Redilne snovl in redilnai vrednost pos^meznih zivil. Včasih slišimo čenčati kakžnega modrijana, češ, oni debeluhar vživa gotovo samo stnro svinjsko meso in beli kruh, sicer bi ne bil tako okrogel (dobro rsjen), ali po gospodična N. N. lovi menda same kobilice. ker je tako suha itd. itd. Da so takšne in emake govorice br«z vsake podlage, ve vsak pameten, cosixxl«r in umna gospodinja, kajti često opažamo baš iidsprct.no, nemreč da je tisti, ki dobro zavživa trhel in suh, čruf i ^>a, ki uživa priprcsta kmečka jedila, čvTst in dobro rejen. Znano je, da telesna oblrka ni tolikc odvisna od tega, 9 kakšnimi jedili se past-.^ezen Łlovek prehra.ijuje, marveč veliko bolj od tega, kako raviita hrani^a prebavlja. Redilne snovi te^&.ali cnega živila skupaj predstavljajo redilno vre^nost dotičnega živrla. Poedino živilo more potemtakem vsebovati obilo posameznih redilnih snovi, ki pa sicer nimajo vtl:ke redibve vredirjiti za -človeka, bcdisi vsled tego, ker jih za pcehrano svojeira telesa sploh ne potrebuje, ali pa znt ¦. ker os? ine<o vsled slfibih prtbavil več ali nanj nciŁro.bljona. Najvažnejše redllne snovi, ki se nahai« o v nf.Si vsnkdanji hrani, so: a) dužične snovi. katerih kemične spojine imenujemo beljakovine (albumir.f), b) brezduši'cr.e snovi, to so tolščobe in ogljilccvi vo* dani ali ogljik&vi hydrati. c) rudninske snovi, to so razne soli in d) voda. a) dušične snovi, katerih kemične spojine hnentrfemo go, kajti one so potrebne za tvorbo krvi, kaikor tudi za tvorbo mesa ali nvišic in hrustanca v človeškem telesu. StTočnice (fižol, graiK, Ječa itd.) vsebujejo zelo ttnnogo beljakovin. Brezdušične snovi — tolščobe in ogljiikovi hydrati •— služijo za proizvajanje telesne moči in topkte. lolščobe se pod ugodnkni prehranjevalnimi razmerami rade nagomilijo na posameznih organih človeškega telesa ter tvorijo potem nekako rezervno zalogo za slabejše čase. Njih uiinek nastcpi šele teda], ko v slučaju potrebe pod vplivom krsika v krvi oksidirajo, ozirama zgorevajo, pri čemur oddajajo toploto in se spreminjajo v ogljikovo kislino in vodo. Ogljikovi hydrati se ne morejo nakopičiti v orgftnizmn, marveč so podvrženi edinole zgorevanju. Oni am pravi proizvajalci telesne moči in toplote. Ogljikcm hydrati delujejo obenem ugodno tudi v tem smislu, da v gotovih slirčajih nad-omestujejo beljakovine in todščobe. Rii, žita, kostanji itd. vsebujejo razven beljakovin tudi večje množdne ogljikovih vodanov, dočim je meso zelo Tevn» na teh snoveh. Poraba beljakovin v človeškem organizmu je zmircm enaka, bodisi da opravljamo naporna telesna dela, ali pa da počivamo. Največ beljakovin porabijo miftdi Ijudje v letih bujne telesne rasti Neumestno je zategadelj vživati animalično hrano, f» je ratzne mesenine ob napornem delu, ker je vegetabilKna, to je rajtlinska hrana mnogo itzdatnejša in človeškemu o»ganizmu prikladnejša, nego me9o in škcdo dela svojemn žepu, kdor kupuje drago meso, ki ]e vsled svojega vellkega nagnjenja k razkrajanju večkrat celo škodljivo. Ob rastlinski hrani, četudi je zelo revna na dušičnl* snoveh, moremo opravljati težka fizična dela, n. pr. kopaS ob zavživanju grozdja. Beljfakovlne v rastlinski hrani se enake beljakovinam t živalski hrani ter imajo tudi približno enako rediln© Trednost. Kakor že povedano, ne pomerii posamezna rfrdilna snov sama zase posebne redilne vrednosti, marvefc šele v zvezi z drugimi redilnimi snovmi. Zato je potrebmo, da zelo redilna živila mej>amo z manj redilnimi živilL Tudi neprebavna staničevina vpliva na delovanje čreves ugodno in sicer na ta način, da jih razširja in napolnjuje. Sar dje in zelenjava ]e izvanredno zdravo dietično živilo, ker ima rauven svoje redilne moči tudi to lastnost, da ost*žuje prebavila im pospešuje tvorbo krvi. Nemški zdravnik dr. Meinert piše, da potrebuje odrastel delaven mcški ob neprenapornem