VSE ZA ZGODOVINO 177 Zdenko Čepič »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele« Cigareta Filter 57 v naši zgodovini in izročilu čepič Zdenko, dr., višji znanstveni sodelavec, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana, zdenko.cepic@inz.si 663.9(497.4)”19” »OD NEKDAJ LEPE SO LJuBLJANKE SLOVELE« Cigareta Filter 57 v naši zgodovini in izročilu Delček naše preteklosti je tudi cigareta z imenom Fil- ter 57. Cigareta s tem imenom, številka predstavlja letnico njenega začetka, je postala del zgodovine in del »vsakdana« mnogih kadilcev pa tudi nekadilcev v Sloveniji in Jugoslaviji. Povezana je z Ljubljano, ljubljansko tobačno tovarno kot eno tistih industrijskih podjetij, ki so imela velik vpliv na razvoj mesta in njegovo industrializacijo. Filter 57 je bil simbol lju- bljanske tobačne tovarne po drugi svetovni vojni; je edina blagovna znamka nekdanje tovarne Tobačna Ljubljana, ki je ostala po likvidaciji tovarne in ukinitvi proizvodnje v de- vetdesetih letih 20. stoletja. Napis, ki je bil natisnjen na robu vsake škatlice te »kultne« cigarete – Prešernovi verzi o tem, da so od nekdaj lepe Ljubljanke slovele -, najbrž namiguje prav na tradicijo in kvaliteto cigaret ljubljanske tobačne to- varne. Filter 57 je postal »fenomen« zaradi več razlogov. Bil je prva cigareta s filtrom izdelana v Jugoslaviji. Z imenom izdelka je bila prekinjena jugoslovanska tradicija, ko so bile cigarete imenovane po zemljepisnih imenih, predvsem po rekah. S Filtrom 57 se je tudi v Jugoslaviji vključila tobačna industrija v takrat novo usmeritev glede kajenja, da bi to po- stalo manj za zdravje škodljivo. Ključne besede: tobak, cigarete, kajenje, industrija, indu- strializacija, tobačna tovarna Ljubljana, Filter 57 čepič Zdenko, PhD, Senior Researcher, Institute of Contemporary History, Kongresni trg 1, SI – 1000 Ljubljana, zdenko.cepic@inz.si 663.9(497.4)”19” “THouGH LonG FoR ITS BEAuTIES LJuBLJAnA WAS KnoWn”* Filter 57s in our History and Heritage The cigarette brand called Filter 57 is both an impor- tant and a trivial part of our past. It is cigarette that, after its introduction in 1957, became part of history and part of the “everyday life” of many smokers and non-smokers in Slovenia and Yugoslavia. It is connected with Ljubljana and the Tobacco Company Ljubljana. The latter was among those industrial enterprises that considerably influenced the development of the city and the course of its industrializa- tion. The text that was printed on the edge of each box of these “cult” cigarettes - Prešeren’s verses about how Ljublja- na has always been known for its beautiful girls - probably hinted at the tradition and quality of cigarettes made by the Ljubljana tobacco company. Filter 57 was a symbol of the Tobacco Company Ljubljana after the Second World War; it was its only brand that was preserved after the liquidation of the company and its production in the 1990s. Filter 57 be- came a “phenomenon” for various reasons. It was the first filter cigarette produced in Yugoslavia. Its name breached the Yugoslav tradition that cigarettes (i.e. types of cigarettes with regard to their quality and price) be given geographical names, names of rivers in particular. Filter 57 was the ciga- rette with which Yugoslavia joined the new trend of making smoking less harmful for the health. Filter 57 thus not only was a product of tobacco history, but also earned itself a place in our history. Key words: smoking, filter cigarettes, Filter 57, tobacco industry, Tobacco Company Ljubljana * Quotation from F. Prešeren's poem “Povodni mož” (The Water Man); English translation by Tom Priestly and He- nry Cooper. Za posredovane podatke o nastanku cigarete Filter 57 se zahvaljujem ga. Bredi Papež Brezovar iz Tobačna Ljubljana, d.o.o. – Imperial Tobacco. Dokumentacija oz. arhivsko gra- divo namreč ni ohranjeno. 