"SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk.
Novinar: Irena Jelen-Baša
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta I,
telefon: 711-433 ali 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
ZA PRAZNIK OBČINE
ŽALEC — 7. julij in dan borca — 4.
julij
čestitamo vsem občanom
SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZSS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI in
UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC
Skupščina občine Žalec bo skladno s 6. členom statuta občine in odlokom o podeljevanju priznanj na seji zbora združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora obravnavala sklep o podelitvi priznanj za leto 1988. Prejeli naj bi jih: ZLATI GRB: DO GRADNJA ŽALEC — za 35. letnico in uspešen razvoj. Franc DOLINŠEK — za prizadevno in aktivno delo na področju samoupravljanja v krajevni skupnosti Vran-
sko, in Janez MEGLIČ za dolgoletno družbenopolitično delo in uveljavljanje socialistične frontne organizacije v občini.
SREBRNI GRB: DO ZARJA PETROVČE za 25-letnico in njen uspešen razvoj. Rezka PRAPROTNIK za
dolgoletno prizadevno delo v ZZB NOV in aktivnosti v krajevni skupnosti Vransko, Breda VERSTOVŠEK pa
za aktivno delo v družbenopolitičnih
organizacijah občine Žalec in na področju izobraževanja.
BRONASTI GRB: KIV VRANSKO
za 40-letnico organizacije in njen uspešen razvoj, OO ZSMS MINERVA Zabukovica za uspešno vključevanje mladincev v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah, Milko MEDVEŠČEK za aktivno delo na področju društvene dejavnosti in krajevne samouprave na Polzeli.
Plaketa občine: Adi ARZENŠEK
za uspehe na področju likovne ustvarjalnosti, Franc BRIŠNIK za uspehe na področju pridelave mleka in razvoja zadružništva, Matjaž DEBELAK za športne dosežke v letu 1988, Marija GORŠEK za dolgoletno, vestno in prizadevno delo knjižničarstva v krajevni skupnosti Griže in Pavla MLAKAR za dolgoletno, vestno in prizadevno delo knjižničarstva v krajevni skupnosti Prebold.
Tile mali maturantje na našem posnetku najbrž že komaj čakajo, da bodo zdaj, ko so zaključili malo šolo, spoznali tisto pravo, veliko.
Imeli so pravzaprav srečo. Srečo zato, ker je mala šola obvezna in ni smelo biti vprašanja, ali bodo sprejeti v vzgoj-novarstveno ustanovo ali ne.
Teže je v tem trenutku tistim materam, ki so iz vzgojno-varstvenih ustanov dobile odgovor, da za njihove malčke pri njih ni več prostora. 79 takšnih negativnih odgovorov je prišlo te dni v žalske domove, in na dan so prihajale usode, kot npr. tista o tri- in štiriletnima otrokoma, ki sta morala sama, zaprta v stanovanju čakati, da se bo mati vrnila z dela. Samo zato, ker v vrtcu zanju ni bilo prostora, varstvene družine pa v Žalcu tudi nočejo in nočejo zaživeti.
Zato je nedvomno nov vrtec v Žalcu nujno potreben. Denarja res ni na pretek, toda včasih gre bolj za vprašanje hoteti. Tudi v tem primeru.
■ mam mam am m am am aa
Franc Dolinšek, Janez Meglič, Rezka Praprotnik, Breda Verstovšek, Milko Medvešček
Adi Arzenšek, Franc Brišnik, Matjaž Debelak, Marija Goršak, Pavla Mlakar
PRIZNANJA IZVRŠNEGA SVETA
Na slavnostni seji zborov občinske skupščine ob praznovanju praznika občine bo izvršni svet podelil značke občine Žalec za leto 1988 Zlato značko bo prejel Vinko JAGODIČ za razvoj in uveljavitev zavarovalništva v občini Žalec; Aleksander KER-STEIN za uveljavitev inovatinve dejavnosti v TOZD in Ivan Boško VIPOTNIK za razvoj in uveljavitev obrti v občini Žalec.
Srebrno značko bo prejel Janez KROFLIČ za dolgoletno organizatorsko in družbenopolitično delo, Vladimir VRTAČNIK za doseganje dobrih rezultatov gospodarjenja in razvoj krajevne skupnosti in Rudolf KRUMPA-ČNIK za uspešno vodenje proizvodnje v DO Garant in prispevek k razvoju lesarske panoge.
Bronasto značko pa bodo prejeli: Marija KRAJNC za dolgoletno uspešno delo na področju financ, Ivan VRANIČ ml. za uspehe pri razvoju
kmetijske proizvodnje in Jože ŽLENDER za dolgoletno delo v državni upravi.
PRIZNANJA SVETA ZA SLO
Ob občinskem prazniku in dnevu vstaje slovenskega naroda — 22. julija svet za SLO in DS podeljuje za leto 1988 srebrni znak občine Žalec Stanetu UČAKARJU za dolgoletno aktivno delovanje na področju vojaških zadev v krajevni skupnosti Vransko, Marjanu BURJANU za pomemben prispevek k razvoju upravnih zvez občine Žalec in Francu MATEKU za dosežene rezultate na področju obrambnih priprav v delovni organizaciji KIL Liboje.
PRIZNANJA INOVATOR 87
Prejšnji teden je komisija za inovacije pri Občinski raziskovalni skupno-
sti Žalec obravnavala prijave za najuspešnejšega inovatorja v naši občini. Na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj INOVATOR ŽALEC so kandidati, ki jih lahko prijavijo komisije za inovacije v delovnih organizacijah, delavski sveti, družbenopolitične organizacije in DIATI društva, kandidirali na dveh področjih in sicer množične inovativne dejavnosti in raziskav, razvoja in uvajanja nove proizvodnje.
Komisija je ugotovila, da je na razpis prišlo štirinajst prijav iz sedmih delovnih organizacij. Na podlagi kriterijev pravilnika se je komisija odločila, da podeli za področje množične inovativne dejavnosti pet nagrad in priznanj. Najuspešnejši na tem področju so: Jože KEK in Martin SEDOVNIK iz Juteksa za inovacijo čistilne naprave pri proizvodnji PVC oblog; Rado AR-SOVIČ iz SIP Šempeter za inovirano vklopilno napravo pri nakladalnih prikolicah; Simon PLAVČAK iz TT Prebold za tehnično izboljšavo na snovalu za snovanje grobe preje; Anton GROBLER in Peter ĆETINA iz AERO, TOZD Kemija Šempeter za novo mešalo za lepilne premaze ter
Tatjana PEVEC, Savo ČURČIČ in Dejan ANDŽELIČ iz Minerve za
inoviran postopek priprave surovcev za izdelavo PE prirobnic.
Na področju raziskav, razvoja in uvajanja nove proizvodnje pa so podeljene tri nagrade in priznanja, najuspešnejši pa so: Tone VREČIČ in Jože MLAKAR iz SIP Šempeter za načrtovanje in uvajanje koordinatne merilne tehnike v proizvodnjo; Bogdan ČEDE iz Strojne, TOZD PKM Žalec za mali enovrstni sadilnik krompirja in Sead JUSUFIČ iz Ferralita za industrijski sesalnik za odsesava-nje ostruškov, peska, olja in vode v industrijskih obratih.
. Na predlog komisije Mladi raziskovalec, pa je predsedstvo Občinske raziskovalne skupnosti podelilo posebno priznanje Osnovni šoli Vere Šlander Polzela za dosežene uspehe pri delu z mladimi raziskovalci.
Priznanja bodo podeljena na svečani seji vseh zborov občinske skupščine dne 9. julija 1988 na Vranskem ob praznovanju praznika občine Žalec.
Program prireditev ob občinskem prazniku
SOBOTA, 25. 6.,
ob 10. uri	- y. KOLESARSKI KRITERIJ ŽALCA
- ŽALSKA NOC
NEDELJA, 26. 6.,
ob 8. uri	- PLANINSKI POHOD NA ČRETO
ob 9. uri	— GORSKI TEK NA ČRETO
ČETRTEK, 30. 6.,
ob 17. uri	—
PETEK, 1. 7.,
ob 19. uri	—
TURNIR V NAMIZNEM TENISU (gasilski dom Prekopa)
ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL, PODARJENIH OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI (Občinska matična knjižnica)
SOBOTA, 2. 7.,
ob 9. uri	—
ob 16. uri —
NEDELJA, 3. 7.,
ob 8. uri ob 15. uri ob 17. uri
PONEDELJEK, 4.
ob 8.30
ob 10. uri	-
ob 11. uri	—
SREČANJE RUDARJEV (Letno gledališče v Grižah) MEMORIALNI NOGOMETNI TURNIR VETERANOV, POZNIČ—LAPUH (nogometno igrišče Videm) ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM KRAJANOM (na obnovljeni stavbi Poznič)
SREČANJE BORCEV (v Podgradu)
LOVSKO TEKMOVANJE NA OREHOVCU REPUBLIŠKI KONJENIŠKI TURNIR (Gotovlje)
FINALNA TEKMA V NOGOMETU ZA PRVENSTVO VRANSKEGA (igrišče Videm)
7-,
TURNIR V MALEM NOGOMETU
(igrišče OŠ Vransko)
ODPRTJE RAZSTAVE «VRANSKO V BESEDI IN SLIKI« (Kulturni dom Vransko)
ODPRTJE OBNOVLJENE CESTE PREKOPA-JEVŠE
TOREK, 5. 7.,
ob 16. uri
SREDA, 6. 7.,
ob 17. uri
ČETRTEK, 7. 7.,
ob 17. uri
ob 18. uri ob 20. uri
PETEK, 8. 7.,
ob 20. uri
SOBOTA, 9. 7.,
ob 10. uri
ob 11. uri
ob 20. uri
- ŠAHOVSKI TURNIR (OŠ Vransko)
KOŠARKARSKI TURNIR (OŠ Vransko)
ODPRTJE OBNOVLJENEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA VIDEM IN TEKMA PIONIRJEV PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA NK VRANSKO: NK ERA ŠMARTNO
PREDAVANJE ALPINISTA VIKIJA GROŠLJA Z DIAPOZITIVI (Kulturni dom Vransko)
VEČER NA KMETIH OB PESMI IN PLESU (Kulturni dom Vransko)
SLAVNOSTNA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC IN DPO V KULTURNEM DOMU VRANSKO ODPRTJE OBNOVLJENEGA TRGA VRANSKO TURISTIČNA PRIREDITEV V PODGRADU
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
SUPER KOMPASOVA PONUDBA ZA MALLORCO IN IBIZO
čestitamo za praznik občine Žalec
complete
tourist
service
Telefon: (063) 714-155
»Ukrep je prišel prepozno,«
tako menijo sami delavci v Montani
Na pomlad so v Montani v Zaloški gorici zaradi izgub, pravcate anarhije ter kadrovskih težav uvedli začasni ukrep družbenega varstva. Novo vodstvo je v tem kratkem času doseglo to, kar prejšnjemu vsa leta ni uspelo. V aprilu in maju so namreč v Montani že zagotovili tekoče financiranje in se dodatno ne zadolžujejo več. V kratkem času so izvozili za pet in pol starih milijard dinarjev tufov. Tehnično so sposobni, je povedal predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Alojz Lilja, da bi do konca leta nakopali 160 tisoč ton tufov, vendar je veliko odvisno od samih kupcev in njihovega zanimanja za to surovino, ki po svetu velja za pravo zlato jamo.
V Montani imajo zdaj izdelan sanacijski program, nova je notranja organizacija dela. Število delavcev so zmanjšali, po sanacijskem načrtu naj bi v Montani ostalo 35 delavcev.
Največji trenutni problem je zagotavljanje denarja za kratkoročno financiranje. Če bo Ljubljanska banka, s katero se trenutno pogovarjajo, zagotovila del nepovratnih sredstev, največji upniki pa kratkoročne kredite prekvalificirali v dolgoročne in odpisali obresti, potem so obeti, da bo Montana splavala iz sedanjih razmer, dobri.
Razmere v Montani je pred kratkim obravnaval tudi žalski izvršni svet. Menili so, da je v sanacijskem programu treba poleg kratkoročnih rešitev upoštevati tudi dolgoročni razvoj te delovne organizacije. Poleg tega pa je bilo postavljeno vprašanje, kako je z odgovornostjo bivšega direktorja in še nekaterih drugih delavcev, zlasti računovodje. Alojz Lilja je pojas-
Ivan Šivec
nil, da se odgovornost ugotavlja in da je proti nekaterih bila podana kazenska ovadba.
Oglasili smo se v Zaloški gorici in povprašali delavce, kaj sami menijo o ukrepu družbenega varstva, kako ga občutijo in kaj od njega tudi pričakujejo. Takole so povedali:
Josip Grivec: »V Montani delam 15 let, doma sem iz Arje vasi. Kaj dobrega v teh letih tukaj nisem užil. Na začetku je še bilo,
potem je bilo čedalje slabše. Zdaj se je zgodilo to, do česar je moralo priti — do prisilne uprave. Sam ukrep je še prepozno prišel. Prejšnje vodstvo je delalo na svojo roko, delavec ni nič vedel, kaj se dogaja. Osebni dohodki so bili nizki, zmeraj pod republiškim poprečjem. Koliko sam zaslužim, vam niti ne znam točno povedati. En mesec dobim malo več, tri mesece spet čisto malo. Včasih dobim tudi po 40 starih milijonov. Miner sem v dnevnem kopu, delo je težko in nevarno. Slišim, da minerji po drugih organizacijah zaslužijo več.
Sicer pa zaenkrat še nič ne vemo, kako bo. Sliši se, da bo bolje, jaz kaj konkretnega še nisem občutil. Delo sice teče, ni mi pa všeč, da domači delavci dobijo delovne knjige ali jih prestavijo drugam, jemljejo pa pogodbene delavce. To se mi zdi žalostno.«
Majda Kovač: »Doma sem iz Planine pri Sevnici in sem tukaj zaposlena kot delilka hrane, čistim, skratka, v tem majhnem kolektivu je treba poprijeti za vse. Delam še večerno šolo, po poklicu sem gostinka in sem tukaj leto dni. Dobim najnižji osebni dohodek, s tem sem se sprijaznila. Je pa težko zdaj v tej draginji, zato res upam, da bo ukrep izboljšal
Josip Grivec
Mateja Kolenc
razmere. Drugače si bo treba delo iskati drugje.«
Rudi Čoki: »Tukaj v Montani sem vzdrževalec in sem zaposlen tri leta, sicer pa sem doma iz Žalca. Mislim, da bi se stvari v Montani lahko razrešile že prej. Bolj malo smo delavci vedeli, kaj se je dogajalo, vse se je reševalo po tiho in ko smo izvedeli, je bilo že prepozno. Kako občutim ukrep družbenega varstva? Delovna disciplina je sicer že prej bila, toda zdaj se malce trša roka le pozna.«
Ivan Šivec: »Dve leti delam tukaj, doma sem iz Cerknice in sem prišel sem, ker sem tukaj dobil zaposlitev. Prva dva meseca je še nekam izgledalo, potem se je čutilo hiranje. Delali smo po dvanajst ur, plača pa kar enaka. Razlike ni bilo. Potem: malica je bila slaba, ljudje so se začeli upirati, tudi izostajali so z dela. Kar se tiče discipline zdaj in prej — saj disciplina je bila tudi pred ukrepom, zdaj je le malo več reda. Pije se manj, vsak bolj ve, kaj je njegovo delo. Prej so te kar pošiljali z enega delovnega mesta na drugega. Določene razlike so, bomo videli, kaj bodo prinesle.«
Mateja Kolenc: »Tukaj v Montani sem pripravnica in sicer osem mesecev. Bila sem štipendistka in prišla sem ravno v času, ko so se stvari začele odvijati. Veliko niti nisem poznala stvari. Prej sem bila na upravi. Tam so bile nepravilnosti, ko je bil sprejet ukrep, se je marsikaj spremenilo.
Ljudje zdaj delajo, je pa problem izplačil. Delavci ne vedo, kaj bo jutri, bodo še lahko prišli na delo ali bodo morali ostati doma. Zlasti v tistih prvih dneh je bila ta negotovost zelo velika, zdaj je nekoliko lažje. Vsaj proizvodnja redno teče.«
Majda Kovač
Darko Žibret
Foto: Ljubo Korber
Darko Žibret: »Pet let sem tukaj, zdaj delam kot vodja obrata predelava nekovin v Zaloški gorici. Naša glavna dejavnost je pridobivanje zoolitnih tufov, nad Štorami pa pridobivamo še kremenov pesek in pa še bentonite tu v bližini. Tukaj je trenutno 24 ljudi, v celotni Montani 34. To je krepko zmanjšanje in do tega je lahko prišlo le s prerazporeditvijo del, večina ljudi je morala prevzeti še dodatna dela. Pri odločanju o tem, kdo bo ostal in kdo ne, je
odločal sanacijski program, delavce, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, so v glavnem zaposlili v Hmezadu v Strojni. V glavnem so bili to mlajši delavci, nekaj jih bo invalidsko ali pa redno upokojenih. Tistim delavcem, ki so ostali v Montani, smo izplačali regres, kako je z odpravninami, pa vam ne znam povedati.
Fizični kazalci so zaenkrat ugodni, proizvodnja je poskočila za 200 %. Ni pa finančnih pokazateljev, zato delavci boljše proizvodnje še ne občutijo po osebnih dohodkih. Mislim, da mora tudi do tega slej ko prej priti. Nižje osebne dohodke imamo tudi zato, ker smo vezani na lansko maso, predvsem pa nas je ujel zakon, ki za izgubaše določa 80 %-ne osebne dohodke. Mo-slim pa, da je napredek po tem ukrepu viden. Tudi cene naših izdelkov so višje, prej cene niso pokrivale niti osnovnih stroškov. Več smo delali, večjo izgubo smo pridelali. Zdaj vsaj tega ni več.«
Charles Darwin nas je naučil, da v naravi obstaja zakon večnega boja za obstanek. Vedno preživijo najboljši, nemočni morajo prostor odstopiti tistemu, ki je močnejši, boljši.
