-Janez Košir in dipl. ing. Jože Skumavec. • CZ. Pravilna raba travne ruše Žiri - Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje mag. Mirana Naglica, specialista za rastlinsko pridelavo, o pravilni rabi travne ruše. Predavanje bo v sredo ob 14.15 v zadružnem domu v Žireh. UREJA; Vilma Stanovnik Nogometaši Živil Naklo so se začeli pripravljati na spomladansko tekmovanje NA JEZERSKO, V PULO IN ITALIJO Na prvih treningih so manjkali Sašo Vorobjov, ki še ni prišel iz Moskve, Marko Gruškovnjak zaradi službenih obveznosti in Drago Kočevar zaradi bolezni. Trenirata tudi poškodovana Robert Marušič in Miran Pihler. •Kranj, 25. januarja - Vsi ostali so prizadevni in disciplinirani. Trener Brane Oblak Trener Brane Oblak. Nepopustljiv kot vedno. zna poskrbeti za oster tempo treninga, saj spoštuje načelo, da je dober mesec intenzivnih Priprav dovolj. Razne obmorske, višinske in še kakšne priprave so pogruntavščina jugonogometa. Kdor hoče resno igrati nogomet, mora biti tudi med dopustom aktiven in skrbeti sam zase, je Oblakovo načelo, ki ga je spoštoval med igranjem doma in na tujem in ffi ra držitndi sedai-- Nogometaši Živil pred treningom. Fantič v ospredju je Murnik mlajši. Kranju, nato gremo za tri dni na Jezersko, kjer me bo nadomeščal Janez Zupančič, saj bom jaz z državno reprezentanco na Malti, potem pa bomo en teden spet v Kranju. Načrtovana je tekma za trening s Creino, nekaterimi klubi s Primorskega in Sportulom iz Romunije, nato pa gremo v Pulo in od tam na turnir v Italijo. Priprave so dobro načrtovane, končane bodo z dvema tekmama doma, 6. marca pa je že na sporedu Ervo ligaško kolo," je povedal irane Oblak. Zadovoljen je, da poškodovana Marušič in Pihler zavzeto vadita. Robi celo pretirava, saj gre za hudo poškodbo, ki se lahko ponovi. S prihodom Marka Gruškovn-jaka bodo Živila močnejša. Ko bodo treningi kasneje, jih bo Miran Pihler po poškodbi kar trdo trenira. "Deset dni bomo vadili v Robi Marušič okreva po težki poškodbi. Pravi, da gre rehabili taclja v redu, da se moč vrača in da bo ie spomladi spet tresel mreže. lahko ujel po službi, za Koče-varia pa je škoda, da ni prišel k Živilom že lani, saj bi lahko pri Živilih pokazal več, kot je pri Optimizmu. Od ostalih igralcev pričakuje Oblak vsaj tako igro kot jeseni, od nekaterih, od Jerine na primer, celo boljšo, kot jo je kazal na zadnjih tekmah. V moštvu bodo samo najboljši in najbolje pripravljeni. • /.Košnjek, slike G. Šinik VABILA, PRIREDITVE Rokometni spored - V I. državni ligi moški bo škofjeloški Šešir jutri, 29. januarja, ob 20. uri igral v športni dvorani Poden z Veliko Nedeljo. V ženski državni ligi pa bodo Kranjčanke igrale v torek, 1. februarja, ob 18.30 v dvorani na Planini s Krimom Electo. Vse druge tekme bodo odigrane jutri. Košarkarski spored - V moški državni košarkarski ligi - zelena skupina bo kranjski Triglav jutri, 29. januarja, ob 19. uri igral v Rogaški Slatini z domačim moštvom Rogaška Donat MG. V Ženski košarkarski ligi, v skupini od 1. do 6. mesta, bo Odeja Marmor iz Škofje Loke doma igrala jutri z Diamond Jezico, v skupini od 7. do 12. mesta pa bodo Kranjčanke doma igrale jutri z vodilnimi Celjan k a m i. Mladi tekači na Pokljuki - Tekaški klub Kranj organizira jutri, 29. januarja, ob 10. uri na Pokljuki pod Jelko tekmovanje mlajših in starejših dečkov in deklic za Žito pokal. Proge bodo dolge 3 in 5. kilometrov. • J.K. MgmijE mmmmmmmn lUBNIK IN TRIGLAV V FINALU Na Jesenicah je bilo odigrano polfinalno srečanje za ekipnega Prvaka Gorenjske med prvoligašem Triglavom in domačini. Jeseničani se niso mogli temeljito upirati prvoligašu iz Kranja in so klonili s 7 : 1 (5291:5155) za Triglav. Tokrat sta pri Triglavanih blestela V. Šimnovec 907 kegljev in V Oman z 906 podrtimi keglji. Pri Jeseničanih pa sta bila najboljša Š. Jesenšek 892 kegljev in D. GerŠak z 888 podrtimi keglji. . Aprila bo finalni obračun med Triglavani in zmagovalcem drugega polfinalnega dvoboja Lubnikom iz Škofje Loke, ki je Premagal Log Steinel s 6:2. • Tone Česen TRIGLAV DRUGI NA TRETJEM POKALU ALPE-ADRIA Reka, 26. januarja - V sredo, 26. januarja, se je na bazenu Kantrida na Reki končal finale za tretji pokal Alpe-Adna, na katerem je zagrebški Medveščak Monting osvojil prvo mesto Pred kranjskim Triglavom, opatijskim Kvarner Expresom in reškim Primorjem Croatia line. Po končanem tekmovanju je Predsednik Triglava Marko Troppan (Triglav je vodil tekmovanje) najboljšim trem ekipam in posameznikom predal pokale. Za najboljšega strelca finalnega turnirja je bil z 8 zadetki razglašen Vedran Jerković (Medveščak Monting), ki je bil obenem izbran za najboljšega igralca, lovorika za najboljšega vratarja pa je pripadla Igorju Petriču (Primorje Croatia line). Dogovor je padel tudi na organizacijo četrtega pokala, ki naj bi Prišel tudi v koledar LEN. „ Rezultati: Primorje Croatia Line : Triglav 8:13, Kvarner Expres : Triglav 6:9, Kvarner Expres : Medveščak Monting 7:13, Primorje Croatia Line : Kvarner Expres 8:11, Primorje Croatia Line : Medveščak Monting, Triglav : Medveščak Monting 7:11. Končni vrstni red: 1. Medveščak Monting 4, 2. Triglav 4 3. Kvarner Expres 2, 4. Primorje Croatia Line 2. • Jože Mannček ODPOVED TEKMOVANJA ZA ŽITO POKAL . k protesta nad odločitvijo Olimpijskega komiteja Slovenije pri izbiri udeležencev za zimske olimpijske igre, Tekaški klub Kranj kot tehnični organizator za Smučarsko zvezo Slovenije odpove-dllJe izvedbo tekme za pionirske kategorije, ki bi morala biti v soboto, 29. januarja 1994, na Pokljuki. Za vse, ki to žehjo.pa borno Uvedli pregledno tekmo na istih progah. • Organizacijski odbor OD TEKME DO TEKME Gorenjska namiznoteniška liga - Z 12. kolom se je začel drugi del gorenjske namiznoteniške lige. Ker so Križe 3 igrale neodločeno, je njihova prva ekipa sama na vrhu, Križe 3, EGP Škofja Loka in Gumar Benedik pa imajo enako število točk. Moštva jemljejo tekmovanje zelo resno, saj so se nekatera celo okrepila. Izidi 12. kola: Križe 2 : Gumar Benedik 4:6, EGP Škofja Loka 2 : Križe 1 0 : 10, Križe 3 : Kondor 5 : 5, Javor Commerce : Predoslje 9:1, Odisej: Jesenice 8 : 2 in EGP Škofja Loka : Šenčur 10 :0. V 13. kolu bodo igrali EGP Škofja Loka s Krizami 2, Šenčur z Odisejem, Jesenice z Javor Commercom, Predoslje s Krizami 3, Kondor z EGP Škofja Loka 2 in Križe 1 in Gumar Benedik. • J. Starman Radovljiško šolsko košarkarsko prvenstvo - Starejši dečki petih osnovnih šol iz radovljiške občine so igrah za naslov občinskega prvaka. Košarkarski iz Radovljice, Bleda, Gorij in Lipnice so pokazali solidno košarkarsko znanje in veliko borbenosti. Zmagah so učenci Linhartove šole iz Radovljice, ki bodo odšli na gorenjsko prvenstvo. V finalu so premagali Leščane s 33 : 27. • M. Zupan Dva Mateja najboljša - NTK Merkur je v telovadnici v Stražišču organiziral TOP turnir Gorenjske za mladince. Prvi dve mesti sta osvojila dva Mateja - sošolca Polanšek (Križe) in Ošlaj (Merkur). Končni vrstni red prve skupine je naslednji: Polanšek (Križe), Ošlaj (Merkur), Snedic (Križe), Rikanovič (Jesenice), M. Mali (Križe), Žepič (Križe), Robida (Merkur), Maček (Merkur), A. Mah (Križe), A. Jazbec (Križe), Pivk (Jesenice) in Potočnik (Škofja Loka). V 2. skupini pa je bil vrstni red J. Biček (Jesenicei, R. Biček (Jesenice), Žagar (Škofja Loka), Žakelj (Škofja Loka), Peternelj, Ž. Jazbec in Srečnik (vsi Križe). • F. Ošlaj Kranjska občinska šahovska liga • Ligo vodi Šahovski klub Naklo. V prvem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Naklo 1 : Naklo 2 3,5 : 0,5, Vodovodni stolp : Adergas 4 : 0, BD Center : Bitnje 1 1,5 : 2,5, Gumar : Sava 2 : 2. Primskovo : ŠS Tomo Zupan 2 : 2, Šenčur : Bitnje 0:4, Iskra Števci pa so bili prosti. • L. Grobelšek Dve zmagi strelcev iz Predoselj - V 6. kolu 3. republiške strelske ligejug so strelci Predoselj doma premagali Krn iz Tolmina s 1590 : 1572. V 7. kolu pa so gostovah v Kranju in zmagali s 1584 :1563. • F. Mubi MdCURSKI SKOKI Od danes do nedelje skakalci v Planici Nastopili bodo vsi najboljši Manjkali bodo le najboljši mladinci, ki so na svetovnem prvenstvu Žirovnica, 28. januarja - Smučarski skakalni klub Stol iz Žirovnice prireja od danes do nedelje v Planici 3. državno prvenstvo v smučarskih skokih. Prvenstvo bo zanimivo, saj bodo nastopili vsi naši najboljši, vključno s potniki na olimpijske igre v Lillehammerju. Obiskovalci Planice v teh dneh za ogled tekme ne bodo plačevali vstopnine, ampak samo parkirnino. Vse dneve se bodo tekme začenjale ob 11. uri. Danes bo na sporedu tekmovanje v moštvenih skokih, jutri bodo skakalci tekmovali na 90-metrski napravi, v nedeljo pa na 120-metrski stari Bloudkovi velikanki. • J.K. NA OLIMPIJSKIH IGRAH V LILLEHAMMERJU BO SODELOVALO 22 SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV Tekači in akrobati ostali doma Slovenska odprava v Lillehammerju bo štela skupno 57 ljudi. Ob 22 športnikih bo na Norveško odšlo še 27 članov strokovnega vodstva reprezentanc, 6 članov vodstva reprezentance in tehničnih služb ter predsednik in