178 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Cigareta1 je med najbolj obi- čajnimi stvarmi našega »vsakdana«. Tako za kadilce kot za nekadilce, za aktivne in za t. i. pasivne kadilce. Za uživalce tobaka in uživače v kajenju in tiste, ki vidijo v tem početju nekaj groznega, škodljivega za kadilca in njegovo okolico. Vsekakor ni sedanje odklonilno mnenje o kajenju v zgo- dovini tobaka, kajenja in cigaret nič novega. V Slovenski pratiki za leto 1860 (torej je bilo namenjeno resnič- no širokemu bralstvu) je bil tudi čla- nek z naslovom »Tabak piti ali kaditi zdravju škodljiva navada« in v tem je bilo opozorjeno: »Tabak se med tista zeliša prišteva, ki človeka omamijo in omotijo, torej je tudi, sploh govoriti, zdravju škodljiv.« Nato pa našteva vse mogoče, za kar je uživanje toba- ka škodljivo.2 In to še preden je začela cigareta svoj »osvajalni pohod« med ljudi. Še preden je postalo kajenje resnično mno- žično, kar pa je omogočila predvsem cigareta. Cigareta je bila na nek način sopotnica in sooblikovalka zgodovine in je tudi »produkt« zgodovine. Zato je in mora biti cigareta predmet zgodovinopisne raziskave. Cigareta je danes sicer predmet, izdelek ki je preganjan in stigmatiziran, zaznamovan kot nekaj slabega, ljub temu pa je del zgodovine. Kot marsikaj, kar je danes splošno zna- no, uporabljano in sleherniku jasno, je tudi izvor oziroma začetek cigarete zavit v skrivnost. Obsta- ja več trditev glede izvora cigarete, kdaj in kje so začeli prvi kaditi narezane tobačne liste zavite v papir. Že okoli 9. stoletja naj bi prebivalci v Sre- dnji Ameriki, Maji in Azteki, kadili tobak in dru- ge opojne rastline v religiozne namene. Tobak so dajali v trsje in kadili. Začetki cigaret v Evropi pa so povezani s Španijo. O cigareti je pisal že bene- ški ljubimec in pustolovec Casanova v svojih za- piskih o potovanju po Španiji (1767); najbrž je bil med prvimi znanimi kadilci cigaret. Ime je dobila cigareta v Španiji kot majhna cigara; ime za cigaro 1 Cigaréta -e, »tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavi- tega v papirček« (Slovar slovenskega knjižnega jezika) je v slovenščini samostalnik ženskega spola in ne moškega (»cigaret«), kar se uporablja v »vsakodnevni« rabi! 2 Stolétna pratika devétnajstiga stolétja od 1801-1901 : za duhovne, deželske služabnike in kmete : poleg nemškiga. V Ljubljani 1860. je španskega izvora in izhaja zaradi podobnosti po obliki iz španske besede za škržata. Cigarete pa so nedvomno »produkt« revežev, saj je začetek kaje- nja cigaret povezan z berači v Sevilli, ki so pobira- li ostanke pokajenih cigar in te ostanke zavijali v papir in zavitke pokadili. To je najbrž navdahnilo tudi španskega slikarja Goyo, da je narisal prve kadilce cigaret. Iskalci začetkov cigaret so dokaze o tem našli v teh risbah. Ena prvih podob cigare- te oziroma kadilca cigarete je na gobelinu iz leta 1778, za katerega je predlogo narisal slikar Franci- sco de Goya La cometa in na še nekaterih drugih Goyevih slikah (La merienda en el Manzanares, El juego de la pelota a pala). Naslednja znana in znamenita podoba cigarete pa je iz sredine 19. sto- letja, iz časa Krimske vojne (1853-1856), ko so se britanski in francoski vojaki kajenja cigaret, nare- zanega tobaka zavitega v časopisni papir, naučili od zaveznikov v tisti vojni Turkov in nasprotnikov Rusov. Je ena prvih znanih fotografij, vsekakor pa prva fotografija kadilcev cigaret. Gre za fotografi- jo »koalicijskih« vojakov s cigaretami v ustih. Av- tor je Roger Fenton, eden prvih fotografov, ki so s fotografskim aparatom dokumentirali vojno, in ima naslov »L'Entente cordiale«. Torej srčni dogo- vor med človekom in cigareto! Resnično primerni naslov za prvo znano fotografijo kadilcev. Dejan- sko se je širjenje cigarete začelo po krimski vojni. Cigareta je tako tudi posledica krimske vojne kot Detajl s predloge za tapiserijo la cometa (Zmaj), ki jo je narisal Francisco De Goya leta 1778 in predstavlja eno prvih podob kadilca cigarete. Goya je še na nekaterih predlogah za tapiserije za kraljevo delavnico tapiserij – v letih 1775 do 1792 jih je narisal 42 (barvne risbe hrani Museo del Prado v Madridu) – upodobil kadilce cigaret. Zdenko čepič, »OD NEKDAj lEPE