Rudi Čoki
Nekaj podobnega se že dolgo časa dogaja v zahodnem svetu, zdaj naj bi se začelo tudi v naši družbi. Če bomo resnično spoštovali tržne zakonitosti, ki smo jih dolgo časa silno zagovarjali in težko pričakovali, potem se bo zakon močnejšega, boljšega začel uveljavljati tudi v naši družbi. Preživele bodo samo najboljše organizacije, tiste, ki se bodo znale kar najbolje obračati po vetru. V pozitivnem smislu seveda. Tiste, ki smeri vetra ne bodo ujele, čaka prisilna uprava in če ne gre drugače, tudi stečaji. Temu se ne bomo mogli izogniti. Prisilne uprave bodo, stečaji bodo. In z njimi nešteto človeških usod. Če bomo nanje pripravljeni z dobrimi programi prezaposlovanja delavcev, bodo človeške usode in stiske ob takšnih primerih veliko manj boleče. Ali si predstavljate, kako se počuti delavec Lika Savinje, ki se še vedno nahaja na listi nezaposlenih, ob tem, da v Šempetru zdaj zaposljujejo odvečne delavce iz Montane?
Irena Jelen-Baša
Spomenik za življenje in napredek
Posnetek s svečanosti ob odprtju prizi Dobrovljah
Pred desetimi leti so na pobudo krajevne organizacije ZZB NOV Braslovče na Dobrovljah pričeli z izgradnjo Doma borcev. Dom je bil zgrajen leta 1979, v njem pa so krajani Dobrovelj dobili trgovino z gostiščem, zbiralnico mleka in nekaj ležišč za obiskovalce, uporabljali pa so jih tudi učenci osnovnih šol za šolo v naravi. Z izgradnjo smučišča pa se je začel razvijati tudi športni turizem. Predvsem pa je dom postal nepogrešljivo stičišče domačinov. Med tem so ustanovili gasilsko društvo in nabavili gasilsko vozilo. S tem pa se je pokazala potreba po dodatnih prostorih za društvo, pa tudi za ostale potrebe je dom postal pretesen. Zato je krajevna skupnost dala lani pobudo za razširitev in obnovo doma, ponovno pa je to odgovorno nalogo prevzel poseben odbor, ki ga je tudi tokrat vodil častni krajan Jože Jan. Stanko Dolar je vodil dela obrtnikov, na pomoč pa so priskočile organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. Vsem, ki so sodelovali pri tej akciji, se krajevna
skupnost in seveda krajani Dobrovelj javno zahvaljujejo. Dograjen in obnovljen dom so tako ob zaključku praznovanja krajevnega praznika izročili svojemu namenu s priložnostno svečanostjo, ki so se je udeležili tudi gasilci sosednjih društev in predstavniki občinske gasilske zveze. V prizidku so tako dobili potrebne prostore za garažo in orodjarno za gasilsko društvo, razširili pa so tudi prenočitvene zmogljivosti na šestdeset ležišč. Uredili so tudi okolico doma in položili prve metre asfalta na Dobrovljah. »Želimo, da bi bil Dom borcev središče dogajanja na Dobrovljah, krajanom pa ob napornem delu za razvedrilo in sprostitev. Spomenik revolucije pa naj bo zbirališče mladine in vseh ljubiteljev lepe narave, ki jo ta točka nudi na’pretek. Predvsem pa naj bo dom in življenje v njem poroštvo za nadaljnji napredek zibelke partizanstva,« je med drugim dejal na svečanosti ob odprtju prizidka predsednik gradbenega odbora Jože Jan.
jk
Vsem ustvarjalcem raziskovalnih nalog so pred kratkim v domu Svobode na Polzeli podelili priznanja, mladi pa so tam prikazali svoje naloge.
Priznanja mladim raziskovalcem
V občinski raziskovalni skupnosti in njeni komisiji Mladi raziskovalec so tudi letos spremljali delo mladih, njihove raziskovalne naloge, pred kratkim pa so najboljšim podelili priznanja.
Osnovnošolci so letos četrtič zapored pripravljali raziskovalne naloge. Na objavljeni razpis občinske raziskovalne skupnosti je prišlo 16 nalog, in sicer s področja računalništva, etnografije, zgodovine, turizma, ekologije, dve nalogi so učenci naredili na osnovi anket, naloga učencev iz osnovne šole Polzela, ki je bila ocenjp-na kot daleč najboljša naloga, pa govori o Jožetu Plečniku.
V občinski raziskovalni skupnosti in komisiji mladi raziskovalec so povedali, da so letos sodelovale vse osnovne šole, razen osnovne šole Vransko, ki je nikakor ne uspejo pritegniti k raziskovalnemu delu. Sicer pa, ocenjujejo predstavniki raziskovalne skupnosti, je število nalog vsako leto približno enako, močno pa narašča kakovost nalog. Tako npr. danes učenci že pišejo računalniške programe, ki jih vključujejo v delo in poučevanje na šolah. Veliko zaslug za boljšo kakovost nalog pa imajo gotovo posamezni mentorji.
ib
Plakete samoupravljalcev
V teh dneh bodo v občinski sindikalni organizaciji podelili letošnje plakete samoupravljalcev. Plakete bodo prejeli: Leopold Bedekovič, Garant Polzela; Pavla Juhart, Tekstilna tovarna Prebold; Drago Erjavec, DO Kmetijstvo; Lidija Koceli, osnovna
šola Žalec; Martina Maček, 'KIL Liboje; Anica Roter, Tekstilna tovarna Juteks; Tončka Viher, Savinjski magazin Žalec; Franc Baloh, LIKO Liboje; Anton Vrabič, Kmetijska zadruga Savinjska dolina, in Viktor Zorc, krajevna konferenca SZDL Letuš.
Naša kovinarja na republiškem srečanju
Minuli teden se je v Mariboru končalo republiško tekmovanje kovinarjev. Iz žalske občine sta se ga udeležila ključavničar Vinko Jelen iz Zarje, TOZD Kovinoo-prema ter avtomehanik OTTO Ivan Svetko iz Hmezadove DO Strojna.
Oba tekmovalca sta na področnem tekmovanju, ki je bilo konec maja, v svojih poklicih dosegla drugo mesto. Na republiškem tekmovanju v Mariboru pa sta predstavnika žalske občine dosegla 7. (Jelen) in 23. mesto (Svetko).
Organizatorji letošnjih srečanj kovinarjev ocenjujejo, da so tekmovanja sicer potrebna, da pa bo treba začeti razmišljati o novih oblikah oz. o popestritvi tekmovanj.	ib
Odhod na MDA
OK ZSMS Žalec je v času mladinskih delovnih akcij organizirala v sodelovanju z OK ZSMS Biograd na moru ter OK ZSMS Subotica skupno akcijo pobratenih mest v Biogradu na moru od 18. do 30. junija 1988. Iz naše občine je na akcijo odšlo 23 brigadirjev in brigadirk, ki bodo očiščevali plaže, rob magistralne ceste ter urejali nenaseljene otoke v bližini Biograda. Zanimanje za to akcijo je bilo izjemno in res se kaže to, kar smo ugotavljali že nekaj let, da so oblike nekdanjih akcij zastarele ter da mladina potrebuje nekaj novega. Menimo, da je s podobnimi oblikami srečanj mladih potrebno nadaljevati še v večjem obsegu na temo »Koristno za prijetno«.	Matej Valant
Tekoči računi:
S 1. julijem 500.000 v minus
Limit imetnikov tekočih računov bo od 1. julija znašal v temeljnih bankah Ljubljanske banke 500 tisoč dinarjev. To je seveda največji znesek tako imenovanega negativnega stanja tekočega računa, sicer pa bodo banke odobravale limit le v višini poprečnega trimesečnega priliva na račun. Tistim občanom, ki so se z banko že pogodili za drugačen limit (doslej 300 tisoč dinarjev), bodo spremenili višino dogovorjenega zneska.
Pri Ljubljanski banki zagotavljajo, da bodo zaradi inflacije zgornji mejni znesek do konca leta spreminjali vsake tri mesece. Sorazmerno s tem pa se bodo povečale tudi obresti za negativna stanja, in sicer iz sedanjih 10 odstotkov na 23 odstotkov realne obrestne mere, k katerim je treba prišteti tudi revalorizacijo (R).
Vsekakor bolj pa bo zasoljena obrestna mera za nedovoljeni negativni saldo, saj bodo na eskontno stopnjo pribili še petdeset odstotkov.	v. Cerovšek
PREBOLD
Krvodajalska
akcija
13. julij 1988 od 6.30 do 13. ure v prostorih TT Prebold
Matjaž Čede
Suzana Ograjenšek
Renata Košenina
Sprejem najboljših učencev
Občinski komite ZKS Žalec je pripravil sprejem za najboljše učence osmih razredov osnovnih šol v občini. Dvajset najboljših se je že zjutraj zbralo na Polzeli, kjer jih je v imenu občinske organizacije ZKS pozdravil Viktor Furman, nato v imenu Tovarne nogavic Franc Jelen, zatem pa so si ogledali proizvodnjo nogavic. Po ogledu Tovarne nogavic so si ogledali še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarništvo v Žalcu in spoznali delo Hmezadove organizacije Eksport-import. Najboljše učence je sprejel tudi predsednik skupščine občine Ludvik Sempri-
možnik, učenci pa so prejeli knjižne nagrade in spominski krožnik KIL Liboje in več značk delovnih organizacij. O srečanju so povedali:
Matjaž Čede: »Ko sem zvedel, da se bom udeležil sprejema oziroma srečanja najboljših učencev osnovnih šol v naši občini, sem bil zelo vesel. Najbolj mi je bil všeč obisk v Inštitutu. Šolanje bom nadaljeval na naravoslovni matematični gimnaziji, doma pa sem iz Založ pri Polzeli.«
Suzana Ograjenšek: »Doma sem iz Žalca in še nekaj dni nas loči, da bomo končali osnovno
šolo. Na tem sprejemu sem izvedela veliko novega in pa tudi videla, kako se pletejo nogavice, proizvaja pivo itd. Po končani šoli bom odšla na naravoslovno-ma-tematično v Celje. Štipendijo pa ne vem, ali jo bom imela ali ne.«
Renata Košenina: »Končujem osmi razred osnovne šole na Vranskem. Sprejem je bil povsod zanimiv in si ga bom za vselej zapomnila. Povsod, kamor so nas peljali, sem bila prvič in sedaj je prav, da se vsem zahvalim za tako lep in topel sprejem.«
T. TAVČAR
V-Ì v % « •«&	■SO 5L •> f ■ 1
v	pvu
To pa je skupni posnetek vseh najboljših učencev pred tovarno nogavic.
Motorna kolesa:
Modna, a nevarna muha mladih
Nakup, ki se lahko brez vestnega nadzora staršev tragično konča
Sezona koles z motorji je tu. V prvi vrsti je to prevozno sredstvo mladih, zato je prav, da opozorimo na njihovo ravnanje in na upoštevanje cestno-prometnih predpisov. Miličniki postaje milice Žalec so v lanskem letu zaradi različnih prekrškov, predvsem zaradi vožnje brez vozniškega izpita oz. potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov, predlagali v postopek sodniku za prekrške kar 382 kršilcev, med njimi 118 mladoletnikov. Kot povzročitelji nezgod so vozniki koles z motorjem takoj za vozniki osebnih vozil in so lani povzročili kar 37 prometnih nezgod, kar je nekaj več kot šestnajst odstotkov vseh nesreč na območju naše občine. Mladoletniki so bili udeleženi v 28 prometnih nezgodah, v njih pa se jih je devet hudo poškodovalo, trinajst pa laže. Žal vse pogosteje upravljajo kolesa z motorji tudi otroci, ki so bili v nesrečah udeleženi kar osemkrat, huje je bilo poškodovanih šest, laže pa trije.
Vsi ti podatki dokazujejo, da je vožnja s kolesi z motorji postala resen problem, ki se poraja predvsem kot pojavna oblika mladih ljudi (ne samo mladoletnih).
Nakup koles z motorji se je v zadnjih letih izredno razmahnil. Ne obstajajo sicer natančni podatki, koliko je teh vozil v občini, vendar številka o nekaj tisočih ne bo pretirana. Kolesa z motorji sicer koristno zapolnjujejo vrzel med kolesi in težjimi motorji ali osebnimi avtomobili, so praktična, dokaj hitra in lahko upravljiva. So pravi modni hit mladih tudi ob dejstvu, da jih ni potrebno registrirati, upravlja pa ga lahko tudi mladoletnik, ki dopolni 14 let in opravi teoretični izpit o znanju cestno-prometnih predpisov. Tako pri mladih ta oblika prevoza predstavlja edino »motorizacijo« do polnoletnosti. Ob vsem tem pa se vse pogosteje zastavlja vprašanje prometne varnosti kot tudi problem motenja življenjskega miru v stanovanjskih soseskah. Vedno več je namreč pritožb občanov zaradi divjih voženj, ki ponekod povzročajo že nevzdržno stanje. Ljudje se jezijo na motoriste, na miličnike, ki ne naredijo reda, vsi pa pozabljamo na osnovne tvorce vzgoje mladih, na starše, ki pravzaprav v največji meri prispevajo k nakupu koles z motorji, pri tem pa pozabljajo, da s tem njihovi otroci postajajo enakopravni udele-' ženci v prometu z vsemi nevarnostmi, ki jih prinaša cesta. Mladi sami nimajo dovolj varnost-
nih zavor, da bi znali oceniti svoj položaj in vlogo v prometu, zato je tudi vse več nesreč in objestnega vedenja. Starši največkrat popustijo zahtevam svojih otrok, se ravnajo po zgledu sosedov, kolesa z motorjem kupujejo kot nagrado za uspeh in se s tem odkupljajo za spoštovanje in še večji ugled. Vendar se lahko prav ta nakup brez vestnega nadzora, nenehnih napotkov in usmeritev tragično konča. Starši se premalo zavedajo, da mlad voznik z motorjem, ki zmore veliko hitrost, želi pogosto dokazovati samega sebe in svojo »odraslost«, pri čemer pozabi na spoštovanje cestno-prometnih predpisov, saj sodi, da pozna svojo okolico kot svoj žep in se mu zato ne more nič zgoditi. Pri tem pa pozablja na hitrost, ki pa je mladim najbolj všeč, zato se zaradi neizkušenosti in nepremišljenosti pri njej največkrat uštejejo. V nesrečah najpogosteje prihaja do poškodb glave (zaščitne čelade sicer niso predpisane, praksa pa je dokazala, da so izredno koristne), zlomov in notranjih poškodb.
Prometna kultura je del javne morale in splošne kulture, zato je obnašanje mladih v prometu tudi del njihove kulture in kulture njihovih staršev. Prav zato bi morala ta problematika postati predvsem domena staršev. Vendar na žalost ni tako. Problematika bi terjala temeljito sociološko in psihološko študijo, a se žal ukvarja s temi problemi le milica, pa še ta posledično takrat, ko je storjen prekršek ali ob prometni nezgodi. Cesta postaja mladim prostor, kjer je vse dovoljeno. Vse pogosteje se zgledujejo po svojih filmskih vzornikih in posnemajo fantomske skupine v usnjenih kombinezonih na motorjih, ki ustrahujejo bližnjo in daljno okolico in za katere prometni red nikakor ne velja. Resno bo torej treba računati tudi na vplive razvitega sveta in probleme, ki jih prinaša zgledovanje po njem.
Ko se torej odločamo o nakupu kolesa z motorjem oz. ko otroku dovolimo, da si ga iz prihrankov sam kupi, poskrbimo, da si bo pridobil ustrezno prometno znanje in opravil izpit iz znanja cestno-prometnih predpisov. Nenehno ga opozarjajmo na previdnost, mu vcepljajmo skrb za obzirno in ne prehitro vožnjo, na vzdrževanje vozila, ki naj ga ne preureja. Večkrat ga tudi kontrolirajmo, če upošteva prometne predpise in z vožnjo ne ogroža sebe pa tudi drugih udeležencev v prometu.
V naslednji številki pa ved o zakonodaji pri uporabi oz. vožnji z motornimi kolesi. Ffanc KJanjšek
Šempeter:
110 let društva, dan gasilca
Med govorom Tone Boleta, člana predsedstva SR Slovenije
Šempetrsko gasilsko društvo je najstarejše v Savinjski dolini.
Jubilej 110-letnice so praznovali več dni. Osrednja slovesnost pa je bila združena z dnevom gasilca, ki ga Občinska gasilska zveza vsako leto pripravlja v drugem kraju.