generalni sekretar Slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocjančič in Tone Jagodic Ljubljana, 25. januarja - Smučarska zveza Slovenije je predlagala, da bi na olimpiado odšla tudi moška tekaška Štafeta v postavi Tomaž Globočnik, Matej Soklič, Robert Kerštajn in Joško Kavalar, tekačica Nataša Lačen in akrobatski smučar Jože Ivačič, vendar izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije tega predloga ni sprejel. Posebej so glasovali, da bi šla na olimpiado Globočnik in Ivačič, vendar tudi to ni bilo sprejeto. Tako potujejo na olimpijske igre alpski smučarji Jure Košir, Mitja Kune, Gregor Grilc, Andrej Miklavc, Miran Ravter in Jernej Koblar, alpske smučarke Urška Hrovat, Katja Koren, Alenka Dovžan in Špela Pretnar, smučarski skakalci Franci Petek, Matjaž Kladnik, Robi Meglic, Matjaž Zupan, Dejan Jekovec in Samo Gostiša ter biatlonci Janez Ožbolt, Boštjan Le kan, Jure Velepec, Jože Poklukar, Uroš Velepec in Andreja Grašič. Vsi so izpolnili pogoje našega olimpijskega komiteja in športne zveze ter norme mednarodnega olimpijskega komiteja, to je uvrščanje med 15 na tekmah svetovnega pokala med posamezniki in med 12 v štafetah oziroma osvajanje točk svetovnega in evropskega pokala. Po razrezu mednarodnega olimpijskega komiteja bi nas lahko v Lillehammerju zastopalo 30 športnikov. • J.Košnjek Za zlato nissan Dobitnik zlatega odličja za Slovenijo bo dobil avtomobil nissan SX 200. Tako so povedali predstavniki te avtomobilske tvrdke. Pričakovati je, da bo nagrado za dobro uvrstitev na igrah razpisalo še kakšno podjetje. Državno hokejsko prvenstvo JESENIČANI Z ENO NOGO V FINALU V torek so v Celju premagali Inntal s 3 : 5, tako da sedaj vodijo v zmagah z 2 :1. Morebitna drevišnja zmaga doma je lahko že odločilna. Jesenice, 25. januarja - Drevi bo na Jesenicah četrta tekma med Acroni Jesenicami in Inntalom iz Celja za vstop v finale državnega hokejskega prvenstva. V dosedanjih tekmah so Jeseničani najprej zmagali v Celju, v drugi tekmi so doma zgubili, v tretji v torek zvečer v Celju pa so zmagali z goli Rahmatuljina, Beljajevskega in Jureta Smoleja s 3 : 5. Gorenjci tako vodijo v zmagah z 2 :1. Za vstop v finale so potrebne štiri zmage, če Acroniju drevi uspe, so samo korak do finala, v katerega se bo zanesljivo uvrstila Olimpija Hertz. Ljubljančani so gladko dobili prvi dve tekmi s Sportino Bled. V sredo zvečer je bila v Ljubljani tretja tekma. • J.K. KldMIZHI TENIS Prvi Pokal Stražišča Kranj, 28. januarja -Namiznoteniški klub Merkur iz Kranja Srireja jutri, 29. januarja ,ob 14.30 v dvorani doma Partizana v tražišču namiznoteniško tekmovanje za prvi Pokal Stražišča. Pravico igranja imajo vsi igralci s stalnim bivališčem na Gorenjskem. Sistem tekmovanja bo dvojno izpadanje, prijav-nina pa je 300 tolarjev na posameznika. Zmagovalca bosta prejela pokal. V Novi Gorici pa ie bilo drugo TOP tekmovanje za članice. Na tekmovanju ni bilo dveh najboljših: Polone Frelih in Polone Cehovin. V prvi skupini je zmagala Ignjatovičeva (Olimpija), v drugi skupini pa Konečnikova iz Ilirije. Živa Štrukelj in Petra Fojkar iz Merkurja sta bili četrta in osma. • F. Ošlaj SANKAČI NA SVETOVNO PRVENSTVO Jesenice - Slovenska reprezentanca v sankanju na naravnih progah se te dni pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 28. do 30. januarja v Val Casiesu v Italiji. Trenirajo v Savskih jamah nad Jesenicami, zaradi zadnjih zelenih zim, pa so imeli naši tekmovalci premalo tekmovanj m treningov. Vodstvo reprezentance se je letos tudi odločilo, da ponudi priložnost mladim tekmovalcem. Na SP bodo v enosedih nastopili Drago Česen, Marko Meglic, Grega Špendov, Borut Fejfar, Bogdan Vilman, Vili Rakovec in Tinka Tolar. V dvosedu bosta nastopila Grega Špendov in Bogdan Vilman. Člane mlade reprezentance pa zatem čaka 12. februarja še nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Avstriji. • Janko Rabič ZBOR KRANJSKIH TRIATLONCEV Sredi januarja so se zbrali člani kluba in pregledali delovanje v lanskem letu. Kot že nekajkrat doslej, je sestanek popestrilo predavanje. Tokratna govornica je bila absolventka Fakultete za šport in najboljša kranjska triatlonka v ženski konkurenci Darja Ažman. Tema njenega predavanja je bila osnovna motorika. Po mnenju vseh, so tovrstne informacije zelo uporabne, zato se bo ciklus predavanj nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Klub je bil ustanovljen februarja 1993, glavni problem pa je nedvomno trening v bazenu, ki zaenkrat še ni rešen. Z dograditvijo novega bazena in izboljšanjem finančnega stanja v klubu, naj bi se tudi to normaliziralo. Triatlonci želijo popularizirati svoi šport in pridobiti nove člane. Najaktivnejši člani kluba so bili lani rezultatsko zelo uspešni. Udeležili so se večine razpisanih tekem Triatlonske zveze Slovenije. Omenimo le največje uspehe: Darja Ažman je zmagala na triatlonih v Kamniku in Sevnici, Uroš Pikec pa v Železnikih in Rovinju. Milivoj Veličkovič je bil v veteranski konkurenci v Novem mestu drugi, Gregor Janežič pa je v svoji kategoriji zmagal v Sevnici. Volje m navdušenja tekmovalcem res ne primanjkuje, saj se že vneto pripravljajo in zato z optimizmom pričakujejo novo sezono. • Iztok Turel POSTANITE DELNIČAR ISKRE ŠTEVCI MALI OGLASI 223-444 M Iskra Števci ie in upravljalne tohnil Kranj, Savska loka 4 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 599 Industrija merilne in upravljalne tehnike Kranj, d.o.o. SPOŠTOVANI BODOČI LASTNIKU Smo podjetje s 1.326 zaposlenimi delavci, ki je v letu 1993 ustvarilo več kot 100 milijonov DEM prihodkov, od tega 82,6 mio na tujih trgih. Zadnja tri leta poslujemo z dobičkom. Kolektivno pogodbo v celoti izpolnjujemo in celo presegamo povprečne osebne dohodke gospodarstva Republike Slovenije. Kot vsa druga slovenska podjetja z družbenim kapitalom je tudi podjetje Iskra Števci pred zgodovinskim vprašanjem, kdo bodo bodoči lastniki kapitala? Ker vodstvo podjetja skupaj z zaposlenimi zagovarja stališče, da so sedanji poslovni uspehi podjetja Iskra Števci v veliki meri tudi rezultat dela in prizadevanj zaposlenih delavcev, tako sedanjih kot nekdanjih, je skupščina podjetja kot cilj lastninjenja postavila večinsko lastništvo zaposlenih. Skladno s tem ciljem je skupščina Iskre Števci 14.1.1994 sprejela program lastninskega preoblikovanja, po katerem naj bi zaposleni dosegli 60odslotno lastništvo podjetja, preostalih 40 % delnic pa po zakonu pripada skladom, in sicer pokojninskemu, odškodninskemu in Skladu za razvoj. Želeno 60-odstotno lastništvo naj bi dosegli: • z interno razdelitvijo • in z notranjim odkupom delnic, pri katerem velja 50-odstotni popust za delnice. Upravičenci do sodelovanja v interni razdelitvi in notranjem odkupu so sedaj zaposleni in nekdaj zaposleni ter upokojenci podjetja. Ker je Iskra Števci eden od pravnih naslednikov Iskre Elektromehanike, imajo status nekdaj zaposlenega vsi delavci, ki so bili kdaj zaposleni v: LESNOOBDELOVALNI STROJI ITALIJANSKE PROIZVODNJE - UGODNO: • kombinirke(5 operacij) • poravnalke, debelinke, krožne žage in rezkarji, podajalne naprave • tračne žage • odsesovalne naprave za lesne • brusilni stroji za skobeljne nože Uvoz in prodaja:KO.PROM.d.o.o., Ižanska c.158, Ljubljana. tel.061/1272-545 Informacije, razstava strojev in prikaz delovanja vsak delovnik, tudi v soboto, od 9. do 18. ure. OSMRTNICA V 34. letu je umrla naša ljuba hčerka, sestra in teta VESNA KRIŽNAR Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 29. januarja 1994, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Naklem. ŽALUJOČI VSI NJENI Prodam stare kmečke stroje, sla-moreznico, pajkel, najboljšemu ponudniku. 0422-753_1355 PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam. «47-532_ HLADILNIK rade končar z zamrzovalnikom po ugodni ceni prodam. »323-278_1592 Prodam T.V. 30, novejši tip. «891-624 Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽI-HOVEGA VORANCA JESENICE, Cesta Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar Virmaše 80, 64220 Škofja Loka SPREJEMAMO NAROČILA ZA ENODNEVNE PIŠČANCE, NA TELEFON: 064/633-881 Obračalnik sena Favorit 220, prodam. «45-368 176S Prodam ROČNI NOGOMET. 