SO ljuBljANKE SlOVElE« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 179 so to medicinske sestre oziroma negovalke, za kar je zaslužna Florence Nightingale. Po eni od zgodb začetka cigarete pa naj bi bil »izumitelj« kajenja v papir zavitega narezanega tobačnega lista franco- ski vojak, ki je sodeloval v osvajanju Alžirije leta 1843. Ker je izgubil pipo, je tobak zavil v papir in zavitek prižgal in ga pokadil.3 Vsekakor je cigareta in širjenje kajenja cigaret povezano z vojno in vo- jaki. Lahko bi rekli, da je cigareta ena od posledic evropskega imperializma oziroma vojn in vojaških spopadov povezanih s širjenjem evropskih velesil v 19. stoletju. Ni pa cigareta in njeno širjenje povezano le z vojno ampak tudi z industrijsko revolucijo. Ciga- reta je dejansko eden najbolj vidnih in najbolj upo- rabljanih izrazov industrijske revolucije. Je izraz t. i. druge industrijske revolucije. Možnost uporabe cigaret se je zelo razširila z industrijsko revolucijo oziroma izumitvijo stroja za izdelovanje cigaret. Najprej so tudi cigarete v tobačnih tovarnah izde- lovali podobno kot cigare (ročno), kar je bilo drago in počasno. To pa se je spremenilo, ko je Luis Susi- ni, sicer lastnik tovarne cigar na Kubi, izumil stroj za polnjenje papirnih »stročnic« s tobakom. Nastal je stroj za izdelovanje cigaret. Prvič je bil prikazan na Svetovni razstavi v Parizu 1889. Stroj je zmogel izdelati do 3600 cigaret na uro, medtem ko je bilo mogoče z ročno izdelavo v eni uri izdelati le 180 cigaret. Izdelava cigaret je postala množična. Ta stroj je postal eden najbolj uporabljanih izumov industrijske revolucije. Vplival je na spremembo kajenja, uživanja tobaka in uživanja v tobaku. S 3 Slovenec, 28. 1. 1943, št. 22a, str. 4. strojno izdelavo in nizko ceno je bila namreč mo- goča tudi množična potrošnja. Cigareta je s tem postala pomembna ekonomska kategorija in je zaradi povečanega povpraševanja zahtevala večjo proizvodnjo. Država oziroma posamezne države so zaradi dobičkov, ki jih je ta prinašala, razglasi- le nad tobačno industrijo svoj monopol. Tobačna industrija je bila v večini evropskih držav v rokah države, ki je pobirala tudi večji del dobičkov. Zara- di množične proizvodnje cigaret se je kajenje tudi »demokratiziralo«, saj je omogočalo širšo uporabo in to cenejšega proizvoda kot so bile cigare ali pa kajenje pipe. Število kadilcev se je s pojavom ciga- rete povečalo, poleg tega pa so bolj množično zače- le kaditi tudi ženske. Cigareta je bila tako sama po sebi izraz revolucije v uživanju tobaka oziroma ni- kotina. Cigarete so postale prevladujoč način uži- vanja tobaka v 20. stoletju. Natančneje v »kratkem 20. stoletju«, kajti cigarete so glede uživanja tobaka povsem prevladale po prvi svetovni vojni. »Kaditi je podvrženo prav tako modi kot oblačiti se. Kakor se ljudje ne oblačijo le po okusu drugih ali pod vpli- vom okusa drugih, tako tudi kadilci ne uporablja- jo tobak le pod vplivom drugih, ampak jim dajejo smer gospodarske razmere. Pipa izginjeva. Na de- želi še gospoduje, v mestih je le v sobi doma; - isto velja za cigaro. Tudi ta izginjeva. Glavno vlogo igra cigareta«, je septembra 1914 ugotavljal pisec v stro- kovnem (sindikalnem) glasilu »slovenskih članov zveze tobačnih delavk in delavcev avstrijskih«.4 V novo usmeritev v uživanju tobaka se je dokaj hitro po nastanku prvih tovarn, v katerih so izdelovali cigarete (v glavnem ženska delovna sila), 4 Tobačni delavec, 16. 9. 