Na predvečer osrednje prireditve je bila velika gasilska vaja, na kateri je sodelovalo trinajst prioritetnih društev občine. Kot je dejal poveljnik OGZ Žalec Ivan Četina je bil namen vaje preveriti sposobnost, v kolikem času od znaka alarma-pridejo na pogorišče z vsemi najsodobnejšimi vozili in kako dolgo traja, da se požar pogasi, ponesrečence pa spravi na varno. Po vaji je bila akademija,
nato kanonada in ognjemet. Drugi dan praznovanja je bila slavnostna seja društva, na kateri so bili tudi predstavniki GD Križevci, popoldne pa velika parada, ki je bila posvečena dnevu gasilca. Več sto gasilcem je najprej spregovoril predsednik OGZ Žalec Rudi Herman, nato pa še slavnostni govornik Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, ki je med drugim dejal: »Današnje slovesno srečanje je izjemna priložnost, ko se lahko z dolžnim spoštovanjem ozremo na plemenito človekoljubno in domovinsko delo, ki so ga na svoji zgodovinski poti od ustanovitve pred 110. leti pa do danes opravili Savinjčani, Slovenci — člani Gasilskega društva Šempeter. Opisovanje teh, moram reči tudi usodnih obdobij v
delovanju društva, ne delamo samo zaradi zgodovine ali celo kot slavospevov gasilcem ali gasilstvu nasploh, marveč zaradi mladega rodu, ki živi in prihaja, da bo znal ceniti plemenito delo prednikov gasilcev, da bo znal spoštovati delovnega človeka in delo lastnih rok, od katerega edino sta odvisna sreča in blagostanje . ..« V nadaljevanju je spregovoril še predsednik skupščine SIS požarnega varstva Ivan Vasle in predal ključe novega orodnega avtomobila šempetrskim gasilcem
Ob koncu so podelili več republiških gasilskih odlikovanj. Prireditev je nato preprečilo slabo vreme.
TONE TAVČAR
Z vaje v Šempetru ob 110-letnici domačega gasilskega društva
Preizkušnja enot civilne zaščite
Vransko je bilo v teh dneh prizorišče vaje enot civilne zaščite občine Žalec. Na vaji so enote prikazale reševanje izpod ruševin, reševanje z avto dvigalom, oddelek CZ Jamarski klub ČRNI
GALEB iz Prebolda pa je pokazal reševanje s pomočjo vrvi. Zdravniška ekipa je predstavila opremo in način nudenja prve pomoči, center za obveščanje pa je predstavil svojo novo sodobno opre-
mo. Po vaji je občinski štab analiziral vajo ter sprejel enotno oceno, da so enote zadovoljivo opravile zadane naloge ter da je mogoče nanje računati tudi ob drugačnih situacijah. L. Korber
Prikaz vaje reševanja ponesrečenih izpod ruševin
Mineva že 45 let od dveh zločinov pod Gozdnikom. Prvi se je zgodil 7. marca 1943, ko se je v svoje zatočišče pod Gozdnikom vračal del Veličkove čete. Spotoma so se ustavili v Matkah, kjer so veselo pozdravili svate v eni izmed hiš. Niti slutili niso, da je med svati izdajalec, ki je takoj odhitel v Prebold in borce naznanil. Borci so odšli naprej proti Jegri-šam, na greben pod Mrzlico in Gozdnik. Tu sta stali sredi gozdov in malo rodovitne zemlje kmetiji: Hribarjeva in Ramšakova. Hribarjeva je bila dom partizanov, saj so se partizani na svojih poteh radi ustavljali in se pogovarjali z očetom Leopoldom, materjo Marijo ter tremi otroki: Minko, ki jih je imela petnajst let, Slavico, ki je bila le nekaj starejša, in Francem, ki jih je dopolnil osemnajst. Tudi skupina, ki se> je vračala iz Matk, se je tistega usodnega dne zadržala pri njih. Niti slutili niso, da jim je za petami gestapovska kolona. Ustavili so se pri hiši, kjer je bil tudi sosedov sin Franc
Ramšak. Brezskrbno so zaplesali, zapeli in umaknili stražo izpred hiše. To pa je bilo usodno. Nemci so jih neslišno obkolili in z orožjem udarili v hišo. Padli so borci: Lojze Hafner-Veličko, Jože Košir-Boris, Štefan Vasle-Maks. Padla je mati Marija, očeta so ustrelili na hišnem pragu, pred hišo pa so ustrelili domačega sina Franca in sosedovega sina Franca Ramšaka. Hčerki so z Laznikovim Ivanom, ki so ga ujeli spotoma, odpeljali v dolino. Mimica je morala v taborišče, Slavko, ki je bila noseča, pa so izpustili. Naslednji dan so aretirali tudi Ramšakovo družino, kjer je imel gospodar več kot sedemdeset let, in se z ženo nista vrnila, sinova pa sta se tistega dne aretaciji izmaknila, vendar so ju ujeli kasneje in ju kot talca ustrelili.
Dober poltretji mesec kasneje je pod Gozdnikom zopet tekla slovenska kri. Tu je v grabnu živel Jože Žgank, ki je stalno sledil partizane in jih ovajal. Partizani so ga večkrat opozorili, naj ne izda-
ja. Izučila ga ni niti likvidacija izdajalca Banovška leta 1942, kot tudi ne, da so v bližini njegovega doma 6. julija 1942 partizani zažgali Rakuschev lovski dom in likvidirali izdajalca Dolarja, ki je pribežal iz Zasavske strani, kjer je izdajal in se ustrašil pravične kazni. Vendar mu pobeg ni pomagal, saj so ga partizani ustrelili na pogorišču lovskega doma pod Gozdnikom. Žganka so zadnjič opozorili jeseni leta 1942, vendar pa je aprila 1943 ponovno izdajal, tokrat kurirski bunker, zato so ga partizani likvidirali. V bližini likvidacije pa so Nemci zato ustrelili deset talcev. Tako sta padla Ramšakova sinova iz Igriša, šestnajstletni Laznikov Ivan, ki so ga Nemci ujeli, ko so sledili Veličko-vo skupino na Igriše, Atelškovi bratje izpod Smrekovca z zavedne slovenske kmetije, ki so jo popolnoma uničili, rešil se je le Tine, ki je Nemcem ušel, ko so jih prišli aretirat. Padel je tudi Zvonko Sagadin, poročnik jugoslovanske vojske in aktivist OF od leta 1942.
V zemljanki v Latkovi vasi pa so Nemci ujeli Edija Lubeja,iz Prebolda in ga ustrelili kot talca. Ustreljena sta bila tudi Rožmanov Ivan in Savnikov Friderik.
Nemci so leta 1943 samo dvakrat streljali talce, in to 29. maja v Pongracu in kasneje 30. julija v Primožu pri Ljubnem. Danes je tu spomenik, poleg njega pa je še manjši spomenik neznanemu junaku kot spomin na neštete borce, ki ležijo v širnih slovenskih gozdovih.
Ob 45-letnici streljanja talcev v Pongraškem grabnu pod Gozdnikom so se na žalni svečanosti zbrali člani ZZB in šolska mladina pri spomeniku, ki spominja na ta grozoten zločin. Osrednji govor je imel Rado Cilenšek, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Žalec, kratek kulturno-umetniški program so izvedli šolarji ter godba na pihala, žal pa se vanj ni vključila Svoboda s pevskim zborom in Teatrom mladih.
-fj
I Visok jubilej gasilstva
Ob kongresu slovenskih gasilcev, sredi junija v Celju, je prav, da se spomnimo razvoja gasilstva tudi v naši dolini in to še tembolj zato, ker je bila pred 90 leti v Žalcu ustanovljena Zveza slovenskih požarnih bramb za spodnjo Štajersko, ki je predhodnica današnje slovenske organizacije, v tem mesecu pa praznujemo tudi sto let (18. 6. 1988), kar so žalski gasilci v poveljevanju prvič uporabili slovenski jezik.
Pred nedavnim so v gasilskem arhivu odkrili drobno knjižico s slovenskimi povelji, pisano v lepi slovenski besedi. Drobni črni zvezek obsega navodila in povelja za delo z vozno brizgalno, snemalno brizgalno in za delo s postavljanjem in snemanjem tridelne lestve v gasilstvu.
V arhivu gasilskega muzeja obstaja tudi zbiralna pola iz leta 1885, iz katere je razvidno zbiranje sredstev za izdajo učbenika vežbovnika. Prvič je bil natisnjen leta 1899, ponatisnjen pa 1908. Ugotovljeno je, da je ta rokopis sestavil Josip Širca, ki je bil na ustanovnem občnem zboru Gasilskega društva Žalec leta 1881 izvoljen z 21 glasovi v upravni odbor kot tropni voditelj. Od leta 1896 do 1912 je bil načelnik društva, nato pa častni načelnik. Leta 1888 je začel uporabljati slo-
Leta 1985 in 1987 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala prva dva snopiča Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. avtorja Nika Kureta. Publikacija je napisana na podlagi anketnega materiala, ki sta ga zbrala nadvojvoda Janez (1811) in graški profesor Georg Gothe (1839—1848). Profesor Gothe je razposlal pet vprašalnikov, in sicer okrajnim gosposkam (69 vprašanj), gospoščinam in ime-njem (25 vprašanj), davčnim občinam (46 vprašanj), župnijskim uradom (21 vprašanj), ter upravam rudnikov in fužin (9 vprašanj). Med objavljenimi odgovori je tudi odgovor za gospoščino BRODE PRI VRANSKEM: Gospoščina ima graščino poleg Vranskega ob tržaški glavni komercialni cesti. Graščina je bila 1828. obnovljena, zraven so gospodarska poslopja. Gospoščina ima sedem oralov 1357 kv. sež-njev (1 oral je 1600 kv. sežnjev, je 57,55 arov), njiv 19 oralov, 494 kv. sežnjev travnikov, en oral 635 kv. sežnjev sadovnjaka in 641 kv. sežnjev stavbnega prostora. Pridelujejo pšenico, rž, oves, ječmen, koruzo, proso, ajdo in razne stročnice. V hlevu ima 4—6 krav in par konj.
V vinogradu pridelajo 8—10 startinov (en startin je 32 veder, je 18,11 hi) vina srednje kakovosti.
Poseduje 12 oralov 1390 kv. sežnjev visokega gozda (bukev, smreka). Gospoščina ima 32 na-
venska povelja, s tem pa naletel na velik odpor, saj je bilo nemško vojaško poveljevanje še vedno edino priznano povelje. Josip Širca pa ni odnehal, poudarjal je, da se bo poveljevalo v materinem jeziku, kdor noče poslušati, pa naj raje odstopi. Res je bilo nekaj odstopov in v društvu je nastala kriza, obveljala pa so slovenska po-■velja.
Slovenska gasilska društva so imela s slovenskimi povelji nemajhen pomen ,v boju Slovencev za narodne pravice. V obrambi našega narodnega obstoja na podeželju, kjer je prevladoval slovenski živelj, so se ustanavljale prostovoljne požarne brambe, katerih cilj je bil pomagati bližnjemu v nesreči, hkrati pa tudi braniti slovensko narodno zavest.
Slovenska gasilska društva so se združila v Zvezo slovenskih požarnih bramb na Sp. Štajerskem s sedežem v Žalcu. Prvi načelnik je bil Josip Širca. Na ustanovni seji zveze 30. 10. 1898 je bilo med drugim dogovorjeno, naj se izda slovenski vežbovnik, kar se je uresničilo leto zatem. Nalogo za izdajo vežbovnika je prevzel Josip Širca, ki je k delu pritegnil še brata Friderika, Rista Savina — avstro-ogrskega generala, znanega slovenskega skladatelja in slovenskega rodoljuba. Pomagal je Ivan Kač-Savinjski, tajnik
seljenih rustikalnih podložnikov, šest naseljenih dominikalistov, šest rustikalnih imetnikov dodatnih zemljišč, en dominikalnega imetnika dodatnega zemljišča in en sogornik imetnika dodatnega zemljišča.
Pri tej gospoščini velja rektifici-
občine Žalec, Griž in V. Pirešice. Bil je velik rodoljub in je dosledno slovensko uradoval. Pisal je gospodarske članke, pesmi, povesti in drugo.
Sestavili so kvaliteten učbenik tako glede povelj kot tudi strokovnosti. Ta povelja so še danes osnova slovenskemu poveljevanju.
V	zvezo slovenskih požarnih bramb je bilo včlanjenih 63 gasilskih društev, med njimi gasilska društva Vransko (1886.), Kapla (1899.), Braslovče (1900.), Latko-va vas (1902.), Gomilsko, Ojstri-ška vas in Polzela pa praznujejo letos 85-letnico, Arja vas, Grajska vas in Polzela pa leta 1904. Ohranjena je slavnostna obljuba ob ustanovitvi prostovoljne požarne brambe v St. Jurju ob Taboru in sicer v lepi slovenščini.
V	gasilskem muzeju v Žalcu je še vrsta shranjenih dokumentov, med njimi originalni zapisnik o ustanovitvi društva, ki je dvojezičen, na prvem mostu pa je slovenščina. Takole pravi: 5. 6. 1880: »Na ta dan zvečer ob 1/2 deveti uri povabi srenjske prebivalce Žavske v svojo gostilno g. Ivan Heusenbichler, da bi se posvetovali o ustanovitvi prostovoljne . . . gasilske obrambe in osnovali ustanovni odbor. ..«
— Torej v tej trdnjavi slovenske biti, v Hausenbichlerjevi go-
rana tlaka v naravi. En podložnik mora opraviti poleti tedensko po štiri in pozimi po tri dni osebne ali vprežne tlake, en podložnik tedensko poleti dva, pozimi pa eno osebno tlako in dva podložnika vsak dan osebno ali vprežno tlako. Drugi podložniki morajo opra-
stilni, kjer se je sestavljalo vabilo za II. slovenski tabor (1868) in kjer se je pisal zapisnik tega tabora in je bila slovenska čitalnica, so nastali zametki slovenskega gasilskega društva. Posvetovanje je vodil Janez Hausenbichler, narodni voditelj in uspešen slovenski gospodarstvenik. Obstajata tudi zapisnik ob proslavi 40-letne-a jubileja gasilskega društva v alcu in tudi poročilo o razvoju in delovanju prostorov gasilskega društva v Žalcu od njegove ustanovitve 1881 pa do 10. julija 1921 . . .«
Vrnimo se k vežbovniku, v katerem so tako v rokopisu kot v tiskanem vežbovniku značilni izrazi iz pogovornega jezika. Marsikatero povelje se uporablja še danes, kar dokazuje, da smo imeli Slovenci poveljujoči jezik že pred sto leti. Najpogostejša povelja pa so bila: nastop, narazen, odstop, povrat, pozor, počitek, desno glej, desno se ravnaj, obrat, v vrste, stopaj, v vrsto razmakni, korak, polni korak, vod stoj, desno v red, desno skupaj, naravnost itd.
F. J.
Viri: Vinko Jug — Ob 100-letni-ci slovenskega poveljevanja, tipkopis, dokumenti iz gasilskega muzeja v Žalcu, 30-let Občinske gasilske zveze (1985), Zibelka slovenskega gasilstva (GD Žalec, 1981)
viti 20 dni enovprežne in 216 dni osebne tlake. Navedeno je še, da ima gospoščina v lasti gostilno tik ob vasi Vransko, ob tržaški glavni komercialni cesti. Gostilno daje v najem, obiskujejo pa jo v velikem številu predvsem hrvaški vozarji.
-fi
Samoupravna stanovanjska skupnost se je lotila obnove graščine, ki bo zaključena do Praz' novanja občinskega praznika, v njej pa bo osem posodobljenih stanovanj.
Brode pri Vranskem
Da ne pozabimo
Dr. Anton Schwab
V	mesecu juniju je preteklo petdeset let, kar je v Ljubljani umrl dr. Anton Schwab, glasbenik, ki je poleg Benjamina, Gustava in Josipa Ipavca, Friderika Širce — Rista Savina pripomogel, da je v Celju in okolici glasbeni kulturi pripadlo pomembno mesto v razvoju slovenske kulture.
Rodil se je 7. januarja 1868 v današnjem Preboldu. Izhaja iz stare družine, ki se omenja v šentpavelski krstni knjigi že okoli leta 1660 pod imenom Saub. Enega od prednikov zasledimo v teharskem urbarju iz I. 1717 kot posestnika v Sv. Lovrencu, danes Gornja vas. Kasneje se je družina preselila v Prebold, kjer je bil oče mesar, usnjar, gostilničar in kmet.
V	Preboldu je obiskoval domačo ljudsko šolo, v Celju gimnazijo, medicino pa je študiral na graški univerzi, kjer je bil leta 1894 proviran za doktorja vsega zdravstva. V sedmem razredu gimnazije si je zaslužil šest ur »karcerja« (zapor), ker je pel državno himno v slovenskem jeziku.
Zaradi narodnega prepričanja ni dobil službe v rodnem kraju, zato je odšel na Vransko in I. 1900 v Celje kot splošni zdravnik. Poleg tega je bil še okrajni zdravnik pri okrajnem glavarstvu in dosegel končno stopnjo višjega zdravstvenega svetnika. Zavzemal se je za reveže, predaval proti alkoholu, brezplačno zdravil dijake . . . Leta 1913 je zatrl epidemijo tifusa v Gaberjih pri Celju in epidemijo črnih koz leta 1921 in 1922 v Celju in okolici.
Leta 1919 je ustanovil šahovski klub v Celju, njegova zasluga pa je, da je bila leta 1921 ustanovljena v Celju tudi Šahovska zveza Jugoslavije. Bil je med tistimi, ki so leta 1936 povabili svetovnega prvaka Aljehina v Celje. Velemojster Milan Vidmar je leta 1929 pohvalil njegove šahovske probleme v Jutru.
Kot glasbenik je bil Schwab v pravem pomenu samouk. Kot gimnazijec se je naučil igrati na tamburico in pozneje še na citre.