780 r70- 177« Strojnih tovarnah Kranj Iskri - tovarni elektrotehničnih in finomehanicnih izdelkov Kranj Iskri - industriji za ekklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko Kranj Iskri • tovarni elektrotehničnih in finomehanicnih izdelkov Kranj oz. po spremembi v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika Kranj (vkljuino z delavci Delovne skupnosti v njeni sestavi} Iskri Kibernetiki - Razvojno tehnološki center Delovni skupnosti DO Iskra tGbermhka Kranj nekdanjem tozdu ali podjetju Iskra Števci oz. sedanji družbi Iskra števci. RAZPISUJE v skladu s 13. in 20. členom Statuta osnovne šole delovno mesto RAVNATELJA - kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu - opravljen strokovni izpit - organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na SVET SOLE OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE, Toneta Tomšiča 5,64270 Jesenice, z oznako "ZA RAZPIS". O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku, oziroma 15 dni po pridobitvi soglasja ustanoviteljice. Prodam ekspanzijsko POSODO 18. Cena 1000 SIT. Rožna dolina 11, Lesce 17M Prodam KOMBAJN za krompir Ana, osipalnik krompirja Rauv, novo PRIKOLICO 4 t. Kalan Janez, Zapoge 11, Vodice 1799 ŠTEDILNIK kuppersbusch za etažno ogrevanje, podarim. Cesta na Rupo 1, Kokrica isu Prodam samonakladalko 16 m3 in TELIČKO staro 7 tednov. «65-791 1813 Prodam SEGA-MASTER SYSTEM 2 z igricami - garancija in elektrini radiator. «213-233 1B24 Prodam dve CB POSTAJI 40 kanalov, FM+polnilec za baterije. «696- 039 1B30 SONNY barvni TV, 63 ekran HI black 3 nitrov, stereo TXT, nov, ugodno prodam z računom in enoletno garancijo. «53-532 mi Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ VERITAS. «242-065_iwe Prodam dvotarifni trifazni ŠTEVEC in stikalno URO. «241-784 1839 Prodam čevljarski ŠIVALNI STROJ (celindarica) in pralni STROJ. 0241-784 1840 Pletilnl stroj SINGER MEMOMATIC z dodatki, prodam za 1000 DEM. «401-073 1849 Novo KROŽNO 2AGO Iskra KZ 86, 30 % ceneje, prodam. « 50-726 V oktobru ste dobili obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata državljana Republike Slovenije. Gotovo ste že razmišljali, kaj storiti, da bo certifikat naložen čim bolj varno in donosno. Obveščamo Vas, da bomo začeli s predhodnim vpisovanjem za zbiranje lastninskih certifikatov. Če želite postati delničar in hkrati solastnik podjetja Iskra Števci, Vas vabimo, da se od 1. do 28. februarja 1994 oglasite v prostorih Iskrine Delavske restavracije v Savski loki v Kranju, kjer Vas bomo vpisali v seznam bodočih delničarjev Iskre Števci. Vpisovanje za zbiranje certifikatov bo vsak delovni dan (razen sobote) od 10. do 13. ure, ob četrtkih pa od 10. do 16. ure. Prosimo Vas, da s seboj prinesete obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata državljana Slovenije. Ostale podrobne informacije Vam bo vsak dan od 8. do 13. ure posredovala gospo Marija šenk, tel.: 064 223-083 ali 064 221-321, interna 21-31. ELEKO, d.d, Blejska Dobrava 64273 Blejska Dobrava 124 objavlja razpis prostih delovnih mest za nedoločen čas: VODJA PROIZVODNJE za delo na področju organizacije proizvodnje, vzdrževanja in testiranja računalniške opreme Pogoji: - zaključena najmanj srednja tehniška šola računalniške ali elektro smeri - izkušnje na področju sestavljanja, servisiranja in testiranja osebnih računalnikov - organizacijske sposobnosti - poskusni rok 3 mesece STROKOVNI SODELAVEC za delo na področju: sestavljanja, servisiranja in testiranja računalniške opreme programiranja komercialnih aplikacij in namiznega založništva Pogoji: - najmanj srednja stopnja izobrazbe računalniške ali elektrotehniške smeri - znanje programskih jezikov C in Clipper - dobro poznavanje strojne opreme - izkušnje na področju programiranja - izkušnje pri servisiranju osebnih računalnikov - poskusni rok 3 mesece Za razpisani delovni mesti nudimo: - kreativno in dinamično delo na najnovejši računalniški opremi - stimulativne plače - možnost nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja doma in v tujini Pisne ponudbe v roku 7 dni pošljite na naslov: ELEKO, d.d., Blejska Dobrava, Blejska Dobrava 124, 64274 Blejska Dobrava, Kadrovski sektor. Ostale informacije lahko dobite po telefonu št.: 064/874-300 int. 59. Prodam ŠTEDILNIK na drva s pečico Colorex-plus. Cena 25000. Sobno peč trajnožarečo na trda goriva TvT Tobi za 21000, obe stari 3 mesece. «214-156_173» Ugodno prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch 30 odstotkov cenje, nerabljen. «66-337 1747 ponovno vabi k UGODNIM NAKUPOM! Tokrat: e volna za jope 5 dag samo 85 SIT •znižanje cen pletenin do 40% • šali 100% volna po 1.250 SIT IN KER ZIME ŠE NI KONEC, IZKORISTITE UGODNOSTI! Ugodno prodam manjši REZKALNl STROJ. Finžgarjeva 4a, Lesce, stan- 27 _ 1918 Prodam novo mizarsko delovno mizo. «718-088_i«J Prodam dvojni RADIOKASETOFON LANICO, 2x75W, cena 200 DEM. «45-114_193J Prodam BTV starejši in PEČI za pizze, zelo ugodno. «218-571 iMg Prodam PUHALNIK za seno in trosiiec za hlevski gnoj z kiperjem ali zamenjam za kiper prikolico. 0802-224 2006 Prodam zamrzovalno OMARO 140 litrsko, z novim kompresorjem, za 8000 SIT. «43-557_»iS Prodam starejšo mizarsko delovno mizo po simbolični ceni in novo ključavničarsko mizo. «49-336 202« GLASBILA SINTESEIZERJI Roland, Casio, Kavvai, Vamaha in Hohner, po najugodnejših cenah. Zahtevajte pros-pekte. SINKOPA D.O.O-. ŽIROVNICA 87. « 802-274 ali 802-216_JZ? Diatonično HARMONIKO melodija, staro eno leto, ugodno prodam-«70-015 1671 PIANINO Petrof, trije pedali, oreh, visoki sijaj, prodam. Teran, Poženi* 43, Cerklje._i»bi BARITON AMATI 4 ventile zelo ugodno prodam. «403-152 1975 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suha smrekove, macesnove in borova obloge (opaž), raznih dolžin in širin ter ladijski pod. «64-103 1°14 SAiNdmiNi PeIze omika m&mm mam POSAMEZNI IZDELKI CELOVEC - CENTER Tel.:0043-463-511357 Dr. ARTHUR - LEMITSCH - FLATZ 4 GOVORIMO SLOVENSKO SATELITSKI sistemi" Amstrad" TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI — q fW. i Z MONTAŽO SAMO DOT™ * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTIJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK šk.m>ka, <;or»Kšič 125 TEL: 064 633-425 Prodam kompletno ETAŽNO CENTRALNO ogrevanje. «213-629, dopoldan _1651 Prodam suhe deske colarice. «697-092 1746 Dva nova OKNA Jelovica - vezana, 120x120, prodam. « 622-626 1774 Ugodno prodam SMREKOVE PLOHE in COLARICE. «76-474 1607 Prodam 5 m nove stoječe BALKONSKE OGRAJE (lesena). 0421-748 1621 r ZDRAVILIŠČU LAŠKO od19.2. do 26,2,1994 in od 26,2, do 5.3,1994 Radi bi vas opozorili na izredno ugodno ponudbo naših 21 -dnevnih programov v mesecu februarju - v tem času VAM PODARJAM01 teden bivanja. Program vsebuje: • 7 polnih penzionov • kopanje v termalnem bazenu •telovadbo Cena: 24.000 SIT v hotelu in Zdraviliškem domu in 19.000 SIT v depandansi Debro, upokojenci imajo 10% dodatni popust Družinski popusti: • otroci od 2 do 14 let-50% popust (polovična porcija hrane in s starši v sobi), • drugi otrok v družini do 14 let QRATlS. V tem času jc možen nakup naših storitev v paketu 5=4 {plačate 4 storitve, izkoristite 5, izbirate med masažo, savno, solarijem in zeliščno kopeljo). V želji, da bi se pri nas prijetno počutili, bomo poskrbeli tudi za zanimive in zabavne popoldneve in večere. Pokličite nas na tcL 5L (063)731-336 NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA jn>4 Kupim suhe macesnove PRIZME 8 cm. 0736-206_1867 SMREKOVO HLODOVINO in celu-lozni LES, kupim. 066-463 1674 Kupim lepe suhe smrekove deske 24 in 30 mm. 046-032_1978 Kupim hladilnik za mleko 100 litrov. 045-738 2012 LOKALI V najem vzamem prostor, primeren za AVTOKLEPARSKO DEJAVNOST v okolici Kranja. 0326-535 lees Trgovski lokal v Šenčurju oddam. šifra: ODKUP OPREME_ie« V Kranju najamem prostor 20-25 m2 za teh. trgovino na dokaj frekventnom mestu, dostopnim z avtom. 0061/711-683 2008 NAJAMEMO LOKALE ZA TRGOVI-NO IN BIFE, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIKI V centru Kranja oddamo lokal za trgovino (70m2), južno od Kranja opremljeno živilsko trgovino (100 m2). PISARNE različnih velikosti v KRANJU ter prostore za obrt ali skladišče v bližini KRANJA. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218- 693 2027 KOLESA MOTORNO KOLO Rog-Puch, poceni prodam. 0218-065 1810 Prodam VESPO PX 200 E, cena 1600 DEM, dobro ohranjena. 0213- 153 1963 OBLAČILA OBVESTILA Maturantke, maturantjel Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zašel Canarv 0 214-341 1374 ČESTITKA! Danes, 28.1.1994, praznujeta 60-letnico skupnega življenja Alojzija in Ciril Jereb iz Stražišča pri Kranju. Ob življenjskem jubileju jima iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let. VSI DOMAČI Kupim zazidljivo PARCELO od 1000 do 1500 m2 v bližini Golnika ali Trstenika. Šifra: PLAČAM TAKOJ 1755 NJIVO 1,4 ha v Britofu pri Kranju, prodam. 0213-586 1817 GARAŽO v bližini pošte - Vodovodnega stolpa vzamem v najem. 0215-691 1838 V najem oddam SKLADIŠČE, 40 m2 v Naklem. 0 50-852 ibb7 PARCELO z dokomentacijo v Zasipu pri Bledu, prodam. 0 725-214, od 20. do 22. ure. 1898 LUCIJA! Ugodno prodam na novo adaprtirano zelo ekskluzivno dvosta-novanjsko VRSTNO HIŠO 150 m2, celo ali posamezno. Ločeni vhodi, centr. kurjava, klima, elektrika, 3-4 sobno stanovanje 100 m2 z balkonom in pokritim parkiriščem, 2-sobno 50 m2 z vrtom in zazidanim parkiriščem, možnost garaže. 0066/ 71-250 1937 Prodam GARAŽO v Tržiču Koroška c. (Čegeljše). 050-114 1950 V starem delu mesta Kranj najamem GARAŽO. 0217-817_2010 Zasebno podjetje išče hišo ali polovico hiše za mirno dejavnost -pisarniške prostore, na relaciji Bled -Radovljica ali okolica. 0064/714-538. 