1914, št. 9. Detajl fotografije »l'Entente Cordiale« rogerja Fentona (1819-1869) iz leta 1855. Na fotografiji sta desno upodobljena kadilca s cigareto v ustih. Fenton je bil fotograf, ki je s fotografskim aparatom upodobil Krimsko vojno in je bil prvi vojni reporter; fotografije je objavljal v londonskem časopisu the times, ki je bil do te vojne zelo kritičen in v manj kritičnem the Illustrated london News. 180 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 vključila tudi industrija v Sloveniji. Zamudništva, značilnega za »slovensko« industrijsko revolucijo namreč glede proizvodnje cigaret ni bilo. V lju- bljanski tobačni tovarni, ki je začela delovati 13. marca 1871, so z ročno izdelavo cigaret začeli leta 1873.5 Zamudništva pa ni bilo niti glede uvajanja cigaret s filtrom. Tudi v tem je slovenska tobačna industrija – tobačna tovarna v Ljubljani, kjer je bila od ustanovitve dalje edina tobačna tovarna na slovenskih tleh, ujela svetovni trend. Kdaj natanč- no je nastala filter cigareta je prav takšna »enigma« kot sploh začetek kajenja cigarete. Vsekakor se je množična uporaba cigaret s filtrom začela v pet- desetih letih 20. stoletja. V ta čas »pade« tudi prva cigareta s filtrom izdelana pri nas. To je bil Filter 57. Kot je bila cigareta svojevrstna revolucija v načinu uživanja tobaka (in uživanja v tobaku!), je bila revolucija tudi uvedba filtra. Že kmalu po »izumu« cigarete so želeli nanjo namestiti filter. Pa ne prvenstveno zaradi škodljivosti, ampak da kadilec v usta ne bi dobival tobaka. Imel naj bi bolj funkcijo ustnika kot filtra za preprečevanje vnaša- nja škodljivega iz tobaka v kadilčevo telo. Filter, ki naj bi zmanjšal predvsem vnašanje katrana, ki je v tobaku, v telo, ima že dolgo zgodovino. V ZDA so bile na tržišču cigarete s filtrom že v tridesetih letih, vendar je bil njihov tržni delež zelo majhen; še v začetku petdesetih let le 1 %. V prepričanju, da filter s tem, ko vsrkava vase škodljive snovi iz cigarete, zlasti katran, pomaga, so bile uvedene cigarete s filtrom. Izdelovali so jih iz različnih ma- terialov, od bombažne preje, lanu, konoplje, krep papirja, celulozne vate; leta 1952 je prišla na tržišče celo cigareta s filtrom iz azbestnih vlaken, ki pa je bila že čez dve leti umaknjena s trga. Leta 1950 je prišla na tržišče prva bolj poznana znamka ciga- rete, ki je imela filter. Začetek petdesetih let je bil čas, ko so tobačne tovarne oziroma družbe med seboj tekmovale, katera bo dala na tržišče boljši filter.6 Leta 1956 so v ZDA izdelali 30 % cigaret s filtrom, v začetku šestdesetih let pa so že prevlado- vale. To je bil čas, ko je Svetovna zdravstvena or- ganizacija začela opozarjati na neposredno zvezo med kajenjem in pljučnim rakom. V časopisih so 5 Tatjana Čepič: Opojnost tobaka : razstava Mestnega mu- zeja Ljubljana ob 120-letnici Tobačne Ljubljana. Ljublja- na 1991 (dalje Opojnost tobaka), str. 24. 6 http://tobaccocontrol.lmj.com tudi pri nas objavljali članke o tem. Začeli so iskati način »zdravega« oziroma vsaj čim manj škodlji- vega kajenja. Slovenski poročevalec je objavil vest o tem, da je ameriška industrija dala na razpolago 600.000 dolarjev za raziskovanje raka, z namenom dognati zvezo med kajenjem in rakom na pljučih.7 Zveza med kajenjem in pljučnim rakom je bil najbrž tudi razlog, da se je cigareta s filtrom med kadilci »prijela« in začela izrinjati tisto brez filtra. Kajenje s filtrom so imeli za »varnejše« in po letu 1960 so na tržišču prevladovale tovrstne cigarete. Kajenje pa ni upadlo. Morda se je zaradi »varnega« filtra število kadilcev celo povečalo. V Jugoslaviji je bila prva cigareta s filtrom Filter 57, ki jo je izdelala tobačna tovarna v Lju- 7 Slovenski poročevalec, 18. 5. 1957, št. 115, str. 6. Stroj za izdelovanje cigaret, ki ga je patentiral lastnik tovarne cigar s Kube luis Susini in je bil predstavljen na svetovni razstavi v Parizu leta 1889. Do tedaj so cigarete delavke v tobačnih tovarnah zvijale ročno. Strojna izdelava cigaret je pomenila »revolucijo« glede uživanja tobaka. tobak se je »približal« ljudem. S cigaretami je postalo kajenje množično. Zdenko čepič, »OD NEKDAj lEPE SO ljuBljANKE SlOVElE« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 181 bljani. Številka v imenu pove leto, ko je prišla na tržišče. Na jugoslovanskem tržišču je ta cigareta pomenila v mnogih pogledih pravo »revolucijo«. Ne le da je bila prva cigareta s filtrom izdelana v Jugoslaviji, ampak je bilo »revolucionarno« tudi njeno ime. Prvič za novo znamko cigarete ni bilo uporabljeno zemljepisno ime (po rekah, gorovjih, mestih v Jugoslaviji, kar je bila sicer značilnost za imena jugoslovanskih