Zgodaj je začel komponirati. V gimnazijskem zaporu je uglasbil svoj prvi zbor Pri pastirskem ognju. Kmalu je nadaljeval z drobnimi skladbami za tamburice in citre, zbral ob poletnih počitnicah doma nekak zbor za gosli, citre in kitaro ter pisal zanj note. Predvsem pa je komponiral vokalno glasbo. Vse njegove melodije izvirajo iz ljudstva, polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih ljudskih pesmi, ki so globoko čustvene. Vse, kar je napisal, so pevci radi peli, saj so bile njegove pesmi slovenskemu pevcu pisane na dušo in srce. Njegov najljubši pesnik je bil Oton Župančič in je uglasbil kar štirinajst njegovih pesmi, med njimi: Še ena, Večer na morju, Dobro jutro, Zlata kanglica. Zadnji dve sta bili napisani za mešani zbor in orkester. Marsikatera pesem je ponarodela kot Zlata kanglica. Je pa davi slanca pala.
Posebej je treba omeniti , uglasbitev pesmi Ksaverja Meška Zdrava Marija, s katero je zaslovel ne le doma, ampak tudi v tujini. Različni zbori so jo neštetokrat izvajali, ljubljanska in mariborska Glasbena matica pa sta jo izvajali tudi na koncertih po Češkem, Poljski, Franciji in Švici. Leta 1928 jo je pelo beograjsko pevsko društvo Obilič na turneji po Poljski. Francozi so jo posneli za govoreči film in jo predvajali po Franciji in inozemstvu. Inštitut pariške univerze za fonetiko jo je posnel na gramofonsko ploščo in jo hrani v arhivu pesmi različnih narodov.
Dr. Schwab je skomponiral 124 skladb, med njimi so skladbe za zbore, pet samospevov s spremljanjem citer, dva tamburaška zbora itd. Zelo opazno je njegovo pevovodsko delo. Dirigiral je tudi celjskemu pevskemu zboru, ki je deloval v okviru Celjskega pevskega društva, in je že pred I. svetovno vojno organiziralo (I. 1905) dva Schwabova večera, na katerih so predvajali izključno njegove skladbe. Z zborom je dvakrat, leta 1905 in 1906, gostoval v Zagrebu. Na čelu zbora je bil tudi v burnem letu 1908, ko je 19. 9. 1908. v Ptuju zborovala Ciril in Metodova družba, nemška poulična drhal je napadla slovenske goste in slovenske hiše, 20. 9. pa je prišlo do napada na Narodni dom v Celju. V dvorani je bil koncert v prid Ciril-Metodove družbe. Sredi izvajanja so nemškutarji napadli narodni dom in kamenje je deževalo skozi okno. Vendar pevce pod Schwabovim vodstvom to ni motilo in so izvedli koncert do konca. Vojska pa je morala Narodni dom zastražiti. Isti dan je nemška doldateska v Ljubljani ubila 14-letnega Ivana Adamiča in 21-letnega Rudolfa Lunder-ja. 19. aprila 1914 je bila 500-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. V spomin na dogodek so Celjani v Mariboru uprizorili Schwabovo spevoigro Knez Voljhun.
Leta 1900 je ustanovil in vodil zbor Delavskega podpornega društva, ki je kmalu nastopal na delavskih prireditvah. Da bi utrdil v pevcih stanovsko in narodno zavest, je uglasbil leta 1901 Delavsko budnico na zapis Cvetka Golarja. Ob 60-letnici so bili širom po Sloveniji v njegovo čast koncerti, Celjsko pevsko društvo in Ljubljanski zvon sta ga imenovala za častnega člana.
Ob 120-letnici rojstva in 50-letnici smrti? Se ga bomo spomnili na koncertu Pojo naj ljudje ali pa na koncertu citrašev v Grižah? Smo res kar pozabili, da je bil ljudski komponist, ki je imel posebno rad citre?	F. J.
Viri: Kondar Fink (Dr. Anton Schwab — Celjski zbornik 1951), Gustav Grobelnik (Pripis h kroniki Celjskega pevskega društva — Celjski zbornik, 1986) in Rajko Vrečar (Savinjska dolina — samozaložba 1930)
120 let trga Vransko
V posebno zvrst pečatov in grbov štejemo tako imenovane »govoreče pečate in grbe«, ki so bili od 13. stoletja naprej zelo priljubljeni, saj so že s svojimi podobami »govorili« o imenu kraja in so bili tako razumljivi tudi nepismenemu človeku. To bi bilo lahko pomembno, na primer, če bi bil kdo z mestnim pečatom pozvan pred mestnega sodnika.
Tako je iz 14. stoletja, če že ne iz 13. stol. govoreča pečatna podoba na pečatu mesta dejansko pa trga Žalec. Nemško ime Sach-sen-feld je prikazano z orlovskima kriloma in dvema cvetlicama. Med zadnjimi primeri govorečih grbov pa je vsekakor tudi grb trga Vransko, ki mu je bil podeljen ob povzdignjenju v trg 1868, in predstavlja na smreki z odsekanim vrhom sedečega črnega vrana.
Do leta 1867 je bilo Vransko še vas. Leta 1867 pa je občinski odbor sklenil, da se naprosi avstrijsko vlado, da povzdigne vas Vransko v deželno knežji trg. Tedaj je bil župan Franc Brinovec, p. d. Gorogranc, občinski odborniki pa so bili: Martin Hrašan, Luka Kladnik, notar Franc Morti, Jože Musi, Anton Pajk, Jože Slivica, Franc šentak, Lavoslav Schwent-
ner, predsednik okrajnega zastopstva Karol Trauwetter, Jakob Zupanc in Franc Žuža.
Prošnja je bila 7. aprila 1868 ugodno rešena. Iz dopisa C. kr. okrajnega predstojnika Joh. N. Ribitcha občinskemu predstojniku na Vranskem je razbrati, da je njegovo cesarsko kraljevsko apo-stolstvo veličanstvo 7. aprila 1868 »milostno dovolilo«, da se povzdigne kraj Vransko v deželno-knež-ji trg.
Nato je občinski urad zaprosil ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju, da se trgu dovoli tudi rb, ki bi ga rabili tudi v pečatu, elja je bila izpolnjena in Vranšani so dobili diplomo s sliko grba trga Vransko. Diploma je ohranjena in ima datum 1.11.1868. _fj
Hmezad
do Kmetijska zadruga Savinjska dolina n.soi.o.
v
Na Zovneku vzredijo okrog 600 plemenskih telic
Telice vzredijo za farmi Podlog in Zalog, okrog 180 jih prodajo.
z temeljnimi organizacijami:
TZO BRASLOVČE TZO GOTOVLJE TZO PETROVČE TZO POLZELA TZO PREBOLD TZO ŠEMPETER TZO TABOR TZO TRNAVA TZO VRANSKO
se pridružuje čestitkam ob prazniku občine Žalec
—	7. juliju in dnevu borca
—	4. juliju
(M) Hmezad
^OSTINS
EXPORT-IMPORT Žalec
ŽALEC
GOSTINSTVO - TURIZEM
Matija Blagojevič
Delovna enota Žovnek pri Braslovčah, ki sodi pod Hme-zad-Kmetijstvo, TOZD Lattava vas, sestavljajo štiri proizvodne enote. V dveh se ukvarjajo s hmeljarsko proizvodnjo, v ostalih s poljedelstvom in vzrejo plemenskih telic. Podrobneje so delo tamkaj opisovali upravnik delovne enote Franc Cilenšek, vodja vzrejališča Matija Blagojevič in dosedanji vodja vzrejališča, ki je pravkar odšel v pokoj, Franc Kos.
Franc Cilenšek: »V našo enoto sodi 447 ha zemljišč. 44 ha je nerodovitnih, imamo po 150 ha hmelja in 289 ha njivskih površin, ki so posejane s koruzo, pšenico, travno deteljno mešanico. V delovni enoti je zaposlenih 59 ljudi, ki opravljajo vsakodnevno delo. Za sezonska dela najamemo po 90 do 200 delavcev iz vse Jugoslavije.
Na naših hmeljiščih prevladujeta aurora in savinjski golding, v glavnem smo nasade pomladili in nimamo starejših nasadov od osem, devet let. 70 % pridelanega
Franc Cilenšek
hmelja je ponavadi vedno prvovrstnega.
V	tej delovni enoti bomo sedanjo proizvodnjo obdržali v približno enakih mejah kot doslej, želimo jo le še intenzivirati in izboljšati.«
V	eni izmed žovneških prizvod-nih enot se ukvarjajo izključno s prirejo plemenskih telic. O tej vzreji je vodja Matija Blagojevič povedal naslednje: »Za vzrejo plemenskih telic imamo tri hleve. V prvem so teleta od štirih mesecev naprej. V drugem hlevu jih potem pripuščamo, v tretjem so samo breje teličke. Imamo izključno črno belo pasmo iz farm Podlog in Zalog.
Na vzrejališče dobimo štiri mesece stare teličke. Pri desetih, dvanajstih mesecih jih preselimo v hlev, kjer jih pripuščamo, vsakodnevno živali kontroliramo, vsak dan nas obišče veterinar. Osemenjevati začnemo pri šestnajstih mesecih in ko ugotovimo brejost, jih prestavimo v tretji hlev.
Trenutno imamo v vzrejališču okrog 600 telic. Stroški so precej visoki. Draga je hrana, energija,
Franc Kos
tudi zdravila niso poceni.«
Pred leti so se na Žovneku ukvarjali tudi z mlečno proizvodnjo. Več o tem ve dosedanji vodja vzrejališča Franc Kos: »Leta 62 smo krave preselili z Žovneka na farmi Podlog in Zalog. Tukaj so ostale le telice za plemensko vzrejo. Najprej sivo rjava pasma, kasneje črno bela. 1973 je bilo tukaj 350 glav, leta 78 sta bila zgrajena še dva hleva in pred štirimi leti še en hlev. Tukaj je zdaj lahko okrog 600 telic za plemensko vzrejo.«
Tako torej o svojem delu predstavniki Žovneka. Poklicali smo na farmo v Podlog in povprašali vodjo Srečka Cetra, kako so na farmi zadovoljni s svojim vzreja-liščem. Povedal je, da ni nobenih težav, za vso tehnologijo poskrbijo že sami na farmah. Zadovoljni so zlasti v zadnjih dveh treh letih, ko so poleg silaže vključili v vsakodnevni poletni krmni obrok tudi svežo travo. Srečko Čater je še povedal, da imajo nekaj telet tudi pri kmettbr okrog 170 do 180 telic z vzrejališča pa vsako leto prodajo v Makedonijo in Bosno.
Irena Jelen-Baša
pridružujemo se čestitkam za praznik občine Žalec — 7. julij in dan borca — ' 4. julij
Lovro Pepel
Delavec, obrtnik, kmetovalec
Stružnica pod okriljem spomeniškega varstva
Jeseni melioracije Pirešica II
Lani so v Hmezadovem Kmetijstvu in Kmetijski zadrugi Savinjska dolina s skupnimi močmi meliorirali območje, imenovano Pirešica I. Zdaj pripravljajo načrte za nove melioracije na tamkajšnjem območju. Upravnik temeljne zadružne organizacije Petrovče, kamor sodi to območje, Rudi Trobiš je o predvidenih melioracijah povedal naslednje:
»V kmetijski zadrugi imamo velike načrte melioriranja zamočvirjenih površin. V TZO Petrovče smo doslej meliorirali prvo fazo Pirešice, kjer smo dosegli določene rezultate in ugotovili določene napake.
Območje Pirešica II zajema okrog 171 ha, nekaj površin smo sedaj še dodatno vključili. 60 do 65 % zemljišč je v lasti kmetov, ostalo je last Kmetijstva. Območje, ki ga bomo meliorirali, leži vzhodno od ceste Arja vas— Titovo Velenje in obsega Ruše, Malo in Veliko Pirešico ter Perno-vo.
Doslej smo imeli že dva sestanka s kmeti, ki imajo zemljo na tamkajšnjem območju. Na prvem sestanku smo dobili soglasje kmetov, strinjajo se, da se zamočvirjeno območje meliorira, opozarjali pa so nas na probleme potoka Pirešica, ki večkrat poplavlja. Potok bi bilo treba regulirati, kar stane precej denarja in do načrtovane melioracije regulacija ne bo možna. Bomo pa si prizadevali, da bo Območna vodna skupnost tam, kjer voda izstopa, uredila nasipe. Kmetje so nas tudi opozarjali, da hočejo sodelovati pri izdelavi projekta in pri sami melioraciji, tako da ne bo napak. Doslej so namreč ponekod polagali cevi na napačna mesta in željenih rezultatov ni.
Imenovali smo tudi melioracijski odbor, vanj smo iz vsakega zaselka vključili predstavnika kmetov. Dogovorili smo se, da bo nadzorni delavec njihove pripombe upošteval.
Kmetje ob tej melioraciji še zahtevajo, da ostanejo družbene površine, ki jih imajo sedaj v najemu, njihove tudi potem, ko bodo zemljišča meliorirana. Kmetje imajo namreč zgrajene hlevske kapacitete in ne bi bilo prav, da bi na račun melioracij ostali hlevi prazni. Z melioracijami bomo začeli jeseni in jih končali do spomladanskih opravil.«
Irena Jelen-Baša
Sonce je že zdavnaj zašlo, mrak vdira na dvorišče Pepe-love domačije, za vrati delavnice pa se čuje enakomerno vrtenje transmisijskega pogona stare — zgodovinske stružnice, na kateri je delal v mladih letih sam Franc Le-skošek-Luka. Na drugem koncu ob delavnici je hlev, v katerem so štirje rejeni biki, ki se poskušajo bosti, a jim veriga to preprečuje. Od nekod pride star možakar, ki svojih let ne kaže. Seževa si v roke in kmalu sva v sproščenem pogovoru. Zvem, da sta sin Lovro in hčerka Mira še na njivi in da bosta vsak čas prišla. Ob čakanju na sina povrtava tudi po njegovem življenju.
Enainosemdeset let že šteje, še vedno pa je dokaj vitalen in poseka še precej mlajše od sebe pri marsikakšnem delu. Življenja ni imel rožnatega, zato mu ni nobeno delo pretežko. Bil je v službi režima, kruh si je služil s tapetništvom, kjer je bil resnično mojster, z veliko ljubeznijo pa se je vračal v objem matere zemlje, njiv in travnikov. To pa je znal prenesti tudi na svoje sinove in hčere. V času vojne vihre je vedel, kje je njegovo mesto, zato je bil partizan in zato mu tudi sedaj ni vseeno, kam plujemo.
Ravno začneva politizirati, ko se med vrati pokaže sin Lovro, ki je verodostojna kopija svojega očeta Lovra — Pepelovega ata. Oče odide krmit bike, midva pa se spraviva k čelni stružnici, v katero je vpeto velikansko kolo, ki ga Lovro struži za rudnik Mežica, služi pa za dvigovanje zapornic pri hidroelektrarni. Stružnica je častitljive starosti, predno jo je Lovro kupil, je služila namenu \7 žalskem Feralitu. Tu je na njej delal delavski revolucionar, borec in poznejši politik ter častni občan
naše občine Franc Leskošek-Lu-ka. Iz tega razloga in zaradi starosti je stružnica sedaj pod okriljem spomeniškega varstva. Še vedno pa kljubuje zobu časa in Lovro je nanjo nadvse ponosen. Ne nazadnje pa tudi omogoča struženje izdelkov do 3000 mm premera. Prav iz tega razloga mu dela ne manjka, zato mu je ob rednem delu v službi ter delu na polju dan vedno prekratek.
Lovro se je rodil med vojno leta 1942, dokončal je vajensko šolo v Celju ter dopisno srednjo-strokovno v Ljubljani. Dolga leta je bil zaposlen v Feralitu, sedaj pa je že nekaj časa v KIV Vransko. Veselje do dela in inovativna žilica pa sta ga pripeljala še med popoldanske obrtnike. Ravno v času mojega obiska je dokončeval prvo od serij Peltonovih visokotlačnih turbin, ki bodo postavljene v sklopu privatnih elektrarn v Zg. Savinjski dolini in drugod. Je edini tovrstni proizvajalec v naši dolini. Prav tako pa je tudi edini, ki izdeluje hidravlične ovne, ki še niso preminuli kljub sodobni tehnologiji. Izdeluje jih od številke 1 —7. Z njimi pa je moč premagati od 0—210 m višinske razlike. Izdelava teh ovnov, ki omogočajo črpanje in porivanje vode iz nižjih v višje predele brez kakršnega pogona, je z atestom inštituta Jožef Stefan Ljubljana, kar daje garancijo za njihovo delovanje.
Takšen je Lovro, ob vsem delu pa je velik ljubitelj narave in planin in le malo je vrhov v naši ožji domovini, kamor še ni stopila njegova noga. Rad se spominja trenutkov izredno aktivnega planinarjenja. Žal mu za to danes zmanjkuje časa, če le lahko, pa se poda v naravo, ki mu je navsezadnje ne manjka ob delu na polju, čeprav to ni pravo nadomestilo.