719-581 2022 Naprošam lastnika avta DIANA CIMOS, rdeče barve, reg. št. KR F 6-862, da takoj pokliče na 0064/ 620-245 1720 OTR. OPREMA Novejši globok otroški VOZIČEK prodam. Rožna dolina 11, Lesce (pri ZltU) 1785 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in otroško KOLO Kekec. 051-820 1790 Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK. 0332-603_iS4i Otroški VOZIČEK in POSTELJICO, ugodno prodam. 0 802-040 1884 OSTALO DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trske, z dostavo. 0 325-488_465 Rabite SVEČE v večjih ali manjših količinah? Pokličite zvečer 053-218 1796 VIDEO - GAME set za 200 DEM, prodam. 070-115 1882 Novo ŽENSKO KOLO, prodam. Šentjurska Gora 9. 1909 PRIDELKI SENO goveje, balirano prodam in dostavim na dom. 0067/53-104, popoldan 1725 Zbiram naročila za sadike VRTNIC različnih barv in sort. Cena ugodna. 064-218 1731 Prodam balirano SENO. 043-586 1777 Krmilni KROMPIR prodam. Humar, Zalog 46, Cerklje 1957 Prodam jedilni KROMPIR. 0632-846 1991 Žganj ef^ufia Marjanca Perko Zg. Bela 10 64205 Preddvor Tel.: 064/45-241 Vam nudi po zelo ugodnih cenah več vrst naravnega sadnega iganja, med ostalim. - češnjevo - marelično - brinjevo - sadjevec - viljamovka Ves asortiman lahko dobite v prosti ali v lični stekleni embalaži. Ob večjih količinah tudi ekstra popust. POSESTI MAŠKERADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po 0 061/448-475 1262 Iščem zazidljivo parcelo cca 2000 m2, v Kranju ali okolici. 0 061/737-372_ 204 V Kranju kupimo PARCELO oz. objekt potreben adaptacije za po-slovno-stanovanjske namene. 0064/241-110_1240 HIŠO lahko staro vzamem v najem najraje v Kranju ali okolici do Ljubljane. 0633-035, Boštjan 1631 4V3KERN KRANJ TEL.: 064/2213B3 OCENJUJEMO. PRODAJAMO IN R0P0JEM0 PRODAMO: novo hišo v Kovorju. polovico hiše z vrtom pri Naklem, vrstno na Drulovki, III. fazo v Šenčurju in Mojstrani, hišo z gospodarskim poslopjem pri Zabnici. VIKEND parcele: TRSTENIK pri Kranju, Jošt-Pševo, Malinski vrh. PARCELO za poslovno-stan. objekt v Radovljici in na Jezerskem. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674. 218-693 2029 PRIREDITVE GORENJSKI NAVIHANCI, ansambel za vašo zabavo, ohcet ipd. - ugodno. 0 718-075 ali 325-337_304 Plesna šola Kranj s programom plesne šole "Urška" - otroci, odrasli, sami ali v dvoje, začetniki alf dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šolo Franceta Prešerna in na Planino v šolo Staneta Žagarja. 041-581 1656 AFRODITA ženitna posredovalnica vabi vse na VESELO PUSTOVANJE! Prijavite se na 0324-258, prevoz je organiziran. ' 1799 PLESNA ŠOLA URŠKA v Škofji Loki VPISUJE v začetni plesni tečaj za odrasle. 0620-268 1812 Glasbo za OHCETI in ZABAVE s plesom nudi TRIO BONSAJ. 0421- 498 1876 Prodam hrastovo in smrekovo HLODOVINO ter suha bukova DRVA. 045-368_1766 Prodam nadgradnjo (furgon za prevoz kruha) za tovorno Zastavo 83-10. 0738-972_ism Prodam KLASIČNI PARKET 21 M2 novega bukovega, 50 m2 rabljenega hrastovega, 3 kom strojene goveje kože in 3 kom LTŽ VENTIL fi 150 za vodo. 0632-810 iss3 Za ATX prodam prednjo masko, komplet ročko, 4 smerokaze, prodam. 0 421-687 1896 PUNTE dolžine 3 m, cena 100 SIT/ kom in SESALEC za prah, prodam. 0 70-384 1905 Prodam butare, plastične sode, pony ekspres. Zupanec, Retljeva 10, 0327-027_1932 Prodam SUHA HRASTOVA DRVA po potrebi razžagam in dostavim. 049-246 1936 STAN. OPREMA Prodam po ugodni ceni rabljeno KUHINJSKO POHIŠTVO. Janjič, Zlato polje 3 a, Kranj, 0212-151 1724 Prodam starejšo kuhinjo In štedilnik 242. 051-646_it« Fantovsko ležišče in 2 jogija 190x90, prodam. 0216-724 1844 Novo še zapakirano TUŠ KABINO, ugodno prodam. 078-659 isso Prodam MARLES KUHINJO orhide-ja, malo rabljeno, ugodno. 046-600 Novi POSTELJI iz masivnega smrekovega lesa, 190x90, ugodno prodam. 0 41-051 isso Dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo, prodam. 0 48-749 1897 Ugodno prodam POGRAD. 0632-876_1953 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. 0620-141, popoldan od 16. ure dalje 1984 Seatlaee KAZINA, Z*. Jeseraka vabi na mu PtSTOV\\ji: V Hbtlt, IX. t. 1b94 ■Vedaaatal aloa pa Je £e v petek od 20. do 24„ are. Rezervaelle apireJeniaaB* m tel.i 0«4/14-07 I aH 44-007. ^frvUUlNO VABLJENI POZNANSTVA Ste osamljeni, razočarani? Samo tam, kjer je velika ponudba je uspehi Amor - največja vseslovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. 0065/1591-760 NON-STOP, 065/ 23-440, 23-632 (od 8. do 18. ure) 1175 Kako preprečiti razočaranja pri iskanju partnerja? Brošura. 0064/ 331-735 1922 RAZNO PRODAM LESTVE vseh dolžin In vrst iz lesa, dobite Zbilje 0061/611 -078 1599 TV črno bel, prenosni, garažna vrata in več drugih vrat, rabljeno, zelo ugodno prodam. 0621-765 i7oe ŠPORT Prodam moški smučarski KOMBINEZON št. 50. 0633-742 1920 FITNESS STUDIO MEFISTO d.o.o. Savska cesta 8 Kranj Tel.! (064) 212^5*5 STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0 213-21892 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 226 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 216-529_396 Sprejemam naročila za vsa TESARSKA in KROVSKA dela. 0 218-045, popoldan. 442 ROLETE, ŽALUZIJE - popravilo in montaža. 0 061/376-783_479 TOPLO IN PRUETNO - fasade in ometi Stvrian Lenart z materiali Baumit. Informacije in naročila: 062/ 724-123, 724-652_1201 ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO obveščamo, da NE poslujemo NE sprejemamo več naročil v Miljah 13 na tel.: 43-345. Obratovalnico smo preslili v nove prostore v Notranje Gorice, 0061/651-247. Ob preselitvi nudimo v mesecu januarju in februarju 8 % popust pri izdelavi montaže žaluzij, lamelnih plise zaves, rolet in rolojev. 1296 Izdelava podstrešnih stanovanj -izolacija, montaža opažev, balkons-kih ograj ..057-214, zvečer 1351 IZDELUJEM kovinska vrata, vetrolove, ograje, stopnice, "gavtre", razne rešetke ... 0 632-537 1376 STARO - NOVO - NOVO - SERVIS GOSPODINJSKE OPREME RIBNIKAR DARE v novi obliki NTVO d.o.o. KRANJ. ZOPET SERVISIRAMO: pralne stroje, štedilnike, hladilnike, bojlerje Tiki itd. K novi ponudbi sodi še nova trgovina s kompletno belo tehniko in leasingom na Likozarjevi ulici 27 v Kranju, tel.: 331-301. Odprto od 9. do 12. in 15. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. SERVIS pralnih in pomivalnih strojev, bojlerjev, malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja Vam nudi hitro in kvalitetno. Servis MRAMOR, • 632-002 1512 SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A, MMTV kanala. «310-223 ieoe Sprejemam naročila za KROVSKO KLEPARSKA dela. 0738-184, po 20. uri >678 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, stopniščne ograje. »82-104_iroi Polaganje KERAMIČNIH PLOŠČIC. 046-408, od 19. do 21. ure 1734 Delo dobi ČEVLJAR za popravila čevljev. 0325-404, zvečer 1737 TV ANTENE montaža, popravila, dograditev (A kanal, M MTV). 0215-146, 57-420 1788 Po prastarem ključu, lahko izveste vse kar želite. 077-990 1791 TORTE posebne vrste izdelujeml Naročila na 0332-407_ibm ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, naročite 0715-519 1917 VSA VODOVODNA DELA: nove instalacije, manjša popravila in predelave, čiščenje bojlerjev itd. vam naredim strokovno In za primerno ceno. 0218-427 1M7 Prodaja strešnih OKEN in podstrešnih STOPNIC z dostavo in montažo, cene ugodne. 0738-987 zjutraj ali zvečer 2004 NUDIM prevoze do 5000 kg. 0324-634 2005 STANOVANJA STANOVANJE 88 m2, center Kranja, 2+2, prvo nad., centralno ogrevanje, telefon, SAT, kompletno opremljeno, prodamo ali zamenjamo za nišo. «327-316_1753 Najboljšemu ponudniku prodam 2-sobno STANOVANJE. »212-544 1756 Prodamo 2-sobno STANOVANJE v Vaijavčevi ulici v Kranju, 120 //m2, 53 m2 na «215-232 isoo Iščem sobo s souporabo kopalnice na Bledu ali njegovi okolici. Ponudbe na naslov: Čeme Valerija, Grajska 48 a, Bled iao9 Prodam 1,5 sobno stanovanje 47 m2, takoj vseljivo v Ljubljani. «061/ 442-107 1919 Najamemo manjše STANOVANJE v Tržiču z okolico. 051-485 1923 Prodam GARSONJERO 30 m2 opremljeno na Planini II. 0212-697 V Železnikih prodam 1-sobno STANOVANJE, SAT, tel., CK, balkon, klet. 067-151_1946 V Kranju kupim 1,5 sobno, 2-sobno STANOVANJE. 0215-755 1976 Prodam 1- sobno STANOVANJE na Kidričevi 20, Jesenice 37 m2, vseljivo takoj! 081-638_2002 NAJAMEMO manjša stanovanja v Šk. Loki, Kranju, Radovljici. V KRANJU PRODAMO: 1-ss 46 m2 z atrijem in 1 -ss obnovljeno 45 m2, 2-ss in 3-ss. v Šk.LOKI PRODAMO: 1-ss 39 m2, 2 in 3-ss v mestu in 3-ss v Frankovem. KUPIMO garsonjero, 1 in 1,5 sobno ter manjša 2-ss v Kranju, Šk. Loki in Radovljici ter v Tržiču 3-ss. APRON NEPREMIČNINE 0218-693, 214-674 2028 VOZILA DELI AVTOODPAD Zastava, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovc, Gor-ica 1, 0715-601_993 Odbijači, različni tipi, popravilo avto plastike in hladilnikov. Poklukar, 0725-315_1794 Ugodno prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in original kljuko za Jugota. 046-369_iso4 AVTODVIGALKA krokodil, profesionalna, 350 DEM. 045-263 2016 VOZILA PRODAJA In OCENITEV rabljenih vozil. 0 064/217-528_ee ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil -možnost kredita, prenos lastništva) 0 325-981 1412 PRODAJA novih vozil, možnost kredita in leasinga ter staro za novo ali staro za staro. 