cigaret). V Jugoslaviji so bila že v času med svetovnima vojnama značilna predvsem poimenovanja cigaret po rekah (Drava, Morava, Zeta, Ibar, Vardar, …), ta poimenovanja pa so dejansko pomenila tudi cenovni razred ciga- rete glede na kakovost. Šlo je za tip cigarete. Pod istim imenom so jih izdelovali v različnih tobač- nih tovarnah po Jugoslaviji. S Filtrom 57 je bila ta »zemljepisna«, zlasti »rečna« tradicija prekinjena. Tudi druge tobačne tovarne so začele izdelovati ci- garete s »svojim« imenom, blagovno znamko in ne več le cigaret z imeni rek. Kljub siceršnji tradicionalnosti, ki je zna- čilna za kadilce, da se težko odrečejo »svoji« vrsti cigaret, je Filter 57 dokaj hitro našel svoje odjemal- ce. V času nastanka cigarete Filter 57 s(m)o bili Slovenci veliki porabniki tobaka oziroma tobač- nih izdelkov, zlasti cigaret. Letna poraba je bila sredi petdesetih let 1,4 kg tobaka letno na osebo, kar je bilo krepko čez jugoslovansko povprečje, ki je bilo blizu kilograma na osebo. Nasploh je bila poraba tobaka v Sloveniji tradicionalno zelo viso- ka. Slovenci so kadili kot »Turki«; leta 1909 je npr. znašala poraba tobaka v Sloveniji letno na osebo 1300 g, v Srbiji pa le 300 g.8 Poraba tobaka se je kazala tudi v porabi denarja za tobačne izdelke. V letu 1940 so v Sloveniji (Dravski banovini) porabili za tobačne izdelke 160 milijonov dinarjev, kar je bilo približno toliko, kolikor je znašal banovinski proračun.9 Ni pa bila Filter 57 le »slovenska«, ampak tudi jugoslovanska cigareta, saj je hitro postala popularna po vsej Jugoslaviji. Bila je nekakšen slovenski simbol med kadilci in ti so jo v drugih predelih Jugoslavije povezovali s Slovenijo in Slo- venci. V narisanem obrisu ljubljanskega zmaja, ki je bil na škatlici, so nekateri v zmajevem krilu videli obris Slovenije,10 »slovenske kure«, torej naj bi imela ta podoba »nacionalni« ali nacionalistični pomen. Takšna »odkritja« so bila najbrž iz časa, ko je Jugoslavija po šivih razpadala in je bil očitno Filter 57 tudi izraz slovenskosti. Začetek proizvodnje filter cigaret v Ljublja- ni je stekel prav v času, ko je cigareta s filtrom po- stajala popularna v svetu, predvsem pod vplivom prvih resnih ugotavljanj o povezanosti kajenja in pljučnega raka. Vendar ni mogoče reči, da je bila odločitev za proizvodnjo cigaret s filtrom v lju- bljanski tobačni tovarni neposredno povezana s to zdravstveno usmeritvijo. Začetek Filtra 57 je bil bolj splet naključij kot zavestne odločitve, da je treba začeti s proizvodnjo »zdravih« cigaret. Da je prišlo do tega, je bila posledica okoliščin, ki so ponudile možnost za proizvodnjo filter cigaret. Na Zagrebškem velesejmu, ki je bil tedaj pomembna sejemska prireditev v Jugoslaviji pa tudi v srednji Evropi, je bil razstavljen nemški stroj za izdelova- nje cigaret s filtrom. Nad to noviteto se je navdušil Franc Leskošek-Luka, tedaj je bil član jugoslovan- ske zvezne »vlade« in je imel na skrbi industrijo, ki je vprašal direktorja ljubljanske tobačne tovarne, če bi ga zanimala proizvodnja cigaret s filtrom. Ker je ta odgovoril, da ga to zanima, je Leskošek dosegel, da so stroj enostavno s sejma prepeljali v 8 Opojnost tobaka, str. 38. 9 Slovenec, 24. 1. 1941, št. 19, str. 7. 10 http://www.leksikon-yu-mitologije.net škatlica Filter 57 (Mestni muzej ljubljana, Zbirka tobačne ljubljana, kat. št. 259) 182 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 ljubljansko tobačno tovarno. Kako je bilo s plači- lom stroja zaradi manjkajoče in neurejene doku- mentacije žal ni znano. Ko je bil stroj v Ljubljani, so se začele priprave na proizvodnjo. Proizvodnja cigarete s filtrom je v ljubljan- ski tobačni tovarni stekla 15. aprila 1957. Pri tem so imeli nekaj težav tehnološke narave, ki pa so jih uspeli z iznajdljivostjo in vztrajnostjo prema- gati. Ena od težav je bila, da so morale biti cigare- te s filtrom okrogle, medtem ko so bile tiste brez filtra ovalne oziroma »potlačene«. Druga je bila, kako namestiti filter s pravšnjo količino lepila, da je filter držal oziroma, da ni preveč