D. NARAGLAV
r	\
Skrb za lastni pridelek
V šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolišu že pridelujejo ^ kakovostna vina_______________________________________
Ko so v prejšnjem stoletju v Savinjski dolini pričeli vzgajati hmelj, so bili obronki doline še posajeni z vinsko trto. Hmelj pa je postajal zanimivejši in donosnejši in tako so Savinjčani začeli opuščati vinograde. Svoje je naredila tudi vinska uš, ki je precejšen del nasadov dobesedno uničila. Izabela in šmarnica pa sta prevladovali, čeprav tudi žlahtne trte ni manjkalo. Kraljevi vinogradi pa pričajo, da je tudi območje Savinjske doline ugodno za vinogradništvo. Kmetje so pri zidanicah sicer še obdržali nasade predvsem za lastno uporabo. Z razvojem »vikendaštva« pa se je vinogradništvo začelo ponovno razvijati. Strokovnjak Ivan Hrček je izdelal elaborat o pogojih vzgoje trte na šmarsko-virštanjskem območju in ugotovil, da so tod ugodni pogoji za proizvodnjo kakovostnih vin. Zato so v Temeljni organizaciji Vino-Šmartno ob Paki odločili, da to območje opredelijo z zakonom, ki med drugim določa mejo okoliša in vinske sorte, ki zagotavljajo proizvodnjo vin z geografskim poreklom. Šmarsko-virštanjski okoliš torej zajema območje od Konšperka po desnem bregu Sotle do Ro-
gatca, južno območje Donačke gore in Boča do Pečice, Zbelova, Suhadola—Špitaliča—Verpete, južno pobočje Paškega Kozjaka, Plešivca, Ravn, Belih vod, Ljubije, Polzele, vznožja hribov do Celja ter dolina Savinje do Laškega. V tem okolišu se smejo saditi priporočene sorte laški rizling, sau-vignon, beli pinot, chardonnay in frankinja ter dovoljene sorte zeleni silvanec, renski rizling, traminec, ranina, rizvanec, kraljevina, žametovka, portugalka, šentlo-vrenka, gamay, žlahtnine, kerner in zweigeld. Predpisane sorte torej zagotavljajo možnost prodaje grozdja, ki jo bo opravljal Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah. Že sedaj Kmetijski kombinat skrbi za kooperacijsko proizvodnjo, ki se vse bolj širi. V Temeljni organizaciji Vino-Šmartno ob Paki
pa bodo s pospeševalno službo nudili vinogradnikom strokovno pomoč in možnost nakupa kakovostnih sadik. Že sedaj pa skrbijo za vzorčne nasade. Njihova vina ,so na rednem letnem pregledu kakovosti dobila zaščitno znamko kakovosti. Ocena, ki jo je dobil Stane Jakše za modro frankinjo, pridelano v okolici Šmartna ob Paki, potrjuje, da je s pravo vzgojo mogoče na tem območju pridelati vino, ki se lahko meri z vini priznanih vinogradniških okolij. Prav vzgoji vina pa namenjajo strokovnjaki Vina Šmartno ob Paki še posebno pozornost. Če smo doslej poznali to organizacijo le kot prodajalca pijač, bo odslej njen pomen še večji, saj je vinogradništvo pomemben del gospodarstva.
jk
J DELAVCI ERE TOZD VINO ŠMATRNO OB PAKI SE	PRIDRUŽUJEJO	ČESTITKAM	ZA	J
t	PRAZNIK OBČINE ŽALEC	IN	DAN	BOR-	f
f	CA	\
I	I
I	\
Na posnetku med podelitvijo zlatega grba Stanku Dolarju za prispevek pri izgradnji Doma borcev na Dobrovljah
Praznovali v Letušu
Praznovanje krajevnega praznika, ki ga v Braslovčah praznujejo v spomin na prve talce in prihod partizanov na Dobrovlje, so letos strnili s 100-letnico Prosvetnega društva, svečano sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter odprtjem prizidka Doma borcev na Dobrovljah. Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Kojsko in Števerjan.
»Letošnje leto je bilo za našo krajevno skupnost izredno uspe-
250 telefonskih priključkov
šno, saj smo dobili prvo olimpijsko medaljo, Matjaž Debelak pa je ime našega kraja ponesel v svet. Prosvetno društvo je počastilo 100-letnico kulturne dejavnosti, ki se ponaša z bogato preteklostjo in sedanjostjo. Dobili smo 250 novih telefonskih priključkov, kar je prav tako velika pridobitev. S sredstvi krajevnega samoprispevka, samoupravnih interesnih skupnosti in združenega dela pa smo posodobili ceste in vodovodno omrežje. Ponovno je
obnovljena restavracija ob jezeru. Največja pridobitev pa je dograjen Dom borcev na Dobrovljah, v katerem so dobili prostore člani gasilskega društva Dobrovlje,« je med drugim dejal na svečani seji predsednik sveta Slavko Šketa. Tudi tokrat so podelili priznanja zlati grb — prejeli pa so jih Matjaž Debelak, Stanko Dolar, Miha Dobrišek, Jože Zidanšek in Prosvetno društvo Braslovče.
jk
Težave s telefonijo
Slavnostna skupščina bo v Andražu v nedeljo, 26. junija, ob 9.30. Na njej bodo med drugim podelili krajevni priznanji OF Marjani Puncer in Izidorju Ograjenšku, Peter Zabukovnik pa bo prejel krajevno priznanje.
V Andražu so v počastitev krajevnega praznika asfaltirali 140 metrov cestišča med pokopališčem in Blagotinškom ter uredili ograjo okrog pokopališča.
Najbolj pa bi bili ljudje v tamkajšnjih zaselkih srečni, če bi se
ob krajevnem prazniku lahko pohvalili z novimi telefonskimi priključki. Toda pot dq njih bo verjetno še dolga.
Predračun za primarni vod namreč znaša v Andražu okrog 26 starih milijard. 59 naročnikov bi moralo zbrati preko 20 starih milijard, kar pomeni skoraj 400 starih milijonov na vsako hišo, ki želi telefon. Vsak interesent pa je doslej že prispeval 125 starih milijonov za nakup kablov.
Irena Baša
Teden upokojencev
junija, povedala:
»Prva prireditev je bila kar precej zahtevna. Pripravili smo namreč regijsko srečanje pevskih zborov upokojencev, kjer je nastopilo kar 400 pevcev. Prvi dan tedna upokojencev smo odprli razstavo ročnih del naših članov društva. Tako je na razstavi, ki je bila odprta teden dni, razstavljajo več kot
20 naših članov. Dogovarjamo se, da bi podobno razstavo pripravili tam jeseni. Ker naši člani tudi radi rekreirajo, smo pripravili dve akciji, in sicer ribiško tekmovanje pri jezeru Presarje in trim kolesarjenje do jame Pekel in nazaj na Polzelo. Veliko zanimanja je bilo tudi za predavanje dr. Vlaste Matjaž, ki nam je predavala o bolezni starejših.«
Gasilci so dobili cisterno
Deseti junij bo v zgodovini gasilskega društva Ojstriška vas — Tabor ostal zapisan z velikimi črkami. Te ga dne so namreč v tamkajšnji dom pripeljali 6000-litrsko cisterno. Le-ta je zanje in ljudi tamkaj izrednega pomena, ne le zaradi varstva pred požari, temveč predvsem zaradi prevozov pitne vode. Zlasti v sušnih poletnih mesecih ostajajo mnoge domačije po okoliških bregeh brez vode, zato jim bo cisterna resnično v veliko pomoč. Denar za nakup cisterne so gasilci zbrali s pomočjo občinske gasilske zveze, civilne zaščite in krajanov. Otvoritev in prevzem nove cisterne pripravljajo člani gasilskega društva v mesecu avgustu, ko1 krajevna skupnost Tabor praznuje krajevni praznik.	Irena Baša Foto: D. Naraglav
V KS Letuš so v soboto praznovali krajevni praznik. Že popoldne je društvo prijateljev mladine z učenci podružnice osnovne šole pripravilo risanje s kredo na asfalt, nato je sledilo srečanje krajanov starih sedemdeset in več let, zvečer pa je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na kateri so podelili priznanja KS in OF. Bronasta priznanja so prejeli: Društvo upokojencev Letuš, Mimi Jager, Zdravko Kores, Alojz Mugu in Anton Kodre; priznanja krajevne skupnosti pa je prejel Viktor Zorec.
Več o praznovanju v naslednji številki.
T. TAVČAR
Priznanja zaslužnim krajanom
V počastitev praznovanja krajevnega praznika so v Šempetru pripravili srečanje starejših krajanov, pohod borcev in mladine po spominskih obeležjih NOB, strelsko tekmovanje, šahovski in odbojkarski turnir ter trim akcijo s kolesi na Hom. Osrednji dogodek pa je bila 110-letnica gasilskega društva. Na svečani seji so se sestali tudi delegati skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
Predsednik skupščine KS Miran Cvenk se je najprej zahvalil za pomembno pridobitev v preteklem letu, in sicer za semaforizirano križišče s pločniki v Dobrte-ši vasi v vrednosti 220 milijonov dinarjev. Največ sredstev sta prispevali republiška skupnost za ceste in občinska komunalna interesna skupnost. V Šempetru pa se že pripravljajo na uvedbo krajevnega samoprispevka, razprave
o osnutku programa sedaj obravnavajo na zborih krajanov. Potrebe namreč vse bolj narekujejo nujnost za uvedbo krajevnega samoprispevka, brez katerega številnih problemov ne bo mogoče rešiti. Na svečani seji so podelili priznanja zaslužnim krajanom; prejeli pa so jih Zvone Štorman, Rudi Brežnik, Martin Pirc in Ivan Božič.
jk
Na posnetku Ivan Božič ob sprejemu priznanja, ki sta mu ga izročila Viki Cilenšek in Miran Cvenk
Del razstave ročnih del polzelskih upokojencev.
T. TAVČAR .
Braslovče
Liboje
Večerilo se je že in našli smo ga doma, sredi dela, od glave do peta celega zidarja. Prizor, ki niti malo ne spominja na moža v modrem plašču, ki smo ga spoznali pri našem prvem srečanju v tovarni keramike KIL Liboje, kjer je zaposlen naš tokratni sogovornik Jože Avsec.
On je mož za vse. To dobro vedo vsi, ki so pri njem poiskali pomoč ali nasvet, kako to ali ono stvar popraviti ali na novo narediti, in tudi v službi je Jože človek, katerega misel daleč seže, če je treba sodelavcem olajšati delo in prihraniti trud pri napornem vsakdanjiku, pa tudi ob zahtevah, ki prihajajo »z vrha« in zahtevajo posodobitev določenega dela delovnega procesa, se ne ustavi, preden nov stroj ne ugleda luči ne tako belega delavskega dne.
Na vprašanje, kako je z inovativno dejavnostjo v KIL, se Jože nasmehne in pravi: »Ja, bolje je, bolje kot včasih. Gotovo je potreba za napredkom prispevala k pomenu inovativne dejavnosti pri nas, pa tudi delo na inovativnem področju je s svojimi dosežki potrdilo svojo pomembnost v posodabljanju proizvodnje. Pri tem vsekakor ne smem mimo tovariša Anclja, ki v naši tovarni skrbi, da
Inovator leta
delo inovatorjev poteka koordinirano, nas pri našem delu spodbuja in ima precejšen delež pri tem, da je pot od nove ideje do njene ostvaritve povezana s čimmanj zapleti, ki bi lahko negativno vplivali na naše delo, od katerega imamo korist vsi, od delovne organizacije kot celote, delavcev ob strojih, do nas inovatorjev samih, čeprav stimulacija za naše delo ni tisto vodilo, ki bi nas motiviralo, da se lotimo kakšnega novega projekta. Zase lahko trdim, da mi je v večje zadovoljstvo videti človeka, ki sem mu s svojo idejo olajšal delo, kot pa nagrada v žepu, ki jo za takšno pridobitev zaslužim.
Sodeč po tem je Jože na svojem delovnem mestu zadovoljen človek, saj so sadovi njegovih zamisli res mnogoteri, med najvažnejše pa prav gotovo sodi polavtomat za izdelavo skodel oz. skled, za katerega je Jože Avsec dobil občinsko nagrado inovator leta — po kriteriju: boljši je tisti, ki več prihrani. Ena izmed najpomembnejših lastnosti tega izdelka je boljša kakovost skodel, enostavnejši delovni postopek, prihranek energije za suše-
nje in na minimum zmanjšana škodljivost za delavčeve roke.
Prav tako pa je Jože neizbrisen pečat svojih misli pustil tudi pri stroju za rezanje mase, pri stiskalnici za kapice pri žganju krožnikov, pri livatorju za polnjenje mlinov, pri mlinu za mletje šamotne mase in pri izpopolnitvi avtomata za odstranitev dodajal-nih obročev, zakar je tudi prejel prvo nagrado v občinskem merilu in naziv inovator leta ’84.
Inovatorstvo se nadaljuje iz roda v rod. Jožev stari oča, ta tudi ni bil od muh, in če bi izbirali najboljše inovatorje tiste dobe, bi ga prav gotovo uvrstili mednje. V Jožetu je zaživel njegov duh. Čas pa mineva in Jožetov najmlajši sin že stopa po očetovih stopinjah. Na regijskem tekmovanju v elektroniki je s svojo alarmno napravo osvojil drugo mesto.
Mnogo uspeha vam želimo, Jože, tudi vnaprej pri ostvarjanju vaših zamisli, ki so morda prav v tem trenutku vzklile in bodo njihovi sadovi pomenili napredek, prihranek za družbo in lažji jutri za kakšnega utrujenega delavca.
—bk—
Tabor
Od 19. do 26. junija praznujejo svoj krajevni praznik v Andražu.
Počastili so ga in ga še bodo z vrsto športnih prireditev. Organizirali so trim kolesarjenje, športno tekmovanje med društvi, krajevno orientacijo, ekipni šahovski turnir med zaselki ter tekmovanje v streljanju z zračno puško. 24. junija se bodo društva pomerila v malem nogometu, 25. junija pa bo pohod ob spominskih obeležjih.
Polzela
Društvo upokojencev na Polzeli, ki šteje 528 članov, sodi med zelo delavne v občini. Vsako leto pripravijo vrsto prireditev, posebno pa še sedaj, ko imajo že nekaj let svoje prostore.
Marija Slokar, predsednica Društva upokojencev, nam je o tednu upokojencev, ki so ga pripravili od 5. do 12.
Šempeter
Andraž
Posledice zadnjih ukrepov zvezne vlade se vsak dan jasneje kažejo tudi v tej dolini. Kakšne so te posledice, kaj si od predlaganih ukrepov lahko v občini obetamo in kakšne so trenutne razmere v dolini — to je bila tema pogovora s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Antonom Bratušo pred letošnjim občinskim praznikom.