0 325-981 ali 242-300 ali 242-600_1413 CITROEN - rabljeni rez.dell in odkup avtomobilov Citroen za avtoodpad. 0692-194 1563 ^331-339 dostava pizz od 9. do 23. ure vsak dan Prodam ZASTAVO 125 PZ, letnik 1978, reg. do 12/94, cena 1100 DEM. «211-098_1605 Prodam Z 101, letnik 1987, registrirana celo leto. Voklo 47 iei4 Tovorni avto MERCEDES 636 z cerado, starejše izdelave v dobrem stanju. Možna menjava za osebni avto. Ogled 10 dni po objavi Baza 12, Jesenice 1629 UNO JUGO, letnik 1990, prodam. «45-064 1650 SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. «41-079, od 8 do 18. ure Prodam R 11, letnik december 1985. «422-138_1713 Prodam Z 128, dobro ohranjeno, letnik 1985, reg. do 2/95. «77-745, Žemva, Sebenje 94, Bled 1728 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, modre barve, reg. do marec 94, dobro ohranjen, cena 4000 DEM v tol.protivrednosti. Ogled petek do 12. ure ali sobota po 15. uri in nedelja ves dan. Vončina, Kališka 20, Kranj, «332-651 1730 GOLF D, 82, 5 prestav, 5 vrat, metalik, tonir. stekla, garažiran, ohranjen, prodam. «633-032 1795 Ugodno prodam R 5 GT TURBO, letnik 1989. «49-330_1797 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, 10/ 91, pet vrat. «50-729_1798 Prodam JUGO 45, letnik 1991, lepo ohranjen. Oman, Mlaška c. 34, Mlaka Kranj iaoi Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, december, registriran, 90.000km, 2000 DEM. «723-214_1805 Prodam GOLF 1.3 Bistro, letnik 88/ 10, garažiran, 59000 km. 0241-347 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, registrirano celo leto. 0329-143 ieu Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. 0331-857_i8is Prodam Z 750, letnik 1985, cena 1100 DEM. 0327-733_I8I6 Prodam NISSAN SUNY 1.6 SLX, reg. do decembra 94, garažiran. 047-450, po 20. uri 1619 Prodam Z 101, letnik 1979 in Z 101 comfort. 0310-537 1822 Prodam lepo ohranjenega R 18, letnik 1980. 0310-537 1823 FIAT REGATA 70, letnik 1986, reg. do 10/94. 064-258_1834 JUGO SKALA 55, letnik 1988/12, prevoženih 40000 km, ugodno prodam. 0215-691 1837 Z 101, letnik 1977, registrirana, prodam. 0723-211 1842 Prodam LADO RIVO 1300 S po delih. 085-344, od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ib43 TfiGOVINfi Z TV-VID€OflVDIOHI - FI-T6L6FONI MARANTZ, S0NV, TCCHNICS, de,ovn' č0°ds?Š*0 l S url PANASONIC, PHILIPS, JBl, JAMO ^^fu^it Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča) j!TU0h/.fcfc'UDO CITROEN AX 14 RD. letnik 1990, ugodno prodam. 0241 -761 1732 RENO 5 CAMPUS, letnik 12/89, 41000 km, rdeče barve, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam. 0312-494 1735 Prodam JUGO 45 koral, letnik julij 90. »45-817_1738 R18 TU, letnik 1983,prodma. ©43-035, po 15. uri 1741 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do novembra 94, cena 700 DEM. 084-451, od 13. do 15. ure 1744 Prodam R 4, letnik 1978, neregistriran. 0323-533 1745 Prodam JUGO 45, letnik 1967, garažiran, lepo ohranjen, cena ugod-na. Zavec Simona, Hratje 39, Kranj Ugodno prodam Z 101 Mediteran, letnik 2/81, cena po dogovoru. Bec, Cankarjeva 42, Radovljica 1749 Prodam UNO 60 S, letnik 1989, reg. do 7/94. 076-326_1751 JUGO 45, letnik 1988, bel, 70000 km, ugodno prodam. 0242-0921754 Kroaam dobro ohranjeno Zastavo 1.1 GX, letnik 1987, minimalno 2600 DEM. Ogled od 12. do 17. ure. Koprena, Pipanova 78, Šenčur 1759 Prodam FORD FIESTO 1.4, letnik Junij 1991. 0682-638_iwi KADETT, letnik 1983, prodam, cena 6000 DEM. 078-677_itto GOLF, diesel, letnik 1985, prodam. 0 327-617, popoldan. 1771 R 5TS, letnik 1983, prodam. 0 421-276_1772 Z 128, letnik 1983, prodam. 0 53-677_1773 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam. 0332-511_1779 OPEL ASCONA 1,6, letnik 1988, prodam za 9200 DEM. 0738-887 1780 FIAT TIPO 1.9 TD, letnik 1989, prodam za 13000 DEM, v račun vzamem avto do 3000 DEM. 0632- 465 1762 AUDI 80 C 91 prodam za 22000 DEM - v račun vzamem avto do 5000 DEM. 0632-465 1793 Prodam ohranjeno Z 750, letnik 1985, registrirano do 11/94. 084- 321_1792 R 4, letnik 1985, prodam, cena po dogovoru. Stanonik, Sv. Duh 1251793 Prodam R4, letniki 987, dobro ohranjen. Smledniška 89, Kranj 1S45 Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. do 7/94. 0326-722_1847 Prodam BMVV 315, letnik 1981, reg. do 8/94, po ugodni ceni. 053-718 1851__ Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1986. 0422-420_isss JUGO 55 SKALA, letnik 1989, prevoženih 43000 km, solidno ohranjen, prodam. 057-062 18S9 JUGO 45 A, maj/87, reg. do 25.5.94, prodam, cena po dogovoru. 058- 116 1860 Prodam Z 1.1 GX, letnik 1987. 047- 510 1861 LANCIA PRIZMA 1600, letnik 1986, prodam za 8200 DEM, delno na kredit. 0217-085_ibm R 4, letnik 1988, prodam. 076-384 1869 R 4 GTL, letnik 8/92, prodam. 057- 201 1870 Prodam LADO RIVO, letnik 1987. 0323-851_i87i HYUNDAI PONY GLS, letnik 1991. 0421-276 dopoldan, 43-295 popoldan 1872 Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran in starter za LADO 1200, ter vlečno kljuko za R 4 in Z 750. 084-735 1873 CITROEN GS 1.3, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. 041-486 1875 Nujne*- ugodno prodam JUGO 45, letnik 1989. 0212-327, popoldne 1877 _ GOLF JXD, diesel, letnik 1989, garažiran, reg. do 11/94, prevoženo 72.500 km, prodam. 0 215-688 1879 ZASTAVA 128, letnik 12/87, reg. celo leto, prodam. Snedic, Partizanska pot 12/a, Kranj. lase ZASTAVA 101, reg. do 1/95, prodam. 0 733-160_1890 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. 0 311-804 1892 R 5 Campus, diesel, letnik 10/91, prodam. 0 47-372 1893 R 5 Campus, letnik 1990, 5 V, 5 P, i. do 11/94, prodam. 0 325-543 AVTO ŠOLA Škofja Loka, Frankovo nas. 157 -OT633 -114 , 620 - 211,310 - 222 BMW 316, letnik 1986, ugodno prodam. 0 710-764 1900 OPEL VECTRA1.8 i GLS, letnik 6/91, srebrno - zlate barve, dodatno opremljen, prodam. Grajzar, Sajov-čevo nas. 9, Šenčur. 1903 FIAT UNO 45, fire, star 3 leta, kovinske barve, 32.000 km, prva lastnica, prodam. 0 41-381 ihm YUGO 45 KORAL, letnik 11/89, prevoženo 47.000 km, ugodno prodam. 0 422-241, popoldan. 1906 LADO KARAVAN 1200, letnik 1983, garažiran, prodam. 0 421-671 100« R 4, letnik 1988, cena 3600 DEM, prodam. 0 41-668 1910 Prodam GOLFA 1600 S, letnik 1978, zelo ugodno. 0323-632 1914 Ugodno prodam FIAT 126 "bolheo". 0718-222 1916 Prodam R 5, 1992, bel, 5 vrat, nekaramboliran, za 11500 DEM. 058-191, popoldan 1918 JUGO 45, letnik 89/90 in VVART-BURG TURIST celega ali po delih, prodam. Sp. Bitnje 21, 0311-964 1921_ NISSAN BLUEBIRT 1,6, letnik 1988, prodam ali zamenjam. RUBIN, d.o.o. Kranj, 0215-545 1926 Rahlo karamboliran OPEL KADET 1,6 SL, letnik 1988, katalizator, prodam. RUBIN, d.o.o. Kranj, 0215-545 1928 Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Mavčiče 41 1929 FIAT UNO DS, letnik 1986, 110.000 km, 5 vrat, cena 6800 DEM. 0891-066 1931 Prodam R 18. 0332-258 1933 JUGO 55, letnik 1988, video kamero Hitachi, novo, prodam. 078-315, po 18. Uri 1942 Prodam OPEL CORZA, letnik 1988, rdeče barve, lepo ohranjen. 0312- 255 1943 Prodam R 18, letnik 2/81, ohranjen za 2900 DEM. 0331-858 1944 GOLF bencin, letnik 1981, lepo ohranjen z dodatno opremo, zelo ugodno prodam. 0211-459 1945 Prodam SUBARU LEGASY KARAVAN, bele barve, 2 WD, star eno leto, 25000 km ali menjam za manjše vozilo. 077-996, zvečer 1947 Prodam VVARTBURG KARAVAN bel, bencinar, star 3 leta, na novo registriran, prevoženih 60.000 km ali menjam za manjše vozilo. 077-996, zvečer 1948 Prodam R 18, letnik 1986. 047-146 1951_ MAZDA 323 F, 11/90, rdeča, z maksimalno opremo, nekarambollra-na, prodam za 16800DEMI 0324- 146 1952 Z 101, starejši letnik, komfort v dobrem stanju, prvi lastnik, prodam. 0422-363 1954 Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE126, (•L: 0043-463 21415 Prodam JUGO 45, letnik julij 1991, prevoženih 40.000 km, garažiran, prva lastnica. 0332-594 igei Prodam R 4, letnik 1992, registracija aprila. 0421-250 1964 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1988, prevoženih 72000 km, registriran do 11.10.94, cena 2800 DEM. 070-782 Prodam Z 101, letnik 1984, registriran. 0325-862 1967 Prodam Z 128, letnik 1989, registriran do konec aprila 94, cena po dogovoru. Mijatovič, Tomažičeva 7, Kranj, 0222-241, int. 245 1968 JUGO 55, letnik 1989, reg. do 24.2.94, cena 3600 DEM In OPEL KADET, letnik 1978, reg. do 24.4.94, cena 2900 DEM, prodam. 0329-914 Z 101, letnik 1984 in Z 750 za rezervne dele, prodam. Potočnik, Lenart 17, Selca 1970 Prodam Z 750, letnik 1985, reg. do 11/94 in kupim JUGO 55, letnik 90/ 91. 0632-297_1973 DAIHATSU SHARADE TS 1,0. letnik 1990, radio, nove gume, odlično ohranjen, prodam. 0212-991 1977 Prodam Z 750, letnik 1979. 053-350 1981 Prodam ali menjam JUGO KORAL GVX 65, letnik 1990, 55000km, rdeče barve. 0733-173 1992 Prodam LADA SAMARA, leto 1990, odlično ohranjeno, prvi lastnik. 070- 175 1983 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. 048-600 1985 Prodam Z 750 in OPEL KADET 1,2 S. 077-966 1989 Prodam FORD ORION, letnik 1984, lepo ohranjen, metalna barva. Golnik 28_1992 Prodam JUGO 45 A letnik 12/86. 