lepila mazalo stroja. Filtre so uvažali iz Švice, papir v katerega je ovit, so izdelovali na Reki, značilno »plutovi- nasto« teksturo pa so tiskali v Mariboru. Bistveni del cigarete, mešanica tobaka, ki je dajala cigare- ti njen »značaj«, aromo in za kadilce okus, torej prepoznavnost pa je bila plod »domačega znanja«. V mešanico za Filter 57 so dali okoli 40 % herce- govskega tobaka, ki je bil zelo cenjen med kadilci oziroma je imel posebno mesto med tobaki, ki so jih pridelovali v Jugoslaviji; zaradi kvalitete so ga pogosto tihotapili, zato se ga je prijelo ime škija, kar je izraz za tihotapljeno blago. Okus je bil med tistim, kar je kadilce prepričalo, da so se odločali za novo cigareto. In to tudi mnoge, ki cigarete s filtrom niso želeli kaditi in so filter pred kajenjem odtrgali. Kot je navada pri kadilcih, ki imajo »svo- jo« cigareto po okusu, okus Filtra 57 ni odgovarjal vsem. Po maloprodajni ceni, ki jo je določila držav- na oblast glede na kvaliteto cigarete je ob prihodu na tržišče spadal Filter 57 med dražje cigarete v Jugoslaviji. Škatlica je stala 70 dinarjev;11 za pov- prečno mesečno plačo, ki je bila v Sloveniji 16.750 dinarjev, je bilo mogoče kupiti 239 škatlic.12 Cena škatlice cigaret je bila višja od cene kilograma čr- nega kruha. Že septembra istega leta so se podra- žile za 10 dinarjev. Šlo je za »luksuzne« cigarete. Filter 57 je imel kar nekaj posebnosti, ki so te cigarete postavljale na posebno mesto med velikim številom jugoslovanskih cigaret, tako da 11 Uradni list FLRJ, 13-216, 2. 4. 1958. 12 Statistični letopis LRS 1964, str. 358. V življenjskih stro- ških 4-članske »delavsko-uslužbenske« družine je bil de- lež za tobak in pribor za kajenje 3,2 % tistega, kar so na mesec povprečno porabili. Prav tam, str. 368. so postale »legendarne«. Značilna je bila škatlica oziroma pakiranje cigaret. Najprej je bila škatlica ploščata in trda, iz kartona, kar je bila značilnost za večino cigaret na jugoslovanskem tržišču. Ta škatlica pa je imela po mnenju tistih, ki so nosili takrat zelo cenjene in popularne srajce iz umetnih vlaken (t. i. nylon srajce) slabost, da je zaradi ostrih robov trgala prsne žepe teh takrat zelo dragocenih (in dragih) srajc. Pa ni šlo le za trganje srajčnih, ampak tudi hlačnih žepov. Leta 1965 je škatlica »postala« mehka in višja, saj se je cigareta podalj- šala za 6 mm (iz 74 na 80 mm), s čemer je postala t. i. long size cigareta. Mehka, papirnata škatlica Fil- tra 57 je imela značilni »design« z zelenim nežno karirastim vzorčkom na dobri polovici površine škatle in z ljubljanskim zmajem na belem polju; ta- kšna je »podoba« škatlice Filtra 57 še danes, čeprav te cigarete ne izdelujejo več v Ljubljani. Posebnost je bilo tudi besedilo na robu ška- tlice. To so bili začetni verzi pesmi Franceta Pre- šerna Povodni mož: »Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene…«. S tem so v tovarni najbrž namigovali prav na tradicijo in kvaliteto cigaret ljubljanske tobačne tovarne. Kdo reklamna obešanka iz tobačnega muzeja, zbirke Mestnega muzeja ljubljana in tobačne ljubljana. Zdenko čepič, »OD NEKDAj lEPE SO ljuBljANKE SlOVElE« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 183 je odločil, da je imela vsaka škatlica Filtra 57 ta napis, se ustvarjalec podobe škatlice ni spomnil. Med posebnostmi je bilo tudi pakiranje. Fil- ter 57 je bila namreč najbrž edina cigareta na sve- tu, ki je bila pakirana tako, da je bil filter na dnu škatlice. Šlo je za tehnološko napako oziroma slab »izračun«, kolikokrat se je med proizvodnjo ciga- reta v stroju obrnila. En obrat v stroju premalo, pa je bila cigareta v škatlici »narobe«. Za to nenačr- tovano napako so v tovarni našli izgovor, ki se je resnično prijel in so mu kadilci verjeli, namreč da je takšno pakiranje potrebno zaradi higienskih ra- zlogov, da delavci ne bi z umazanimi rokami prije- mali filter in ga nato dajali v usta. Zanimivo pa je, da so bile na reklamnih plakatih cigarete narisane »obrnjene«, tako da se je filter videl. Tudi ti plakati so bili za jugoslovanske