O zadnjih ukrepih je predsednik menil takole:
A. Bratuša: »Te ukrepe, ki jih je zvezni zbor sprejel na svoji seji, so dolgo napovedovali in pomenijo predvsem spremembe v gospodarskem sistemu. Namen ukrepov je, da bi utrdili gospodarstvo, rešili ekonomske probleme in menim, da bo to pomembna prelomnica tudi v gospodarstvu naše občine. Pričakovali in želeli smo si ugodnih ukrepov, vendar iz prakse vemo, da interventni ukrepi vedno ne pripomorejo k rešitvam. Marsikdaj postavijo organizacije v še težjo situacijo. Menim pa, da ukrepov ne smemo gledati le s slabe strani, počakati bo treba na učinke. Pričakujemo, da bodo nekaj pozitivnega prinesli, predvsem naj bi spodbudili izvoz.«
»Ko se srečujete z direktorji — kakšni so njihovi odzivi in kakšne spremembe obetajo ukrepi na področju osebnih dohodkov v občini?«
A. Bratuša: »Po sprejetih ukrepih in po sestanku s predsednikom slovenskega izvršnega sveta smo sklicali pogovor z direktorji gospodarskih in negospodarskih organizacij. Takrat smo izpostavili vprašanje cen, spodbujanje proizvodnje, reševanje osebnih dohodkov, po katerih so zlasti udarili ukrepi. Prvi izračuni kažejo, da bi morale tri četrtine zaposlenih v gospodarstvu poravnati preveč izplačane dohodke. Zdaj sicer spet ugotavljamo kombinacije — nekateri se odločajo za zajamčene dohodke, drugi kombinirajo z akontacijami. Pri vsem tem je treba biti silno previden. Mislim, da v nekaterih organizacijah dajejo politiki osebnih dohodkov premalo poudarka. Kar tako, brez rezultatov izplačevati osebne dohodke, to ne bo šlo. Prvič to ni stimulativno, drugič pa takšno početje lahko jutri pahne organizacije v še težjo situacijo, ki jo naj rešuje družba. Osebni dohodki morajo biti odraz dela, ne delitvene politike. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da morajo biti osebni dohodki nizki, le rezultat dela naj bodo.«
»Prej ste omenili, da bi tri četrtine delavcev v združenem delu moralo poravnati preveč izplačane dohodke. Kaj pa v negospodarstvu?«
A. Bratuša: »Po oceni, ki je bila dana v republiki, večjih težav ne bi smelo biti. Takšne so ocene, sproti pa se bo treba še dogovarjati.«
»Tale čas, ko so na dan prihajali ukrepi, je spremljala silna nakupovalna mrzlica. Ste imeli v občini probleme, je bilo treba posegati v rezerve?«
A. Bratuša: »Moram reči, da smo to mrzlico pričakovali, predvsem pri osnovnih življenjskih artiklih. Pri nekaterih potrebščinah so si ljudje delali zaloge za mesec dni vnaprej. Čutiti je bilo pomanjkanje olja, pralnih praškov, tu so bile sproščene republiške rezerve. Iz republiških blagovnih rezerv je šlo na tržišče tudi 500 ton zmrznjenega mesa. Če tega ne bi bilo, smo v ob-
čini razmišljali, da bi posegli v naše žive rezerve. Vsako poseganje v rezerve pomeni določene stroške, zato smo pri tem previdni. Groba ocena je, da posebnih motenj ni bilo, stvari se počasi normalizirajo, kar je razumljivo tudi zaradi tega, ker kupna moč silno pada in bo padala še v naslednjih mesecih.«
»Kako ocenjujete prve rezultate delovanja tržnih zakonitosti?«
A. Bratuša: »Mislim, da se kaže silna ekspanzija cen. Nekateri gredo v takšno spreminjanje cen, da gredo človeku lasje pokonci, ko sliši številke. S sprostitvijo cen smo res želeli delovanje tržnih zakonitosti. Vendar mora trg imeti tudi svojega kupca. In če kupec ni sposoben plačati tako visokih cen, je prodaja vprašljiva. Ocena republike je, da v Jugoslaviji ni ravno velikih možnosti za povečanje prodaje, tržišče je zasičeno, vedno tudi ni možnosti izvoza. Kmalu se bo pokazalo, kako smo sposobni obvladovati tržišče. Naše organizacije so po moji oceni premalo pripravljene na tržni pristop.«
»Zadnji ukrepi, konkretno Savinjski dolini, zlasti njenemu kmetijskemu delu, ne prinašajo veliko dobrega. Izkušnje prvih dni namreč kažejo, da trg sploh ne bo deloval, saj se zvezna vlada raje odloča za uvoz mleka in mesa, kot pa da bi dala kakšen dinar kmetu oziroma družbenim posestvom.«
A. Bratuša: »Vprašanje je umestno, kajti kmetijstvo ima v naši občini pomembno vlogo. Lahko se pohvalimo, da kmetijska proizvodnja v naši občini ne upada kot drugod po Sloveniji. Sledimo resolu-cijskim ciljem, to se mi zdi zelo pomembno. Predvideli smo 2 %-no oziroma 2,5 %-no rast kmetijske proizvodnje in kaže, da bomo konec leta to uresničili. Pričakujemo pa izpad dohodka, zlasti v prvih šestih mesecih. Tudi slabša kupna moč bo tu opravila svoje. Res pa je veliko vprašanje zaščite kmetijske proizvodnje pred uvozom, kajti na našem območju imamo dobro organizirano kmetijsko proizvodnjo, ki daje določene rezultate.«
»Kakšni so sicer gospodarski rezultati v teh mesecih v žalski občini?«
A. Bratuša: »V zadnjem času opažamo nekaj pozitivnih premikov. Povečuje se izvoz in predstavlja že kar pomembno mesto na celjskem območju. Tudi padec proizvodnje, ki je bil precejšen zadnja leta, se zmanjšuje, kar kaže, da si delovne organizacije prizadevajo. Je pa kopica problemov. Upadajo investicije, akumulacija je nizka, tekoča likvidnost organizacije je strahotno slaba in delovne organizacije se ukvarjajo samo s tem problemom, kako zagotoviti denar iz dneva v dan. Zdaj pričakujemo padec proizvodnje zaradi zmanjšane kupne moči, posledica tega je lahko več brezposelnih. Vendar pa v organizacijah, ki dobro spremljajo gospodarjenje, ne bi smelo čez noč priti
do presenečenj, viškov zaposlenih in ogrožanja varnosti ljudi.«
»Prejle ste omenili, da v organizacijah ni denarja za investicije. Npr. sozd Hmezad namenja letos 2500 starih milijard za investicije, lani približno polovico tega denarja. To ni tako malo denarja. Kje so potem učinki?«
A. Bratuša: »Sozd Hmezad je lociran v občini in izven nje. Veliko denarja namenjajo recimo za namakanje, posodobitve v posameznih organizacijah. Veliko se sliši 2000 milijard, vendar to tudi ni toliko, da bi ne vem kaj lahko naredili.«
»Ko sva ravno pri Hmezadu — v njegovem okviru deluje Gostinstvo-turi-zem, ki naj bi bil nosilec razvoja na svojem področju. Vendar so rezultati skromni, trenutno se govori tudi o ukrepu družbenega varstva. Kaj lahko poveste o njem?«
A. Bratuša:	»Hmezad,
Gostinstvo-turizem je v težkem položaju že nekaj časa. Mi sledimo rezultatom, lani je bila v tej organizaciji delovna skupina izvršnega sveta in ugotovljene so bile določene slabosti. V organizaciji so zamenjali vodstvo, vendar tudi sedanje razmere ne kažejo, da si bo organizacija opomogla. Mislim, da bi občina, ki je tako prehodna, kot je žalska, morala bolj izkoristiti to prednost. Na tisoče vozil gre mimo, pa jih ne znamo »zaustaviti«. Nekateri primeri zasebnega gostinstva pa jasno kažejo, da se da marsikaj narediti.«
»Težave gostinstva in turizma ter nasploh gospodarstva v žalski občini so tudi posledica tega, da dobri strokovnjaki še vedno bežijo v druge občine, da jih v žalski ne znate zadržati«.
A. Bratuša: »Kadrovski problem je problem naše občine in naše družbe. Pred nekaj leti smo poskušali s kadrovsko prenovo v nekaterih organizacijah. Ponekod že imamo mlajše kadre na vodilnih mestih. Opažamo pa, da je premalo izobraževanja teh kadrov, naši poslovodni kadri se skorajda ne udeležujejo šole na Brdu.«
»Dobra kadrovska politika, dobri kadri — to naj bi bil tudi temelj prenove gospodarstva v žalski občini, s čimer se ukvarjate v zadnjem času. Kako si jo zamišljate in kaj si od nje obetate?«
A. Bratuša: »Res je, v izvršnem svetu smo se lotili prestrukturiranja gospodarstva naše občine. Aktiv direktorjev članov zveze komunistov je dal pobudo, da naredimo kaj na tem področju. Naloge se lotevamo v dveh fazah. V prvi naj bi ovrednotili programe v industrijskih organizacijah, na osnovi te ocene pa bi šli v drugo fazo, kjer bi iskali nove rešitve. V to nalogo smo vključili industrijske organizacije v občini, imenovali projektivni svet, strokovni
del opravlja Razvojni center Celje. Prvo fazo bomo zaključili do konca leta. Industrija v občini v glavnem sloni na starih programih, razen redkih izjem, in ta naloga naj bo po svoje tudi izziv. Menim, da nekatere organizacije premalo naredijo za razvoj. V občini so nekateri pomisleki, nekateri v prenovi ne vidijo rešitve. Vendar, če bomo že na začetku
tako črnogledi, potem res ni pričakovati česa boljšega. Prenova je proces, ne začneš je danes in ne končaš jutri.«
»Izkušnje sosednjih občin na tem področju niso obetavne. Imele so programe, vendar so rezultati pičli. Tudi v naših delovnih organizacijah vodilni niso najbolj navdušeni za to, da jim solite pamet od zunaj, kot pravijo. In ne nazadnje, ali ni škoda nekaj milijard, ki jih boste dali Razvojnemu centru?«
A. Bratuša: »Gre za dve stari milijardi. Mislim, da to ne bo stran vržen denar. Mi smo v občini že pred leti imeli nekaj programov, vendar niso bili realizirani. Izkušnje sosednjih občin kažejo določene pomanjkljivosti, ki jih bomo upoštevali. Mislim pa, da je pri teh projektih treba zagotoviti izvajanje, jih uresničevati.
Pri tem se ponavadi ustavi. Vsak mora sam pri sebi najprej razčistiti, koliko je pripravljen sodelovati in vlagati. Gre tudi za miselno prenovo, kajti včasih je bolj vprašanje pripravljenost sodelovanja kot pa denar.«
»Ali v prenovo gospodarstva vključujete tudi drobno gospodarstvo glede na to, da je drobno gospodarstvo sestavni del žalskega gospodarstva?«
A. Bratuša: »Razmišljali smo o tem, prav tako o nekaterih drugih področjih. Na področju drobnega gospodarstva bo potrebno narediti razvojno nalogo, saj predstavlja ta del preko deset % v družbenem proizvodu.«
»Ker sva ravno na področju drobnega gospodarstva; pred kratkim mi je eden najuspešnejših predstavnikov drobnega gospodarstva dejal takole: »Plačujemo veliko pri-
spevkov, ne le občini, temveč tudi republiki, od koder gre denar naprej. Pripravljeni smo ta denar nameniti konkretno za izgradnjo vrtca, šole, ceste, skratka, prav bi bilo, da ta denar ostane v občini. Vendar se ljudje na občini niso pripravljeni pogovarjati. Kaj lahko rečete na to?«
A. Bratuša: »Plačevanje prispevkov je rešeno z zakonodajo. Če želimo stvari reševati drugače, moramo spreminjati zakonodajo. Ta pripravljenost obrtnikov, da bi vlagali v določene objekte, je lahko pozitivna, po drugi strani pa tudi ne. To vprašanje je bilo že večkrat načeto, vendar je treba stvari reševati skladno z zakonom. Prihajamo pa tudi do takšnih razmer, ko nekateri obrtniki ne poravnavajo obveznosti, ne plačujejo zamudnih obresti. To je pa druga plat.«
»Poravnavanje obveznosti je nasploh šibka točka v žalski občini.«
A. Bratuša: »To je res. To vprašanje nas zadnje čase silno pesti. Vedno manj organizacij plačuje svoje obveznosti po sprejetih in podpisanih sporazumih. Mislim, da ne gre toliko za vprašanje denarja, bolj gre za vprašanje odnosa. Imamo dvojno moralo: po eni strani zahtevamo vse pravice kot krajani, ko pa odločamo o poravnavanju obveznosti, jih nismo pripravljeni plačati. Toda, to bo imelo svoje posledice pri razvoju infrastrukture in predvsem pri vzdrževanju že obstoječega.«
»Pred kratkim vam je propadel še odlok o financiranju naprav in objektov skupne komunalne rabe. O tem odloku bi vas rada vprašala tole: se vam zdi, da ste v tem primeru ravnali pošteno? Delegate ste na obeh sejah skupščine prepričevali, da v občini ne bo vodovoda,	kanalizacije,
cest, če tega odloka ne bodo sprejeli. Toda po tem odloku, če bi ga sprejeli, se zbira denar za javne površine, požarno vodo, železniške prehode, prometno	signalizacijo
itd. Torej ničesar za tisto, kar bi resnično potrebovali. Verjetno bi denar po-
tem res preusmerili, toda se vam ne zdi, da tokrat igra le ni bila poštena?«
A. Bratuša: »Mislim, da ni šlo za noben pritisk ali pa zavajanje in protizakonite zadeve. Poskušali smo ljudem prikazati, kaj ta odlok pomeni in kaj z njim nameravamo. Treba pa je reči, da je bilo gradivo, ki ga je pripravila samoupravna interesna skupnost za komunalo in ceste, pomanjkljivo in da bi v postopku sprejemanja morali temeljiteje razpravljati o odloku v delovnih sredinah. Prav je, da ljudje vedno bolj gledajo na denar, tisti, ki pripravljajo odloke, sporazume, pa se bodo morali bolj kot doslej boriti za vsak dinar. S tem odlokom o skupni komunalni rabi gremo zdaj ponovno v razpravo in potem spet na skupščino.«
»Če za konec poseževa v vaše dvoletno delo — kako bi ga ocenili?«
A. Bratuša: »Ravno pred kratkim smo ocenjevali delo izvršnega sveta. Doslej smo se ukvarjali predvsem z dopolnitvijo dolgoročnih in kratkoročnih planov, dolgoročnim razvojem trgovine, prej sva že nekaj rekla o prestrukturiranju gospodarstva, potem smo reševali okolje, se ubadali z interventno zakonodajo, uvajali smo ukrepe družbenega varstva v Mlekarni, Montani, Liku Savinja, reševali razmere na osnovni šoli Griže. Z delovno skupino smo se ukvarjali z razmerami v lnde-ju na Vranskem, zdaj v Ferralitu, potem z reorganizacijo samoupravnih interesnih skupnosti, o čemer bo zdaj odločala tudi republiška skupščina in se bo to enotno reševalo v republiki.
Moram reči, da je v zadnjem času treba velikokrat ukrepati na hitro. Slišimo očitke, da izvršni svet prepočasi in premalo energično rešuje stvari. Toda reševanje gospodarskih razmer je pretežno odvisno od struktur v delovnih organizacijah. Opažamo tudi, da določene informacije pridejo do izvršnega sveta zelo pozno, včasih takrat, ko je že prepozno.«
»Ste eden redkih predsednikov izvršnega sveta, ki se je doslej ukvarjal z ukrepi družbenega varstva in s stečajem. To je bil primer Lika Savinje. Kako danes gledate na ta ukrep, se vam zdi, da je bil res potreben?«
A. Bratuša: »Glede Lika Savinje v Šempetru je bilo veliko napisanega, veliko je bilo ocen. Menim, da smo odigrali svojo vlogo, čeprav nekateri danes menijo, da ukrep ni bil potreben. Veste, besede so eno, v praksi pa smo velikokrat naleteli na povsem drugačne razmere. Tudi o odnosu bank do tega primera bi se lahko pogovarjala. Kljub vsemu imamo danes v Šempetru organizirano proizvodnjo, aktivirane so strojne kapacitete, delo teče, zlasti na žagi. Poleg tega pa uvajajo tudi nekatere nove programe. To je dokaz, da smo uspeli. V svetu danes dnevno ukinjajo slabo stoječe organizacije, ob njih se ustanavljajo nove, boljše. Mislim, da je to proces, ki ga bomo v našem gospodarstvu morali začeti.«
Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber
Anton Bratuša
S — SAVINJSKI OBČAN — junij 1988
Junij 1988 — SAVINJSKI OBČAN — 9
amumm
Premalo denarja, da bi uresničili vse že
Vranšani se pripravljajo na praznovanje
Na Vranskem je te dni kot v panju. Tečejo še zadnje priprave na letošnji občinski praznik in vsi si prizadevajo, da bi bilo do prvih julijskih dni vse nared. O sedanjem utripu življenja in dela v tem kraju smo se pogovarjali z nekaterimi predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in šole ter s krajani samimi.
O tistem, kar je vidnega, bi lahko rekli, predvsem o obnovi trga, cest, uresničevanju referendumskega programa, smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Francem Dolinškom. Takole je povedal: »V trgu Vransko smo že lani obnovili kanalizacijo, vodovod, prestavili smo avtobusno postajališče in uredili vpadnico v trg. Naj ob tem povem, da nas močno žuli parkiranje avtobusov, zlasti tistih, ki čez noč ostanejo na Vranskem. Ta problem bomo še morali nekako rešiti.
V teh dneh predvsem obnavljamo javno razsvetljavo v trgu.
Franc Dolinšek
Franc Sušnik
kolikor ga imamo na voljo, bi radi rešili najbolj pereče probleme. Dogovorili smo se, da bomo letos uredili trg, potem nas čakajo še drugi zaselki. Naša krajevna skupnost je namreč silno razvlečena in zelo velika. Zato je tudi problemov veliko. Na Jeronimu imamo še štiri domačije brez elektrike, večkrat smo v program dela že zapisali izgradnjo 2 km ceste v Zaplanini, pa zanjo še nismo našli denarja. Nadalje nam ostaja asfaltiranje Volčje jame, potem telefonija, saj imamo v krajevni skupnosti le 150 telefonskih priključkov. Eden največjih problemov, ki pesti krajane, pa je trgovina. Sedanja je silno utesnjena.
V Savinjskem magazinu nam obljubljajo, da jo bodo morda začeli graditi prihodnje leto. Del zemljišča smo zanjo že odkupili, če že govorim o težavah, je tu še izgradnja kanalizacije, ki po dolini ne napreduje in zato tudi na Vranskem ne pridemo nikamor. Velike težave nam povzročajo višinske ceste. Bile so zgrajene s skupnim denarjem, toda zdaj je problem njihovo vzdrževanje.«
Na splošno bi rekel, da dajemo na našem področju poudarek kadrom, imamo pa težave zaradi visokih cen opreme. Dobro sodelujemo z osnovno šolo, civilno zaščito, sosednjimi društvi, prijateljske vezi pa tkemo tudi na avstrij-. skem Koroškem.
V	navadi je bilo, da v kraju, kjer je občinsko praznovanje, pripravijo dan gasilca. Mi smo letos to odstopili Sempetrčanom, kjer slavijo 110-letnico. Smo pa na Vranskem že pripravili občinsko tekmovanje mladincev in pionirjev-gasilcev, kjer je bila rekordna udeležba, gasilci smo se vključili tudi v dan civilne zaščite.
V	času praznovanja bo srečanje pionirjev gasilcev v Ločici, na Tešovi bo otvoritev doma in prevzem avtomobila ter sirene, na koncu pa še prikaz gašenja od ročnih brizgaln do sodobnih kombiniranih vozil.«
Med tistimi, ki aktivno sodelujejo pri pripravah na občinski praznik, so člani Partizana. Franc Jesenek je o tem društvu povedal naslednje: »Vse
Franc Jesenek
mi je dom kljub ogrevanju silno hladen. Težave imamo s financiranjem in pa s sceno. Za vsako predstavo moraš vse spraviti sam skupaj. Enkrat sem za eno predstavo porabil 500 ur. Zato pa me jezi odnos do amaterskih režiserjev. Mi nismo dosegli revij, toda zadovoljni smo, če se ljudje pri komediji smejejo in pri drami jočejo. To je več kot priznanja, ki si jih delijo kot po tekočem traku in so pogosto le v posmeh, ne pa priznanje.«
Ko pišemo o Vranskem, bi bil greh izpustiti tamkajšnje turistično društvo. Lani ga sicer ni bilo čutiti tako kot prejšnja leta. Toda nič čudnega, saj je bil trg takšen, da si še peš komaj prišel skozi.