067-340, po 16. uri 1993 Ugodno prodam R 5 GTL 1,4, letnik 10/85, ohranjen. 0310-669 1995 Prodam R 19 diesel, GTD oprema, letnik 1991, reg. velja do 28.1.95, cena 19000 DEM. 049-007 1997 MITSIBISHI, letnik 1987, prvi iastnik. 80000 km. 046-418, po 19. uri 1998 JUGO 60 KORAL, letnik 1989, reg. do 2/95, prodam za 4900 DEM. Q311-357_1999 Z 101, letnik 1987 In FIČOTA, letnik 1985, ugodno prodam ali zamenjam Z 101 za cenejšega Jugota. 053-412 2001 Prodam PORSHE 924 ali menjam za cenejši avto. 0733-951 2013 FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Zg. Duplje 80, 047-190 2014 Prodam R 20 TS, letnik 1979, cena po dogovoru. 049-333 2017 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1986 za 2900 DEM. 045-532 2018 GOLF, letnik 1980, reg. celo leto. prodam za 2500 DEM. 045-17O2020 Prodam Z 101, letnik 1982. 083- 696 2023 Prodam VW 1200, letnik 1975, reg. do 16.6.94, cenapo dogovoru. 045- 727 2024 Prodam OPEL KADET 1.3 I, letnik avgust 90, s katalizatorjem, kovinska barva, deljiva zadnja klop, 3 vrata. Blatnik Brane, Milje 64, visoko 2025 Poceni prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, letnik 1987. Sušnik, Sp. Besnica 160 2030 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1979. 065-140 2031 ZAPOSLITVE Predstavljamo najnovejši program Mladinske knjige. Za pošteno delo, dobro plačilo, za najboljše - dodatne bogate nagrade. Poklici in se pre-pričajl 0212-260, 56-105 827 Redno zaposlimo izkušenega posrednika z nepremičninami za generalno vodenje. Samo resne ponudbe na 0064/331-306 in 331-307, od 7. do 15. ure od ponedeljka do petka) 1615 DISCOTECA PRIMADONA - honorarno zaposli dve dekleti za strežbo. Najrajši začetnice, prevoz zagotovljen. 045-481 1623 Zaposlim prijetno dekle za delo v strežbi. 0212-767 1722 Zaposlim STROJNIKA za grad. mehanizacijo in grad. delavca za pomoč v gradbeništvu. 0324-914 ELEKTROTEHNIKA, lahko pripravnika, iščemo. Prošnje s spričevali 3. in 4. letnika poslati na LE-TEHNIKA, Hrastje 75, Kranj 1793 Žensko do 30 let takoj redno ali honorarno zaposlim v gostišču v Mostah pri Komendi. 0061/738-660 1767 Trgovina z belo tehniko zaposli pripravnika trgovca ali nudi honorarno zaposlitev. 0331-301, 329-170 1768 Iščem samostojno TRGOVKO za trgovino z mešanim blagom. Šifra: ZDENKA_1769 Uredimo vam delo na POTNIŠKIH LADJAH. 0213-724_1786 V okolici Kranja zaposlimo NATAKARICO. 0621-541 1818 Zaposlimo natakarico in dekle za pomoč v kuhinji. Delo dopoldan, sobota, nedelja prosto. 0223-849, dopoldan 1828 Lep zaslužek dobi oseba z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. 0325-678 1832 V bifeju zaposlim dekle. 043-583 1833_ Gostilna v Kranju takoj zaposli redno ali honorarno KUHARJA-ico ali KUHARJA pripravnika. Šifra: KUHAR 1856_ Gostilan v Kranju takoj zaposli redno ali honorarno NATAKARJA-ico ali natakarja-ico pripravnika, šifra: NATAKAR_1857 Ste brez dela? Nudimo redno zaposIKevI Pokličite 0328-949 ises KUHARICA išče honorarno zaposlitev v Mengšu ali okolici. 0 061/737-951, po 18. uri. 1891 Iščem ličarja za delo na jadralnih letalih. 0 725-214, zvečer. 18M VILIČARIST z večletno prakso iščem službo sebi primerno, lahko kot skladiščnik in viličarist. 0323-632 1913_ Zaposlimo cvetličarko - aranžerko z večletno prakso. Trgovina Rubin, Betonova 44, Kokrica - samo osebno) 1927 Restavracija v okolici Kranja zaposli KV KUHARJA za pripravo jedi ala carte. Plačilo dobro. Šifra: OSTALO PO DOGOVORU_1938 V Tržiču zaposlimo dekle ali fanta z izkušnjami v strežbi in pizzopeka na krušni peči. 052-055 1949 Takoj zaposlim KV MIZARJA in LIČARJA za površinsko obdelavo pohištva. 057-313 1955 PEKA ali delavca za priučitev zaposlimo. Pekarna SEZAM RODINE - Begunje. 0332-336 od 14. do 17. ure i9ss Zaposlimo redno KV samostojnega KUHARJA. 051-002 dopoldan in 56-009 popoldan 1971 Dekle za STREŽBO in žensko za popoldansko pomoč v kuhinji išče GOSTILNA BIZJAKI Vse ostalo osebni dogovor. 19W Pizzerija v Kranju išče KUHARJA za redno ali honorarno delo. » 222-456 V pizzeriji zaposlimo KUHARJA. »43-502_ V redno delovno razmerje sprejmemo delavca s sposobnostjo samostojnega dela na področju zunanje in notranje trgovine z znanjem dveh jezikov ter računovodstva, javite se s kratkim življenjepisom na naslov: DONA. d.o.o., Cankarjeva 60, Radovljica 2021 Špeditersko podjetje redno zaposli CARINSKEGA ŠPEDITERJA z aktivnim znanjem nemškega jezika. Ponudbe pod šifro: KOT. ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22. Begunje, 0733-232_32 PIŠČANCI ZA ZAKOL 1 kg/200 SIT. Suhadole 12, Komenda 1248 Po 15. februarja bom prodajal 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiram naročilal Oman, Zminec 12, 0621-475 1256 Prodam od 20 do 100 kg težke PRAŠIČE, domača krma. 049-252 1727 Prodam črno belega TELIČKA. 0061/824-107 1733 Prodam ali menjam JALOVO KRAVO za brejo. 0733-917 1736 Prodam KOZLIČKA, starega šest mesecev. Branko, Savska c. 36, Kranj 1742 Prodam 8 tednov staro črno belo TELIČKO. Srednje Bitnje 9, Žabnica 1743_______ Prodam 10 mesecev staro TELICO za nadaljno rejo ali zakol. 0695-147 1750 _ Prodam KOKOŠI, stare eno leto. Huje 9, Kranj _1752 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Vilfan, Zg. Bitnje 22 1758 Menjam 14 mesecev staro TELICO simentalko za bikca, ter kupim teleta 14 dni starega. 048-051_i760 Prodam MESO od krave, brez silaže. 045-409 1762 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 045-368 1794 Prodam KRAVO frizijko v devetem mesecu brejosti, drugo tele. Rozman, Triglavska c. 16a, Bled 1778 Prodam visoko brejo TELICO. 0736-454__mi Prodam KRAVO simentalko v 5. mesecu brejosti. 0725-042 1803 Prodam MESO mlade KRAVE. 049- 472 1825 Prodam jalovo KRAVO za zakol. Zalog 8, Cerklje 1S28 Prodam večje in manjše PRAŠIČE. Stanonik, 065-546 1835 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 0311-811_ 1846 Prodam dve delovni KOBILI aH menjam za starejšega konja. Luže 19, VISOkO_1848 Prodam cca 3 tone SENA 20 SIT/kg. 0874-054 1855 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. 0736-687 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti. 048-093 1B66 Kupim BIKCA SIMENTALCA od 60 do 120 kg, za pleme. 0 51-6911878 KRAVO za zakol, prodam. 040 802- 1883 Prodam TELICO visoko brejo. Šmid, Dovje 46, Mojstrana. 1888 PRAŠIČA za zakol, prodam, cena 200 SIT/KG. Sr. Bitnje 97, Žabnica. 1869_'_ KRAVO SIMENTALKO, staro 4 leta, za zakol, prodam. 0 66-958 i_M 7f- 1902 Polovico KRAVE, prodam. 770 PRAŠIČA za zakol, prodam. 0 421- 182 1907 7 tednov stare PUJSKE, prodam-Mlaka 3. 0 733-695_19" TELETA SIMENTALCA do 14 dni starega, kupim. 0 217-062 mg Prodam brejo KOZO. 057-766 1930 Prodam PRAŠIČA težkega 190 kg. Okroglo 12, Naklo_i»5 Nosnice 20 tednov prodam. 0422- 027 1939 Prodam BIKCA simentalca. težkega cca 350 kg. Sp. Luša 14_imi Dva BIKCA simentalca 130 in 200 *9, prodam. Humar, Zalog 46 1«6 Prodam PRAŠIČE težke do 80 kg. •65-459_ibm Prodam mizarsko izdelane KLETKE *a zajce z napajalniki, mrežami proti Doćganam in izvlečnimi plehi in mrežami za čiščenje. _»77-723 i9eo Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. BT41-813_i9ee Prodam KRAVO simentalko po teletu, dobro molznico. Visoko 71 1972 Prodam PRAŠIČKE težke 25 kg. Bohinc, Zg.Brnik 57a_1974 Prodam polovico KRAVE. «403-288, 403-189_1979 Prodam plemenske OVCE z jagenjčki- 177-966_1990 Prodam težkega domačega PRAŠIČA za zakol, primernega za predelavo. Čadež, Delnice 7, P65-134 1994 čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom 2 x cepljene, prodam. Puštal 18, Šk.Loka, HT620-619 2003 Prodam BIKCA starega 10 dni. Struževo 7, Kranj 2007 Prodam dva TELIČKA. Stanonik, 965-546 2009 DOBERMANA, starega sedem mesecev, ugodno prodam. «»45-329 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Splošno pravnega sektorja IVAN ROŽENBERGER rojen 1928 Od njega smo se poslovili v sredo, 26. januarja 1994, ob 14. un na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANTONIJA LEBAR roj. Rehbergar, iz Stražišča Pogreb drage pokojnice bo danes, 28. januarja 1994, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 26. januarja 1994 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl ALOJZ DOLINAR iz Tržiča, Retnje 8 upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 25. januarja 1994, ob 15.30 uri na pokopališču v Križah. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Spanje je podoba smrti, pravite. Jaz pa pravim, da je prej podoba življenja. B. Pascal ZAHVALA za zadnje slovo od drage ANE CUDERMAN roj. Zavrl Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji pomagali in jo obiskovali v tej pozni starosti. Zahvala je namenjena dr. Jerajevi za prijazno pomoč v času zdravljenja, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, za izražena ustna in pisna sožalja, za čudovito cvetje, pevcem za zapete psalme in pesmi slovesa ter g. župniku za pogrebno slovesnost. Za njo žalujejo: hči Marta z možem Jožetom, sin Stane z ženo Jožico in vnuki: Nataša, Marjeta, Bojan, Alenka V Struževem, 24. januarja 1994 ZAHVALA Odšel si, ne da bi se poslovil, zato vse to še bolj boli, tolažba nam še edina, da nekdaj snidemo se vsi... Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, brata, strica, bratranca in svaka ALOJZIJA RAZBORŠKA izražamo iskreno zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, izrekli ustno in pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice - Kirurški oddelek in CIT. Zahvala tudi g. župniku Janezu Kokalju, dr. Janezu Jenku in g. Ivanu Zupanu za lep pogrebni obred ter pevcem iz Predoselj za lepo zapete žalostinke. Enaka zahvala gre tudi praporščakom in sodelavcem kolektivov Jelovica Preddvor, Alpetour -potovalna agencija, Zavarovalnica TRIGLAV Kranj in g. Jermanu ter pogrebnemu podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Britof, Dobrljevo, 10. januarja 1994 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MILKE ZORMAN iz Suhadol se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, za maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem iz Komende za zapete žalostinke. Žalujoči: sin France z družino, sin Tone z ženo Ivanko in sestra Franca Suhadole, Lahovče, januarja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda in tasta KRISTELNA SLIVNIKA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, denarno pomoč, cvetje, sveče in tolažilne besede. Posebna zahvala dr. Zoniku za dolgoletno zdravljenje in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala, ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA 'Živeti, umreti je usoda naša, o cilj nam je visoko posajen! Glej, to drevo: za usodo nič ne vpraša, o večno se bori za svoj namen... (O. Župančič) Ob boleči in prezgodnji smrti našega dragega MARIJANA ŠMEJICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeno ooerebno mašo in pogreb, zdravnikom in medicinskim sestram Kliničnega centra v Ljubljani, in vsem drugim, ki so mu pomagali m ea obiskovali v času njegove bolezni. Hvala njegovim sodelavcem iz Leka Liubliana kolektivu OŠ Bistrica in pevcem Zupan za zapete žalostinke in tržiškim godbenikom. Vsem imenovanim m neimenovanim ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. še enkrat lskrena hvala- Žalujoči vsi njegovi Bistrica pri Tržiču, 24. januarja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta JANEZA ŠKRJANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkem trenutku pomagali in izrekli sožalje, mu podarili cvetje, darovali za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi podjetju Sava Kranj. Posebna zahvala tudi gospodu župniku, pevcem iz Predoselj in podjetju Navček. Vsem imenovamm in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožefa in sinovi z družinami Šenčur, 23. januarja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica LEOPOLDA OMANA iz Kranja gre posebna zahvala dr. Primožičevi in patronažnim sestram ZD Kranj. Iskreno se zahvaljujem g. župniku župnije Zlato polje za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala gre tudi sosedom za nesebično pomoč ob težkih trenutkih, delavcem CREINE TOZD REMONT, delavcem Avtopralnice KOČNA Ljubljana ter vsem prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vida ter ostalo sorodstvo Kranj, Nova Gorica, Podbrdo, Davča, Železniki, Kranjska Gora, 24. januarja 1994 Primer narkomana Džunija korak bliže rešitvi Rešitev za narkomana in njegovo okolico »3Kranj, 26. januarja - Primer narkomana Džunija, ki vznemirja stanovalce iz bloka Gorenjskega odreda 6, je v javnosti dvignil že veliko prahu. Stanovalci bi se radi resili njegove moteče navzočnosti in pri pristojnih službah dosegli, da mu pomagajo pri vključitvi v povprečno življenje. Ker so vsa pričakovanja vodila k centru za socialno delo, ki da je dolžan poskrbeti za narkomana, je ta ustanova sklicala sestanek z vsemi, ki jih zadeva Džunijev primer. Prišel je predstavnik kranjske policije, predstavnik Domplana, ki upravlja s stanovanjsko stavbo na Gorenjskega odreda 6, v imenu zbora lastnikov stanovanj na tem naslovu skupina stanovalcev, v istem bloku stanujoča Džumjeva mati, prišel je tudi kranjski župan Vitomir Gros. Fantova zdravnica in psihiatrična bolnišnica sta poslali pismeni mnenji. Džunijev primer, ki je po mnenju socialnih delavcev le eden izmed mnogih v Kranju, je _ zbudil pozornost zaradi stanovalcev, ki zadnje čase živijo v strahu pred 23-letnim narkomanom. V bloku, kjer živi njegova mati in kjer je tudi sam uradno prijavljen, prenočuje v kleti in drugih skupnih prostorih, zvoni na vratih stanovalcev ob nemogočih urah, prosjači za hrano in denar. Moti jih, ker dela škodo, ker opravlja potrebo, kjerkoli nanese. Ker je zanemarjenega videza, se stanovalci bojijo okužbe, ker pa je tudi narkoman, se boje tudi, da bi njihove otroke okužil z aidsom. Nasilen sicer ni, toda zaradi informacij, ki jih imajo o njem, ne morejo biti povsem mirnih živcev. Džuni je namreč predlani povsem uničil stanovanje, v katerem je živel z očetom, zaradi česar ga je Domplan tudi tožil in dosegel izpraznitev družbenega stanovanja. Stanovalci so se tudi protožili, da so zaradi Džunija večkrat klicali policijo, da se je ta sicer odzvala in fanta nekajkrat odvedla, a se je vedno kmalu vrnil in nadaljeval z ljudem nevščenim početjem. Obrnili so se na center za socialno delo, češ naj poskrbi za fantovo zdravljenje, najbolje v kaki zaprti ustanovi, da ne bo motil okolice. Predstavniki centra so stanovalcem tokrat pojasnili, da ta ustanova nima pristojnosti za represiven postopek, kakršnega pričakujejo od nje. Ne morejo ga kar zapreti v psihiatrično ustanovo, v komuno za zdravljenje odvisnosti od drog pa ga proti njegovi volji prav tako ne morejo poslati. Džuni je namreč samostojen, upravilno sposoben odrasel človek, ki ima tudi lasten vir preživljanja (invalidnino). Če bi mu hoteli eno ali drugo odvzeti, bi morali za to obstajati zelo tehtni razlogi. Stanovalci, ki morajo dan za dnem prenašati njegovo asocialno vedenje, so o obstoju tehnih razlogov sicer prepričani, toda o njih je treba razen socialne službe, župana in drugih prepričati tudi sodišče. Predsednik kranjske občine Vitomir Gros je stanovalcem pojasnil, da gre v njihovem primeru za motenje posesti in stanovalci bi morali pri pristojnem sodišču vložiti postopek za motenje mirnega uživanja svojegastano-vanja. V primerih motenja njihovega miru pa jim svetuje ob vsakem takem dogodku poklicati policijo. Ko bi se v policijski mapi nakopičilo več prijav zoper Džunija, bi lahko s prijavo sodišču sprožili postopek. V tem primeru bi lahko dosegli tudi odvzem poslovne sposobnosti in verjetno bi prej ali slej prišlo tudi do prisilnega zdravljenja. Medtem ko čakajo na izvide psihiatričnih izvedencev o Džunijevem duševnem zdravju (na zahtevo sodišča), so fantovi materi predlagali, naj bi ga sprejela v enega od kabinetov v svojem stanovanju. Toda spričo slabih izkušenj, ko je v preteklosti v njeni odsotnosti domov vodil narkomansko druščino, tega brez jamstva policije, dajo zaščiti, ni bila pripravljena sprejeti. Pač pa mati lahko poskrbi vsaj za odjavo fantovega stalnega bivališča, kar so zaostrili tudi stanovalci Gorenjskega odreda 6, in skupaj s centrom za socialno delo tudi za postopek za odvzem poslovne sposobnosti svojemu sinu. Vsi so si bili namreč soglasni, da je edinole tako mogoče pomagati Džuniju in okolju, v katerem živi. Policija se je vselej odzvala klicem stanovalcev, ki so se zaradi Džunija čutili ogrožene, je na skupnem sestanku povedal predstavnik kranjske policije. Samo lani so ga šestkrat predlagali sodniku za prekrške, enkrat pa je fant osem dni presedel tudi v zaporu v Radovljici, ker zaradi svojega gmotnega stanja ni mogel plačati denarne kazni. Džunijevega primera z represijo na dolgi rok ni mogoče rešiti, je prepričan predstavnik policije, saj gre za specifičnega kršitelja. Ne kali namreč javnega reda in miru, pač pa prenočuje kjerkoli in s tem moti ljudi. Če bi imel kje prebivati, bi bil njegov problem najbrž rešen. • D.Z.Žlebir Tudi komunalni redar je uradna oseba Škofja Loka, 28. januarja - Kdove ali 37-letni Drago L. iz Škofje Loke tega ni vedel ali pa mu iz objestnosti ni bilo mar, sicer bi s tamkajšnjim komunalnim redarjem spoštljiveje ravnal. Drago je namreč parkiral svoj avto na Mestnem trgu, kjer to ni dovoljeno. Komunalni redar mu je izročil listek z mandatno kaznijo, ki pa ga je ogorčeni lastnik napak parkiranega avtomobila demonstrativno raztrgal. Redarju je celo grozil, nazadnje pa sedel v avto m zapeljal proti uradniku, ki je zahvaljujoč svoji poskočnosti uspel rešiti celo kožo. Drago L. bo deležen obravnave zaradi napada na uradno osebo, kar je tudi komunalni redar, ko opravlja svoj med ljudmi sicer hudo nepriljubljen posel. • D.Ž. _ je ogenj napravil za okoli 700 tisoč tolarjev škode. Avtomatizirano in računalniško vodeno Unijo naj bi po desetih urah spet usposobili za delo. • D.