razmere novost, saj prej ni bilo v navadi, da bi s plakati in oglasi reklamirali cigarete. Filter 57 je tovarni ustvarjala skrbi in vese- lje, je bila ugotovitev v članku, objavljenem v to- varniškem glasilu Harman junija 1971. Na začetku so bile to skrbi, saj je bila proizvodnja zaradi no- vitete, ki jo je za »prave« kadilce predstavljal filter, na meji rentabilnosti in se je nova cigareta le po- časi »prijemala«, nato pa je postal Filter za tovarno veselje. S to cigareto je namreč ljubljanska tobačna tovarna ustvarjala večji del dohodka. Po začetnih težavah, se je tej cigareti »odprlo«. Filter 57 je »na- šel« svoje redne odjemalce in si je na tržišču izboril svoj položaj. Na začetku sedemdesetih let je imel Filter 57 na jugoslovanskem tržišču cigaret nad 50 % delež (po podatkih 57 % !!!) in je bil najbolj pro- dajana jugoslovanska cigareta. Med vsemi štirinaj- stimi jugoslovanskimi tobačnimi tovarnami, ki so v šestdesetih letih proizvajale cigarete s filtrom, je bila zaradi Filtra 57 na vrhu ljubljanska. Filter 57 je predstavljal kar 80 % proizvodnje ljubljanske to- bačne tovarne. Filter 57 se je med kadilci »prijel« in v za- četku šestdesetih let je bilo povpraševanje po teh cigaretah večje od ponudbe. Koliko je k večji pro- daji pripomogel članek, ki naj bi izšel v začetku šestdesetih let v lokalnem dubrovniškem časopi- su, da je v tobačni mešanici Filtra 57 tudi mari- huana, česar ni vodstvo tovarne niti zanikalo niti potrdilo, je vprašanje. Zgodba o marihuani sicer ni dokumentirana, je pa del legende o Filtru 57. Po objavi članka so v tovarni opazili, da se je pro- daja prav na dubrovniškem območju povečala. Je pa pri tej legendi nenavaden predvsem čas, ko naj bi bil članek napisan. Po spominu so ga datirali v začetek šestdesetih let, ko fenomen marihuane (»trave«) še ni bil tako prisoten niti v svetu, kaj šele v Jugoslaviji, da bi o tem pisali v nekem lokalnem časopisu iz Dubrovnika. To je le ena od mnogih zgodb, ki so se napletle okoli Filtra 57. Leta 1980 je zaradi renomeja, ustvarjenega s Filtrom 57 Tobačna Ljubljana z Iranom podpisala pogodbo o prodaji te cigarete na iranskem tržišču. Sicer pa je bila po pripovedovanju »ustvarjalcev« cigarete, ta tudi predmet tihotapljenja oziroma »šverca« predvsem Avstrijcev, ki so jo cenili zaradi kvalitete in cene. Ta je bila namreč mnogo nižja kot v Avstriji. Ne glede na ugotovitve o škodljivosti kaje- nja, in to ne glede na filter skozi katerega kadilec reklamna obešanka iz tobačnega muzeja, zbirke Mestnega muzeja ljubljana in tobačne ljubljana. (foto Matevž Paternoster) 184 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 vdihava tobak – pri tem je treba povedati, da je svoj razvoj doživel tudi filter in da prepuščajo sodobni filtri iz tobaka mnogo manj škodljivih snovi, pa je treba na Filter 57 gledati kot na del naše zgodovine. Bil je delček »vsakdana« marsikaterega kadilca, pa tudi nekadilca, kar se kaže tudi v različnih spo- minskih izjavah o Filtru 57. Postal je nepogrešlji- vi del jugoslovanske mitologije. Za marsikoga na jugu skupne jugoslovanske države je bila to cigare- ta, ki so jo imenovali »deset do osam«, kajti sedem in petdeset jim ni šlo niti v glavo niti z jezika.13 Filter 57 je bil tako slovenska kot jugoslovanska cigareta in je svoje poslanstvo »povezovanja« ka- dilcev od Triglava do Vardarja opravljala do konca druge jugoslovanske države. Nato se ji je tržišče skrčilo, vendar je kot svojevrsten fenomen ostala pri življenju tudi potem, ko je »umrla« Jugoslavija in ko je s proizvodnjo nehala ljubljanska tobačna tovarna. Preživela je tako državo kot tovarno in sedaj »živi« naprej s proizvodnjo v nemški tovarni lastnika nekdanje Tobačne Ljubljana. Po podatkih ima še vedno okoli 4 % delež. Tudi to kaže, da gre pri Filtru 57 za »legendo« ne le med cigaretami, ampak med proizvodi neke tovarne. Ne gre niti pozabiti, da je prav ljubljanska tobačna tovarna imela pomembno vlogo pri indu- strializaciji Slovenije v drugi polovici 19. stoletja, predvsem pa pri industrializaciji Ljubljane