Kako pa bo letos? O tem je prva violina društva Vlado Rančigaj povedal naslednje: »Turistično društvo deluje dvanajst let in v teh letih smo imeli vrsto uspešnih akcij in prireditev, ki so kraju dajale poseben utrip. V tem obdobju smo uspeli pridobiti precej somišljenikov, delo pa je še zlasti zaživelo, ko smo dobili grad Pod-
Miha Bogataj
Janez Kozmelj
Branko Đorđević
Končana bodo zemeljska dela, po prazniku bomo z deli nadaljevali. Računamo, da bomo do občinskega praznika obnovili pločnike, asfaltirali smo kilometer in pol ceste Prekopa—Jevše, obnovili vodovod Vransko—Brode, povezali odcep Videm—center Vranskega, nadalje smo nekaj denarja namenili vzdrževanju cest, obnovi bazena v Podgradu, vzdrževanju nogometnega igrišča ter gasilskega doma Tešova.
Ker v našo blagajno denar ne doteka dovolj hitro, bomo z deli nadaljevali tudi po občinskem praznovanju. Letos bomo uredili še vpadnico v trg, obnovili vodovod Praproče—Merinca in cesti Brode—Trsca ter v Zaplanino.
Čaka nas javna razsvetljava v Vo-logi, Kaleh, Merinci ter na avtobusnih postajališčih Ločica in Prekopa. Letos načrtujemo še 'ureditev in vzdrževanje pokopališča, ureditev ceste v Soseski ena, vzdrževati moramo dom družbenih organizacij, gasilski dom na Ločici ter okolico gasilskega doma na Vranskem.
Celoten program del stane predvidoma 43 starih milijard. Iz krajevnega samoprispevka bomo do konca leta v krajevni skupnosti zbrali 7,4 stare milijarde, delovne organizacije bodo prispevale 3, krajani 4,6 starih milijard, 7,7 starih milijard pa smo dobili za praznovanje občinskega praznika.
Sicer pa v naši krajevni skupnosti ne delamo le zaradi občinskega praznovanja. Z denarjem.
Kot je dejal Franc Dolinšek, na Vranskem ne delajo le zaradi praznika, temveč je delo teklo in bo še teklo tudi v prihodnje. Isto bi lahko rekli za tamkajšnja društva.
O delu gasilcev na Vranskem in okolici je pripovedoval predsednik gasilskega društva Vransko Miha Bogataj: »Gasilsko društvo Vransko spada med prioritetna društva v žalski občini. Zaradi tega je odgovornost društva velika, saj moramo biti pripravljeni tudi na to, da sodelujemo v akcijah izven meja krajevne skupnosti. Naši člani sodelujejo pri vseh vajah občinske gasilske zveze.
Po organizacijski plati pa sektor Vransko sestavljajo naslednja društva: Ločica, Prekopa, Tešova in seveda Vransko.
Za društvo v Ločici pri Vranskem bi rekel, da dobro skrbi za okolico doma, v teh dneh pa dobijo krovno sireno. Aktivno delujejo zlasti na preventivnem področju.
Društvo v Prekopi je neposredno povezano z življenjem in delom v kraju, saj je dom, s katerim razpolagajo, namenjen tudi vsem krajanom in tamkajšnjim prireditvam.
Na Tešovi pa deluje društvo dve leti. Ob občinskem prazniku smo želeli predvsem usposobiti tamkajšnje društvo ter dograditi dom. Krajani Tešove so veliko naredili z lastnimi rokami. Člani društva bodo zdaj nabavili tudi avto, ki ga doslej še niso imeli, dobili pa bodo tudi krovno sireno.
sekcije so se vključile na pripravo občinskega praznika. Imamo pa: mali nogomet, igramo krajevno ligo, kjer nastopa osem ekip, in mislim, da igrajo dober nogomet.
Druge sekcije so še: namizni tenis, košarka, šah, zelo zagnani so rekreativci, kjer izstopajo zlasti veterani. Bile so pripombe, da to društvo ne deluje, vendar ocenjujem, da se je v Partizanu na Vranskem vedno precej delalo, bilo je nekaj kadrovskih težav in morda smo pošiljali tudi premalo pisnih poročil na telesno-kulturno skupnost.
Na Vranskem zdaj obnavljamo nogometno igrišče, pomagamo pri obnovi bazena, radi bi uredili teniško igrišče, za katerega je precej zanimanja. Precej aktivno je to društvo tudi pozimi, ko je čas smučanja.«
Med tistimi društvi, ki imajo na Vranskem veliko tradicijo, pa je o njih v zadnjem času malce manj slišati, je prosvetno društvo. Še najbolj je delovna, so povedali Vrančani, dramska skupina. O njej je govoril režiser Janez Kozmelj: »Lani nismo igrali, čeprav tudi počivali nismo. Letos maja smo začeli z vajami za celovečerno igro, s katero se bomo predstavili jeseni. Člani dramske skupine se trudijo, nekateri vzamejo delo zelo resno, drugim je pa sodelovanje bolj zabava. Moram reči, da v naši skupini sodelujejo ljudje iz trga Vransko in tudi iz okoliških zaselkov. Prevladujejo pa mladi, tam okrog 30 let.
Na Vranskem pogoje za delo imamo, vendar samo poleti. Pozi-
grad. Tam smo uredili streho, popravili najnujnejše, poseben poudarek pa smo dali urejanju vrta in smo ga tudi usposobili za 1200 ljudi. Ta vrt nam je omogočil, da smo pripravili vrsto prireditev, ki so prišle tudi v slovenski koledar prireditev. Deset let je npr. bilo vsako leto na Vranskem srečanje zadružnikov, kjer so bili predstavniki po štirideset občin. Druga prireditev je bila kmečka tombola, zasnovana na turističnem in ne dohodkovnem principu. Peto leto vlečemo Večer večno mladih melodij, ki je našel svoje mesto tudi na slovenski televiziji. Poleg teh osnovnih prireditev smo imeli pustni karneval, cvetlično noč in še nekatere. Bile so to prireditve z vsebino, ne le navadne veselice. Poleg vsega smo npr. urejali parke in cvetlične nasade po Vranskem, pri urejanju bazena smo bazen tlakovali in poskrbeli za montiranje sončnih kolektorjev ter prvo fazo čistilne naprave.
Trenutno v turističnem društvu zbiramo kmečka orodja. Računamo, da bomo letos s to akcijo zaključili in uredili razstavo, ki naj bi prerasla v kmečki muzej. Za letos načrtujemo bolj živahno aktivnost kot lani, ko je bil trg povsem razkopan, precej volje do dela pa nam je vzel tudi požar, ki je povzročil veliko škodo. Predvsem bi v društvu radi pomladili članstvo, poiskati pa moramo tudi novo vsebino prireditev. Ob 120-letnici trga pripravljamo s krajevno skupnostjo večjo prireditev, kjer bodo sodelovali gostinci in krajani sami, v hišah po trgu pa bi radi prikazali nekdanjo obrt v tem kra-
ju. V naših načrtih so še Večer večno lepih melodij, kmečka tombola in še kakšna prireditev. Prepričani smo, da bo društvo zaživelo kot nekoč « Nekaj o društvenem življenju in dogajanju v kraju smo izvedeli tudi od predsednika krajevne konference socialistične zveze Franca Sušnika : »Če rečem. da nam je za praznovanje uspelo mobilizirati vse na Vranskem, bi lagal. So pa se vključila društva, krajani, delovne organizacije, šola in še marsikdo. Tako sodelujejo člani Partizana, mladinci obeh osnovnih organizacij na Vranskem in v Prekopi, potem lovci, Rdeči križ, planinci, nogometni klub, turistično društvo, dramska skupina, prej sem že omenil šolo in delovne organizacije. Zelo marljivi so tudi gasilci, borci, strelci, prav tako vaški sveti. Ob tej priložnosti imamo poseben odbor za monografijo, ki jo bomo izdali v okviru Savinjskega zbornika, v njem pa bodo opisani naši kraji, življenje in delo ter 120-letna zgodovina trga. Vsi skupaj pa vabimo občane, da nas obiščejo in si ogledajo prireditve, ki smo jih pripravili.«
Dobršen del tistega, kar si boste lahko ogledali, so pripravili ali pa še bodo učitelji in učenci vranske osnovne šole. Kako se vključujejo v praznovanje — o tem je pripovedoval ravnatelj - Branko Đorđević: »Na šoli smo se povezali s krajevno skupnostjo in občino ter vse naloge vključili v program dela šole. Doslej smo pripravili tekmovanje v SLO in DSZ za učence osnovnih šol žalske občine. Očistili smo kraj, pripravili športno akademijo, razstavo izbranih izdelkov vseh interesnih dejavnosti in oddelkov podaljšanega bivanja. Pri tej razstavi sodelujejo tudi člani planinskega društva. Nadalje so učenci tekmovali v prvi medicinski pomoči in civilni zaščiti. Pripravljajo pa še razne kulturne programe, s turističnim društvom pa bodo izbrali najlepši stanovanjski blok, hišo in delovno okolje. Najboljšim bodo podelili turistično vrtnico, tistemu, ki se bo najslabše odrezal, pa turistični kaktus. Devetega julija bodo učenci pred šolo v narodnih nošah prodajali svoje izdelke, pripravljamo pa presenečenja za potnike, ki se bodo tistega dne z avtobusom vozili skozi Vransko. Učenci bodo tokrat izdali tudi svoje glasilo, medtem ko smo učitelji vključeni v razne odbore za pripravo občinskega praznika.
Za našo šolo in kraj pa je najbolj pomembna nova kuhinja, ki jo urejamo v prizidku šole. Končana bo sredi julija, potem bomo montirali opremo in računam, da bo kuhinja prve dni septembra že normalno delala.«
Pri pripravi programa ob občinskem praznovanju, pa tudi sicer na ostalih prireditvah v kraju, sodelujejo najmlajši. Tisti, ki ponavadi najbolj ogrejejo roke obiskovalcev. O njih je vzgojiteljica Breda Jelen povedala naslednje: »Dva oddelka imamo, 44 otrok, starih od dveh do sedmih let. Z njimi delava dve vzgojiteljici in varuhinja, imamo pa še snažilko. S prostori smo bolj na tesnem, le dve igralnici imamo, umivalnico in garderobo. Kljub vsemu dovolj, da se naučimo tudi za razne nastope. Si pa ljudje v teh krajih zelo želijo organiziranega varstva za tiste najmlajše, toda realnih izgle-dov za jasli trenutno ni.«
Tako torej Vrančani o svojem delu, življenju v kraju, o pripravah na bližnje praznovanje in težavah, s katerimi se ubadajo iz dneva v dan. Sicer pa — pridite, sami se boste najbolje prepričali o njihovem vsakdanjem in prazničnem utripu.
Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber
Takole je izgledal trg Vransko sredi junija,
Krajani Tešove imajo končno obnovljen dom, gasilski avto in krovno sireno.
Mladeži na Vranskem tik pred počitnicami najbrž z ničimer ne bi mogli ustreči bolj kot ravno z obnovo bazena.
Mladi rod bo nadaljeval 120-letno tradicijo trga.
KAJ MENIJO VRANČANI O SVOJEM
KRAJU?
Majda Križnik, gostinska delavka v kiosku na avtobusnem postajališču: »Mislim, da je življenje v našem kraju malce zamrlo. Edino poleti se v Podgradu še kaj dogaja, pa še tam ni več tako, kot je bilo pred leti. Ki-nopredstavo imamo dvakrat na teden. Predvsem bi v tem kraju morali razširiti trgovino. Sedanja je še kar založena, toda drugače biti niti ne more, ker je tako malo prostora. Ob koncu tedna čakaš včasih po pol ure, toliko ljudi pride nakupovat. Če bi imeli večjo trgovino, bi tudi ponudba lahko bila bogatejša.
S tem kioskom tukaj na avtobusnem postajališču pa so imeli kar srečno roko. Živahno je, promet je dober največ pa segajo ljudje po hamburgerjih. Mnogi nas tudi sprašujejo, kje smo dobili za oko res simpatične reklamne napise. Vendar vam tudi sama ne znam povedati, od kod so «
Majda Piki, učiteljica na osnovni šoli Ivan Farčnik-Buč, Vransko: »Vesela sem, da urejajo trg in da bo Vransko zdaj dobilo drugačno podobo. Drugače pa moram reči, da ljudje tukaj pogrešajo več družabnih priredi-
Draga Šmit
tev, pristnejših stikov med ljudmi. Saj so izjeme, ponekod res vladajo pravi medsebojni odnosi, ni pa tega povsod. Glede kina bi menila tole: program bi moral biti bolj prilagojen otrokom in mladini. Predvsem pa si na Vranskem želimo trgovine. Drugo še kar imamo, tudi zdravstveni dom, s katerim sicer nimam veliko izkušenj. Moti pa me to, da je bila lani lekarna med dopusti cel mesec zaprta. Mislim, da bi to nekako morali urediti, pa čeprav je poleti čas dopustov.«
Draga Šmit, prodajalka v trafiki: »Sama sem bila nekdaj Vranšanka. Zdaj imam tukaj samo službo, dom pa na Gomilskem.
Moram reči, da so Vranšani dobre stranke. Radi prihajajo v to prodajalno in skoraj vsaka hiša kupi vsak teden vsaj en časopis ali revijo. Zato se mi tudi ne zdi prav, da bi trafiko v času dopusta zaprli, kar sicer zahtevajo na upravi v Ljubljani. Vranšanom že tako vse jemljejo in če bo trafika zaprta med dopustom, se kaj lahko zgodi, da bo ostala zaprta tudi po njem.«
Fani Plečko, upokojenka:
»Veste, včasih je Vransko nekaj
Fani Plečko
Majda Križnik
pomenilo. Imeli smo svojo sodnijo, dve občini, sedem ali osem gostiln je bilo, zdaj imamo tri privatne in eno družbeno. Tudi društva so bila. Pevsko, dramsko. Lepo se je pelo včasih tukaj. Zdaj pa je pevsko društvo čisto zamrlo. Sama sem delala oziroma še pomalem delam v turističnem
Jadranka Kramar
Majda Piki
društvu in na hortikulturnem področju. Kot kuharica sem službovala v Ljubljani, Kranju, med vojno v Avstriji. O našem kraju in naših ljudeh bi rekla tole: malce sitni so zdajle, ko je toliko dela, ljudje negodujejo, ker so na splošno takšne razmere. Toda vam povem, včasih je bilo še slabše. Malce smo pač razvajeni, tudi mi, Vranšani.«
Jadranka Kramar, tajnica krajevne skupnosti: »Pohvalno je to, da se videz kraja spreminja. Morda ponekod tudi ni dovolj pripravljenosti, veliko pa so k drugačnemu videzu prispevale delovne organizacije. Sama težko pričakujem izgradnjo blagovnice. Trgovina bi bila dobrodošla ne le ljudem v trgu, temveč vsem v krajevni skupnosti. Potem ne bi bilo treba po vsak čevelj v Žalec ali pa v Celje. Pogrešam nekatere uslužnostne dejavnosti. Prav pa je, da so krajani bili zainteresirani za obnovo bazena. Tako imajo otroci vsaj kaj početi med počitnicami, ne bi pa bilo prav, da bi bazen propadal zaradi neurejenih lastniških odnosov.«
Cesta Prekopa—Jevše je dobila asfaltno preobleko.
C'Bronasti grb za uspešen razvoj		" ^
0	d ideje do končnega izdelka z lastnini znanjem in delom	
^ Izdelki KIV Vransko grejejo hitreje in ceneje		
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO
63305 VRANSKO
ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN BORCA SE PRIDRUŽUJE KOLEKTIV KOVINSKE INDUSTRIJE VRANSKO
V novi hali sedaj delavci lažje opravljajo zahtevna dela pri izdelavi cistern.
Med letošnjimi dobitniki priznanj občine Žalec je tudi kolektiv Kovinske industrije Vransko. Prejeli bodo bronasti grb ob 40-letnici kovinske dejavnosti in uspešnem gospodarskem razvoju po letu 1984. Tedaj se je namreč kolektiv odločil za odcepitev iz Sigme oz. za hitrejši gospodarski razvoj v samostojni
delovni organizaciji z imenom KIV Vransko. Sprejet program razvoja je pravzaprav pomenil temeljito prestrukturiranje dejavnosti, ki je v preteklosti večkrat doživljala krizo. Z lastnim znanjem, delom in odrekanji je kolektiv začel strmo pot razvoja: od klasične strugarske dejavnosti, do proizvodnje
izdelkov na ključ. Rdeča nit razvoja je tako postala energetika, ki postaja vse pomembnejši element našega gospodarstva. V nekaj letih je ob magistralni cesti zrasla nova tovarna s sodobno opremo za najzahtevnejše izdelke, namenjene izrabi alternativnih virov energije. Brez strokovnih kadrov ne bi bilo sedanjega razvoja, lastno znanje in inovativnost pa je temelj nadaljnjega razvoja tovarne Kovinska industrija Vransko.
Kovinska proizvodnja se je na Vranskem torej začela leta 1947, ko so na pobudo Okrajnega komiteja v Brodeh zaposlili sto delavcev. Kovinsko podjetje se je leta 1953 preimenovalo v KOVO Vransko, po desetih letih uspešnega razvoja pa je prišlo do krize in stečaja te delovne organizacije. Po stečaju je del proizvodnje prevzela tedanja Cevomontaža, del pa Inde. V Brodeh je stekla proizvodnja kmetijskih kotlov, kovinsko dejavnost pa je leta 1968 prevzela Sigma. Ker pa je proizvodnja temeljila predvsem na klasični strugarski dejavnosti in naročniških odnosih, ob slabih delovnih pogojih ni bilo mogoče doseči pomembnejšega razvoja. Životarjenje je trajalo ^vse do osamosvojitve leta 1984, ko so sprejeli razvojni program, ki je povzročil prestrukturiranje in hitrejši razvoj.