Ž. Avto se je prevrnil Kranj, 26. januarja - Na magistralni cesti Kranj - Jeprca blizu železniškega nadvoza na Orehku se je nekaj po polnoči ponesrečil 20-letni Matej Hrovat iz Ljubljane. V ovinku je zapeljal prek cestnega roba na bankmo, tam sunkovito zavil, nato pa več deset metrov drsel ob nasipu. Nazadnje je zadel ob večjo izboklino na nasipu, zaradi česa se je avto prevrnil in po več metrih prevračanja obtičal na travniku. Hudo ranjenega so mladega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in domnevno pod vplivom alkohola, odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Umrla v bolnišnici Ljubljana, 26. januarja - Za posledicami prometne nesreče je danes v ljubljanskem Kliničnem centru umrl 38-letni Anton Bernik iz Virmaš. Ko je v soboto, 22. januarja, pešačil ob cesti v Virmašah, ga je zbil nepreviden voznik. V Kliničnem centru je umrl tudi 6-letni Dejan Ceferin iz Kamne Gorice. Otrok je bil sopotnik na prednjem sedežu v očetovem avtomobilu, ko se je le-ta prejšnji četrtek, 20. januarja, zaletel v betonski varovalni steber pred mostom v domači vasi. Požar zaustavil proizvodnjo Kranj, 25. januarja - Uro pred koncem dopoldanske izmene je v tovarni Sava v Kranju nastal manjši požar in povzročil začasni zastoj v proizvodnji. Zaradi kratkega stika, ki ga je domnevno povzročilo nihanje električne napetosti, je začelo goreti na eni od proizvodnih unij. Po dosedanjih ugotovitvah 313 F/7 TRGOVINA i perilom in kopalkami Gregorčičeva 8.64000 Kranj Veliko 40% znižanje bluz FOKY. šE DA SO rC£HVALCi ŠKofnce bol-) TOieKUVflMi. Vsak teden ena srečna družina Solze sreče ob naši nagradi V naši nagradni igri Vsak teden ena srečna družina si je sreča izbrala naslednji naslov: Zgornje Rute 4. Zgornje Rute so v naselju Gozd Martuljek v Zgornje-savski dolini. Ko je sreča potrkala na vrata majhne hiške ob magistralni cesti v Zgornjih Rutah, je nagrajenec, ki mu je Gorenjski glas poklonil 20 tisoč tolarjev, nejeverno onemel. Nagrajenec, domačin Janez Peternei sploh ni ne mogel in tudi ne hotel verjeti. "Dopoldne me je obiskal znanec in prijatelj in mi povedal, da je v Gorenjskem fla.su objavljena moja hišna tevilka. V začetku sploh nisem hotel do bližnje pošte, da bi telefoniral: To ne more biti res, saj nikoli v življenju nisem nič dobil. Bil sem prepričan in kar malo užaljen, da se z menoj tako heca." Janez Peternei Ko pa je dejal, da mi sam plača telefonski pogovor z Gorenjskim glasom, sem si pa rekel: Če pa plača, je pa morda celo res!?!" pravi Janez Peternei. Janez Peternei je invalidsko upokojen - 32 let je delal v jeseniški Železarni, se iz Mojstrane priženil v Martuljek in ima pet otrok. Danes prejema okoli 30 tisoč tolarjev mesečno, kar komaj zadošča, da plača vse stroške, kaj šele, da bi si kaj lahko privoščil. "Ste veseli nagrade," vprašamo. "Vi se pa res hecate! Saj je 20 tisoč tolarjev ena pokojnina! Tega si v sanjah nisem mislil, da bom jaz kdaj kaj dobil! In to zdaj, ko imam še posojilo!" "Kakšno posojilo pa?" Premog sem kupit.. Neizmerno bi bil vesel, ko bi bila ta nagrada - v hrani..." (Ko smo se z njim pogovarjali, še ni vedel, da mu Gorenjski {las iz Kranja pošilja natan-o to: 20 tisoč tolarjev za nakup izdelkov škofjeloškega podjetja LOKATEKS). "Vas za konec lahko še nekaj vprašamo: ali imate ves čas pogovora zaradi nagrade solzne oči?" "Jo..." • D.S. - Foto: J. Pelko NAJAVLrJAMO Od Preddvora do Bele Odsek za pohode pri kranjskem društvu upokojencev prireja v četrtek, 3. februarja, pohod od Preddvora čez Mače in Bašelj do Zgornje Bele. Dobijo se ob 9.15 na kranjski avtobusni postaji. Izlet, ki obeta zhoje za poltretjo uro, vodita Danica Mislej in dr. Helena Prlja. Obleka in obutev naj bosta vremenu primerna. Žalna slovesnost za Kamnitnikom Združenje borcev in udeležencev NOV iz Škofje Loke obvešča svoje člane, svojce talcev in občane, da bo v sredo, 9. februarja, ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom žalna slovesnost v spomin na 50 talcev, ustreljenih leta 1944. Zbirališče bo ob 15.30 pri trgovini v Groharjevem naselju. Upokojenci vabijo na pustno zabavo Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in njihove svojce na pustno zabavo. Pustovanje bo 12. februarja z odhodom ob 15. uri. maske so zaželene. Prijavite se lahko na telefonsko številko 422-241, kjer boste dobili vse nadaljnje informacije. Krvodajalska akcija na Jesenicah Jesenice, 28. januarja - Občinska organizacija Rdečega križa z Jesenic obvešča vse krvodajalce, da bo letošnja krvodajalska akcija 4. in 5. februarja, in sicer kot vedno v Domu TVD Partizan na Jesenicah, od 7. do 13. ure. Občane vabijo, da se krvodajalski akciji odzovejo v čim večjem številu. Tradicionalni pohod na Kriško goro Planinsko društvo Kranj vabi planince na tradicionalni pohod na Kriško goro, ki bo v nedeljo, 30. januarja. Odhod z avtobusne postaje je z rednim avtobusom ob 8.25. Oprema naj bo zimska, vodnika Jože Trilar in Jože Skorc za lažjo hojo priporočata palice. Hoje je za približno pet ur in pol. GAULOISES BLONDES KRIMINAL Brezvestno ravnanje zakoncev Z. Nežikin pekel pri skrbnikih Radovljica, 28. januarja - Ker sta skrbnika, zakonca Cirila in Marjan Z. s Posavca zanemarjala in grdo ravnala z duševno zaostalo Nežiko T., nad katero sta pred časom prevzela skrbništvo, ju bodo radovljiški policisti ovadili tožilstvu. Zakonca Z. sta leta 1991 prevzela skrbništvo nad 54-letno Nežiko T.. Njuni na videz človekoljubni potezi pa ni botrovalo sočutje, pač pa dejstvo, da je duševno zaostala Nežika lastnica precejšnjega premoženja, zlasti travnikov in gozdov v okolici Posavca. Leta 1992 sta Cirila in Marjan dosegla, da jima je Nežika prepisala svoje premoženje z darilno pogodbo. Tedaj pa se je zanjo začel pravi pekel. Ne le da sta zakonca Z. svojo varovanko zanemarjala m ji nista dajala hrane, zaradi česar se ji je opazno poslabšalo zdravje, pač pa sta jo celo namenoma vozila pomanjkljivo oblečeno na dež. Policisti vedo povedati tudi, da sta za Nežikino osebno higieno pogosto skrbela kar s cevjo za zalivanje. Nič čudnega, da je naposled zbolela za pljučnico. Tudi bolna jima ni zbujala posebnega sočutja, saj sta jo prikrajševala tudi pri zdravilih. Kruto ravnanje je slednjič prišlo na dan, zaradi česar bosta brezvestna zakonca odgovarjala. Zapustitev in zanemarjanje slabotne osebe namreč sodi med kazniva dejanja. • D.Ž. Sramota ga je peklila Bled, 28. januarja - Blejski policisti so zaradi lažne ovadbe obravnavali 22-let-nega Marka L. iz Bohinjske Bistrice. Že poleti se mu je namreč primerila nerodnost, zaradi katere mu je bilo pred znanci očitno nerodno, zato si je izmislil, da so ga napadli. Ko se je namreč v nočnih urah iz vsele družbe sam vračal proti blejski avtobusni postaji, je padel v tri metre globoko jamo in se poškodoval. Verjetno bi ga bilo sram, če bi znanci zvedeli za njegovo nerodnost, zato je odšel na policijo in javil, da so ga napadli trije neznanci. Policisti imajo veliko pametnejšega dela, kot iskati neobstoječe nasilneže. Marka L., ki si jih je privoščil z lažno ovadbo, pa bodo zdaj ovadili sami. Nesojeni samomorilec jih je ozmerjal Kranj, 28. januarja - 32- letni moški se je zadnjič odločil, da ima vsega zadosti in da bo življenju napravil konec. Policisti so ga našli, ko se je pripravljal na usodni skok z mostu na Poštni ulici v Kranju. Z lepo besedo so ga skušali prepričati, naj zloveščo misel opusti, vendar si ni dal dopovedati. Zato so ga naglo zgrabili in na silo odtegnili poslednjemu dejanju. Namesto da bi bil možak možem postave hvaležen za rešeno življenje, jih je pošteno ozmerjal. Vklen-jenega so odpeljali v zdravstveni dom, kjer je zdravnik kot najresnejšo motnjo ugotovil močno vinjenost. Ker je bil k vsemu še nasilen, so ga nazadnje odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga za nekaj časa zadržali. Obvestilo naročnikom ROK ZA VAŠO ODLOČITEV SE JE IZTEKEL Do torka smo v naši naročniški službi sprejemali Vaša sporočila, če ste se odločili za plačilo letošnje naročnine Gorenjskega glasa le v dveh obrokih: 3.000 SIT do 28. februarja in 2.900 SIT do 15. marca. Vseh, ki ste nas poklicali po telefonu ali nam napisali dopisnico, je kar nekaj tisoč, zato se opravičujemo, Če ste morda morali telefon vrteti nekoliko dlje. Skratka, rok za sporočilo odločitve o plačilu celoletne naročnine je bit 25. tanuar, za plačilo pa je se cel mesec Časa. Prav zato tudi še nismo razpošiljali računov, ki Vam ga bo pismonoša dostavil sredi februarja, kajti prvi obrok zapade v plačilo šele konec naslednjega meseca. Za Vašo dobro odločitev, da prihranite s plačilom naročnine, pa se Vam najlepše zahvaljujemo. Poudarili smo tudi, da dodatne ugodnosti, povezane š plačilom celoletne naročnine, veljajo od dneva, ko nam to sporočite. Med tistimi, ki danes in jutri potujejo na Glasov dvodnevni izlet v Lendavo, je kar precej takšnih, ki so še odločili za celoletno plačilo naročnine in zanje je cena izleta nižja. Ravno tako kot račune za celoletno naročnino, bomo tudi redne račune za prvo trimesečje začeli razpošiljati šele v naslednjem mesecu. '•• Gorenjski glas