delu (kroječ, čeTl]ar, tkalec, pleskar, jermenar, pismonoša, pisar itd.) na dan povprečno 100 gramov prebavnih beljakovin, 70 do 1OO gramov tolščobe in 450 do 500 gramov ogljikovik hydratov. Odrastla ženska potrebuje 96 gramov beljakovin, 48 gramcv tolščobe in 400 gramov ogljikovih hydratov. Otrok v starosti 7 do 15 let rabi dnevno 76 gramo* beljakovin, 44 gramov tolščobe in 320 gramov ogljikovih hydratov, za otroke v starosti pcldrugega leta pa zadostuje 30 gramov beljakovin, 42 gramov tolščobe in 70 gramar ogljikovih hydratov. Katere redilne snovi vsebujejo posamezna živila i« <r kakšnem medsebojnem raznverju v odstotkih, naj poved* naslednje vrstke; Živalska (animalična) živila. Goveje meso: 18—22% beljakovin, 1—10% tolščobe in 72—76% vode; teletma: 19% beljakovin, 8% tolščob«v 73% vode; svinjsko meso: 14—20% beljakovin, 7—43* tolščobe in 44% vode; kuretiaa: 18—23% beljakcvJn, 2—3% tolščobe in 70—78% vode; divjačina: 18% belj»kovin, 1% tolščobe in 77% vode; slamik (ribe): 19% b»Ijakovin, 17% tolščobe in 43% vode; jajca: 12% beljakovin, 11% tolščobe, 2% redilne soli in 75% vcde; suroir* maslo: 85% tclščobe in 10% v&de; slanina (prekajena)! 3% beljakovin, 79% tolščobe in 12% vode; kravji siR 43% beljakovin, 7% tolščobe in 40% vode; kravje mleka: 4% beljskoviTi, 3% tolščcbe, 4% redilne soli in 88% vo« de; smetana: 5% beljakovin, 29% tolščobe m 63% vode. Odstotni ostanek vsakega posameznega živila tvorijo rudninske snovi, neprebavna vdakniiva, pepel itd. Rastlinska (vegetabilična) živila. Fižoi: 25% beljakovim, 56 ogljikovih vodanov, 2% tolščobe in 15% vode; ječmena kaša: 17% beljakovin, 75% ogljikovih vcdanov, 3% tolščobe, 2% redilne soli im. 15% vode; ovsena kaša: 18% beljakovin, 70% ogljikovih vodanov, 7% tolščcbe, 3% redilne soli in 13% vode; keruzni zdrob: 14% beljakovin, 71% ogljikovih vodanov, 4% tolščobe in 11% vode; riž: 7% beljakovln, 77% ogljikoviii vcdanov, V*% tolščobe in 12% vode; pšenična mokac 11% beljak&vin, 73% ogljikovih vodanov, 1% tolščob«k 1% redilne soll in 1454 vode; kromprr: 2% beljnkovav 21% ogljikovih vodanov, 1% redilne snovi in 75% vode; zelje: 2% beljakovin, 5% cgljikovih vodanov in 90% vo> de: solata: 2% beljakovin, 3% ogljikovih vodanov, 1% tolščobe in 93% vcde; jabolka: %% beljakovin, 12* ogljikovih vodanov, 3% redilne soli in 82% vode; slive: Yt% beljakcvin, 8% ogljikovih vodanov, 2% redilne soB in 85% vode; črešnje: %% beljakovin, 15% ogljikovih vodenov, 2% redilne soli in 78% vode; breskve: 19— 25% ogljikovih vodancv, %% redilne soli in 75% vode; gr^zdjp; *A% beljakovin, 10—20% ogljikcvih vodanov, K% redilne soli in 79% vode; sladkor (iz sladkorne pese): 95% ogljikovih vodanov in 3% vodc. Glede preostanka na odstotkih ve-lja pribiiino isto, kakcr pri živalskih živilih. Iz zgoraj navedcnega posnemamo, da vsebuje n. pr. fižol razen ogromnih množin ogljikovih hydratov pribliino to);ko beljekovin, kakor gcveje meso, a je vendar Sestkrat cenejši, ker stane 1 kg samo 15 kron, cena govcjega mem i>a je 90 kron. V vsakem slučajn je torej boijSe kirpovati ceneai fižot, pa najsi je tudi do polovice bet|akovte neprebavnih v njem. Nespametno ravna zlasti tteti, ki je vsled svoje-ga slabega gmatnega pcložaja navmsMm na cenena iivi-la ter prlr aoran k skrajni štedljivostiv ako ne vpošteva td\ okolnosti n kljub temu kupuje rajši draga živila. Da poedina jedila hitro in dobro prebavljaino, je pač potrebno, da ph doigo in dcbro žvečimo. Za jed moramo imeti vselej ipotrebni čas, kajti čim manj vzamemo časa za j©d> tem več ga bodemo potratili1 pozneje, aJco bomo bo lovali na prebavilirh. -»•• Ce pametao uporablja-mo za rvašo pre*hrano potrebna /iviia, moremo izJvateti tudi s skromnim zaskižkom dokaj lobro. Pri tem niti r>e kratimo svoje telesne mo-či, niti ne ¦Ikodujemo zdravju našega nad vse umetno ustvarjenega •rgankma.