in je vplivala tudi na njeno podobo. Zato je cigareta, ki je bila »izum« ljubljanske tovarne in je bila njen pravi simbol, upravičeno imela napis o lepih »lju- bljankah«. Te pa je mogoče razumeti tudi kot ci- garete Filter 57. Ne glede na sedanjo protikadilsko aktivnost države/držav in stigmatiziranost ne le kadilcev, ampak tudi tobačne industrije. Na Filter 57 ni mogoče gledati le kot na izdelek tobačne in- dustrije, ampak kot na nekaj, kar je del naše prete- klosti, in ki si zasluži mesto v naši zgodovini. Kot sta nastanek cigarete in začetek kaje- nja cigarete zavita v skrivnost, je nekako nejasna tudi zgodovina prve cigarete s filtrom, ki jo je iz- delovala domača tovarna. Ne glede na težave pri preučevanju njenega nastanka, ker manjkajo arhi- vski viri, ki bi »legendo« potrjevali, je Filter 57 bil pomemben del naše preteklosti. Gre za slovensko blagovno znamko in je zato nedvomno del sloven- ske zgodovine, pa čeprav gre za cigareto, ki ima danes sloves »škodljivega« proizvoda. Tudi cigare- 13 http:// www.leksikon-yu-mitologije.net ta je proizvod slovenske industrije in zato del zgo- dovine, česar ni mogoče zanikati. Literatura in viri cilenšek, Martin, Naše škodljive rastline v sliki in besedi. Družba Sv. Mohorja v Celovcu 1892. čepič, Tatjana, Opojnost tobaka: razstava Mestnega muzeja Ljubljana ob 120-letnici Tobačne Ljubljana. Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 1991. harman, posebna izdaja, junij 1971: Naših 100 let. Ikonomovski, Atanas V., Duvan: u svetskoj i jugoslovenskoj privredi: istorijat, razvoj i perspektive. NIU Interpres, Beograd 1970. Modic, Max, Dimu čast in oblast. V: Mladina, 7. 4. 2007. Slovenec, 24. 1. 1941, 28. 1. 1943. Slovenski poročevalec, 18. 5. 1957. Statistični letopis LRS 1964. Stolétna pratika devétnajstiga stolétja od 1801- 1901: za duhovne, deželske služabnike in kmete: poleg nemškiga. V Ljubljani 1860. Tobačni delavec, 16. 9. 1914. uradni list fLRJ, 13-216, 2. 4. 1958. Internetni viri http:// www.leksikon-yu-mitologije.net http://www.tobaccocontrol.lmj.com Zusammenfassung „STETS WAREN DIE SchöNEN LJuBLJANAS GEPRIESEN“ Filter 57 in unserer Geschichte und Überlieferung Die Zigarette mit dem Namen Filter 57 ist ein unwesentlich-wesentliches Teilchen unserer Vergangenheit. Es ist eine Zigarette, die seit ihrer Entstehung im Jahr 1957 zu einem Teil der Ge- schichte und des „Alltags“ vieler Raucher, aber auch Nichtraucher in Slowenien und Jugoslawien wurde. Verbunden ist sie mit Ljubljana, mit der Laibacher Tabakfabrik als einem jener Industrie- Zdenko čepič, »OD NEKDAj lEPE SO ljuBljANKE SlOVElE« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 185 betriebe, die großen Einfluss auf die Entwicklung der Stadt und ihre Industrialisierung hatten. Die Aufschrift, die am Schachtelrand dieser „Kultzi- garette“ aufgedruckt war – Prešerens Verse dar- über, dass die Laibacherinnen seit jeher für ihre Schönheit bekannt waren –, ist wahrscheinlich ein Verweis auf die Tradition und Qualität der Zigaretten der Laibacher Tabakfabrik. Filter 57 war ein Symbol dieser Fabrik nach dem Zweiten Weltkrieg und die einzige Schutzmarke, die nach der Schließung der Fabrik und der Einstellung der Produktion Ende der neunziger Jahre des 20. Jahrhunderts noch bestehen blieb. Filter 57 wurde aus mehreren Gründen zu einem „Phänomen“. Es war die erste in Jugoslawien produzierte Zigaret- te mit einem Filter. Mit der Namengebung wurde die jugoslawische Tradition gebrochen, nach der Zigaretten (genauer gesagt Zigarettentypen ge- mäß ihrer Qualität und dem damit verbundenen Preis) mit geographischen Namen, insbesondere Flussnamen, bezeichnet wurden. Mit der Filter 57 schloss sich auch die jugoslawische Tabakindustrie der damaligen neuen Ausrichtung in Hinblick auf das Rauchen an, das weniger gesundheitsschäd- lich werden sollte. Filter 57 war somit nicht nur ein Produkt der Tabakindustrie, sondern bekam auch einen Platz in unserer Geschichte. Schlagwörter: Rauchen, Filterzigaretten, Filter 57, Tabakindustrie, Tabakfabrik Ljubljana