Pretežni del proizvodnega programa predstavlja energetika. Tretjino izdelkov namenjajo za široko porabo, prav toliko za industrijo, tretjino pa predstavljajo delo za znanega kupca. S slednjim si zagotavljajo izkoriščenost prostih kapacitet v posameznih obdobjih. Največ pa si obetajo od programa energetike za industrijo, gre za industrijske kotle in pri-
Radenko Živanovič
«Skrb za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih in pridobitev strokovnjakov je naša najpomembnejša naloga v prihodnje. Brez kadrov in lastnega znanja tudi večje kakovosti izdelkov ni mogoče zagotoviti. Na tržišču pa se lahko uveljavljajo le kakovostni izdelki. Že sedaj smo namenjali precejšnjo pozornost inovativni dejavnosti, saj dosegamo dvajset odstotkov dohodka iz tega naslova. Precej pa nas ovira nestimulativno nagrajevanje, posledice sistemskih 'ukrepov se negativno odražajo tudi v naši delovni organizaciji. Nagrajevanje je pomemben element motiviranja delavcev za boljše delo, za to pa so sedanji ukrepi nesprejemljivi.«
padajočo opremo, zanimiv pa je tudi program sežiganja in odpli-njanja plinov. S svojimi izdelki so prisotni na celotnem jugoslovanskem tržišču, v letošnjem letu pa bodo prve kotle na lesne odpadke izvozili v Avstrijo in Švedsko. S Smeltom pa so uspeli tudi na tr-
žišču v Libiji. Izvažajo predvsem izdelke, v katere je vgrajenega več dela in manj materiala, izvoz pa zaradi nekonkurenčnih cen vseeno ni zanimiv. Zaradi vedno večje konkurence na domačem tržišču, kjer je trenutno sedemnajst proizvajalcev in tržne zakonitosti že nekaj časa delujejo, je
izvoz seveda vedno večja nuja. Kakovost izdelkov, ponudba od ideje do končnega izdelka z lastnim inženiringom in marketingom pa je cilj in seveda tudi nujnost za sedanji in bodoči razvoj Kovinske industrije Vransko.
Industrijski kotel in cisterno bodo montirali v pobrateni občini Kruševac, kamor so prodali že več podobnih proizvodov.
40 let Pohištvene industrije Garant Polzela
S sodobno tehnologijo garant za kakovost
Spalnica VEGA
je 1978 do 1983 je zlasti značilen dvig produktivnosti in kakovosti izdelkov. V tem obdobju so obnovili strojno in površinsko obdelavo pohištva, pa tudi montažo. Izgradnja energetskih objektov z izkoriščanjem lesnih odpadkov je pomenila novost in hkrati zmanjšanje stroškov porabe energije. Zgradili pa so tudi novo poslovno zgradbo s prodajnim salonom. Izvoz na tuja tržišča pa se je nadaljeval tudi v tem obdobju in tedaj predstavljal petnajst odstotkov proizvodnje, največ za dežele v razvoju. Za leto 1983 je zanimiv podatek finančne bruto realizacije proizvodnje, ki je znašal 840 milijonov dinarjev, v letu 1987 pa 16 milijard dinarjev. Plan za letošnje leto pa je zastavljen na 41 milijard dinarjev. Sicer pa je značilno za obdobje zadnjih petih let, da so delavci Garanta kljub zaostrenim gospodarskim pogojem dosegali pomembne uspehe. Rdeča nit se je nadaljevala z dvigom produktivnosti in kakovosti izdelkov. Največ zaslug za to imajo seveda delavci, ki so se vseskozi zavedali, da je tehnološka posodobitev z lastnim znanjem in izkušnjami garant za razvoj in
Izvoz na tuja tržišča že tradicija
uspešno poslovanje. Rdečo nit tega kolektiva pa predstavlja uveljavljanje na tujih tržiščih, v letošnjem letu zlasti na zahodnih tržiščih, kamor bodo prodali polovico planiranega izvoza. Pohištvo Garanta se tako vse bolj uveljavlja v Avstriji, ZRN, Belgiji in Švici pa tudi v daljni Kitajski. Skupen izvoz v vrednosti 3,5 milijona dolarjev uvršča Garant med pomembne izvoznike.
Predsobna omara
»Ena najpomembnejših usmeritev za prihodnje je zlasti kadrovska krepitev, kajti brez znanja in kadrov ne bomo kos sedanjim zaostrenim pogojem gospodarjenja in možnostim napredka. Tehnološka posodobitev proizvodnje, večja produktivnost in kakovost izdelkov pa je pogoj za našo prihodnost. Pomembno pridobitev v tem letu predstavlja tudi skupna investicija, imenovana MELES (mehanizirano lesno skladišče, lupljenje in sortiranje lesa), ki smo jo s skupnimi močmi Ingrada, Gozdnega gospodarstva in Garanta postavili na Gomil-skem. V letošnjem letu bomo zamenjali tudi del strojne opreme za površinsko obdelavo in obdelavo robov. Pridobili bomo tudi nov stroj za izdelavo okrasnih letvic in polic. V posodobitev bomo vložili dve milijardi dinarjev. S sodobno opremo pa bomo začeli proizvajati nova programa sestavljivega pohištva, dva programa spalnic bomo namenili za tuja tržišča, enega pa za domači trg,« je na kratko strnil načrte direktor Garanta Matjaž Rojnik.
Zametki današnje Pohištvene industrije Garant segajo v leto 1848. ko je na levem bregu Struge postavil žago domačin Boštjan Štamol. Vse do druge svetovne vojne so se lastniki žage in kasneje Tovarne lesnih izdelkov večkrat menjali. Med vojno je proizvodnja mirovala, objekti pa propadali. Že leta 1947 se je na pobudo obrtnika, domačina Ernesta Jelena začelo ustanavljati Invalidsko podjetje Mizarstvo Polzela, ki je bilo uradno registrirano 1. avgusta 1948. Najprej je bilo zaposlenih 40 delavcev, leto kasneje pa že 76, izdelovali so imitirane spalnice. Nov mejnik organi-
zacijske in proizvodne spremembe je 9. septembra 1950 zapisalo vrbopletarstvo, ki se je uveljavilo tudi na tujih tržiščih, obdržalo pa se je le tri leta. Po likvidaciji vrbo-pletarstva se je tovarna preimenovala v Tovarno pohištva Polzela, proizvodni program pa je predstavljal razno galanterijsko pohištvo za izvoz. Obdobje do leta 1960 je bilo v znamenju večjih vlaganj v posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Leto kasneje se je na pobudo skupščine občine tovarna združila z Lesnim podjetjem Šempeter, tri leta kasneje z LIK Savinja Celje. Že 1. junija 1965 pa je prišlo do odcepi-
tve in ustanovitve Pohištvene industrije Garant Polzela in tovarna s tem imenom posluje še danes. Železni program spalnic, dnevnih sob in drugega pohištva se je obdržal vse do današnjih dni. Prizadevanja delavcev pa so vsa ta leta bila usmerjena v tehnološko posodabljanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti izdelkov. Število delavcev se je nenehno povečevalo in leta 1968 je bilo zaposlenih že 230 delavcev. Dvajset let kasneje, ob 40-letnici, pa jih je še enkrat več. V tem času je praktično zrasla nova tovarna s sodobnimi prostorskimi in proizvodnimi kapacitetami. Za obdob-
Regal, obogaten z masivnimi letvami, iz programa VEGA je Garant uspešno predstavil na sejmih v Beogradu in Kölnu
TT Juteks Žalec je že poznano ime med uporabniki PVC talnih oblog in stenskih oblog. S proizvodnjo cca pet milijonov m2 oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga.
Specializirana proizvodnja PVC oblog nam je omogočila razvoj visokokakovostnih proizvodov, tako da si lahko tudi vi opremite dom z najboljšimi izdelki te vrste.
Čestitamo za praznik
OBČINE ŽALEC 7. JULIJ IN DAN BORCA -4. JULIJ
40 let
GflFMNr
pohištvena industrija polzela
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC IN
DAN BORCA
» - » ~ »
/&■ \ POLZELÄ
jamstvo za kakovost
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE BOGATEGA ASORTIMENTA ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH NOGAVIC Z ZAŠČITNIM ZNAKOM LASTOVKE.
Pridružujemo se čestitkam za praznik občine Žalec — 7. julij in dan borca — 4. julij
ff# SIGMA ŽALEC
GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA
ZABUKOVICA
čestitamo
za praznik občine Žalec — 7. julij in
dan borca — 4. julij
čestitamo
za 7. julij — praznik občine Žalec in 4. julij — dan borca
TOZD ZA PTT PROMET CELJE
čestitamo
za praznik občine Žalec — 7. julij in dan borca —
4, julij
OBRTNO
ZDRUŽENJE
ŽALEC
- fj %	
Y igBHk J' Bf^gpSI ?! f ■*,f ~ » fjlP-	il' ! 1m.
op§§ t\	\ :
dboH -L f	
Med razvitjem prapora Prosvetnega društva Braslovče
100 let prosvetnega društva
Od 4. do 11. junija so v Braslovčah potekale prireditve ob 100-letnici Prosvetnega društva. Kot prva prireditev je bila razstava slik, zapisov o kulturi v tem kraju, ki sta jo popestrili še lovska družina Braslovče in planinsko društvo. Za visok jubilej društva se je izkazala dramska sekcija, ki je pod vodstvom neutrudne Anice Brišnik naštudirala dramo Mire Mihelič Svet brez sovraštva ali Imejmo se radi. Tudi na osnovni šoli v Braslovčah so se spomnili tega jubileja in pripravili dan šole, ki je bil posvečen kulturi stotih let v Braslovčah. Zanimiv je bil tudi literarni večer, na kate-
rem so sodelovali Dušan Ludvik, Meta Reiner, Drago Kumer, Neža Maurer in Sonja Terstenjak. Zaključna slovesnost je bila v kino dvorani, kjer je bil koncert moškega pevskega zbora Braslovče in razvitje prrapora prosvetnega društva ter podelitev Galusovih odličij. O delu prosvetnega društva je spregovoril Franci Kumer ml. in poudaril, da so lahko Braslovčam ponosni, da imajo v kraju društvo, ki praznuje tako visok jubilej, in se zahvalil vsem, ki so v teh letih kot igralci, pevci, pevovodje, režiserji ali drugače dvigali kulturno raven kraja. Nato so podelili Galusova odličja. Zlata so
prejeli: Franc Turnšek, Franc Praprotnik, Franc Stakne, Lojze Završnik, Peter Serdoner, Ivan Stakne; srebrna Milan Strojanšek, Branko Slokan, Vinko Rak; bronasta Kondi Marčinko in Franc Kumer. Podelili so še posebna priznanja, ki so jih prejeli osnovna šola Braslovče, Anica Brišnik, Ivan Marovt in Franc Kumer, starejši. Ob koncu se je v imenu Prosvetnega društva Šmihel na avstrijskem Koroškem za desetletno sodelovanje zahvalil predsednik Karel Gril ter prosvetnemu društvu Braslovče izročil sliko.
TONE TAVČAR
Člani dramske skupine, z režiserko Anico Brišnik, ki so se v počastitev 100 letnice predstavili z dramo Svet brez sovraštva.
Pojo naj ljudje
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Griže je letos že petnajstič pripravilo v letnem gledališču v Grižah koncert z naslovom Pojo naj ljudje. Na njem so nastopili nasledni pevski zbori: ženski iz Griž, Dramelj, Kamnika in Šentjurja, moški iz Dramelj, Kamnika in Šentjurja ter mešani iz Kranja in Vevč ter domača godba na pi-
hala. Pevci so se s skupno pesmijo Škrjanček spomnili 120-le-tnice rojstva Antona Schwaba, pevke pa s pesmijo Kdaj rože cveto, 60-letnice rojstva Jakoba Ježa. Vsi pevci in poslušalci so v svoji sredi tudi tokrat pozdravili starosto Malega pevskega tabora v Grižah skladatelja in dirigenta Radovana Gobca, ki je prevzel
taktirko ob petju skupnih pesmi vseh zborov. Ob koncu koncerta, ko so prižgali kres, so vsi zbori ob spremljavi harmonike Edija Goršiča zapeli šentviški splet ljudskih pesmi. Na posnetku Ženski pevski zbor iz Griž pod vodstvom dirigenta Milana Lesjaka.
T. TAVČAR
(------------------------
Uspeh pihalnih orkestrov
Zlata plaketa za MPO Žalec
V______________________________________________________ J
Del devetega tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov se je v začetku junija odvijal v žalskem kulturnem domu. Nastopili so Cerkniški pihalni orkester, Godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold, Pihalni orkester radeških papirničarjev in kot gostitelj Mladinski pihalni orkester Žalec. Zaradi slabega vremena so se orkestri predstavili le v koncertnem programu, tekmovanje v korakanju pa je odpadlo.
Nastop orkestrov je ocenjevala
komisija v sestavu: Ivan Marin (predsednik), Jože Hriberšek in Ivan Knific. Zlato plaketo so prejeli Cerkniški pihalni orkester (96 točk), Mladinski pihalni orkester Žalec (94 točk) in Pihalni orkester radeških papirničarjev (89 točk). Godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold je prejela bronasto plaketo in osvojila 74 točk. Orkestri, ki so osvojili zlato plaketo, so si pridobili pravico nastopati v drugi kakovostni skupini. Dvig kakovosti pa je tudi glavni namen
organiziranja tega tekmovanja, ki sta ga pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in združenje pihalnih orkestrov. Uspeh naših orkestrov in seveda tudi dirigentov Stanka Podbregarja in Milana Posavca zasluži vse priznanje, uspeh pa je tudi priznanje za številne ure vaj, ki so potrebne za dobro igranje.
jk
foto: L. Korber
Na posnetku godba Tekstilne tovarne Prebold z dirigentom Milanom Posavcem
Srečanje je bilo delavno
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je letošnje delovno srečanje predsednikov in tajnikov občinskih zvez zaupala žalski zvezi. Potekalo je 9. in 10. junija. Udeleženci so po predhodno sprejetem programu srečanja obravnavali temi: Tekmovanje — za ali proti, Priprava in vodenje sej in pogovorov ter priprava prireditev. Teze za razpravo sta pripravila Vojko Stopar in dr. Vinko Skalar. Kot izhodišče razprave za prvo teme so igralci naše občine pripravili tudi krajši skeč. Ob tem
velja omeniti, da ga je znan gledališki kritik Peter Božič (pa tudi drugi udeleženci) izredno pohvalil, saj je vsebinsko kot tudi gledališko ustrezal konceptu alternativnega podajanja besedila. Udeleženci delovnega srečanja so naslednji dan delali v dveh skupinah. Razprave so bile povsod živahne, vendar kakšnih bistvenih in odločujočih sklepov niso sprejeli. Sicer pa to niti ni pomembno, bolj pomembno je, da je delovno srečanje uspelo, da so se ljudje, ki delajo v ljubiteljski kulturi stro-
kovno pogovorili in izmenjali izkušnje; položaj, v katerem pa se nahajamo, bo sam narekoval odločitve, nujne za obstoj in razvoj na vseh področjih slovenske ljubiteljske kulture. Po družabnem srečanju, ki je bilo v petek na Brnci, so se udeleženci srečanja razšli z enakim mnenjem: v Žalcu je bilo lepo. Zato se ZKO Žalec iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi in skrbeli za dobro počutje naših kolegov iz vse Slovenije.
Jožica Ocvirk
S srečanja predsednikov in tajnikov občinskih zvez ZKPO
Foto: T. TAVČAR
Mladinski pevski zbor osnovne šole Peter Sprajc-Jur Žalec se je 21. maja pod vodstvom Zdenke Markovič že tretjič zapored udeležil republiške revije MPZ Slovenije v Zagorju, po oceni žirije se je tudi tokrat uvrstil med najboljše mladinske zbore v Sloveniji. S tem si je pridobil pravico sodelovanja na festivalu Kurirček v Mariboru oziroma na zveznem tekmovanju naslednje leto v Celju. Ob 10-letnici delovanja se je zbor še z otroškim zborom in nonetom predstavil ljubiteljem zborovskega petja na koncertu v atriju šole.
	jf W MI	t i i	% $
7 V		KfW 1	
	J * ■		prj gj
		'tih.	§«11
Deževni MIS MAŠ
Sveta jeza mora popasti vsakega, ki vloži v svoje delo presneto veliko truda, potem pa mu ga v nekaj minutah izniči slabo vreme.
Nič kaj veselo najbrž ni bilo junija organizatorjem poletnega MIŠ-MAŠA v griškem letnem gledališču, ki prireditve zaradi pravcatega naliva niso mogli spraviti pod streho.
Toda dopoldne se je nekaj od načrtovanega vendarle dogajalo. Predstavili so se ansambli, skupno bi jih naj tistega dne v Grižah nastopilo okrog dvajset, na odru sramežljivih so prepevali mladi nadebudneži, tudi čarovnikom je uspelo pokazati nekaj čarovnij. Živahno je bilo tudi na drugi strani prireditvenega prostora, kjer je bila slikarska kolonija, poleg nje pa so napekli precej krompirja, zavitka in palačink za lačna otroška usta. Na svoj račun so prišli tudi trgovci z baloni, plišastimi in drugimi igračami, knjigami ter kasetami, pa tisti, ki so reki mimoidočih ponujali pravcati kič.
Skratka, vse bi teklo kot po maslu, če ne bi, kot že rečeno, svoje opravilo pravcato deževje. Še pred njim smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci MIŠ-MAŠA. Takole so povedali:
Franc Žagar: »Ker delamo v tem kraju, mislim da kot vzgojitelji in učitelji ne moremo mimo prireditve, ki je namenjena otrokom. Tudi v kolektivu šole namreč čutimo, da to ni le prireditev Svobode, ampak vsega kraja. Prevzeli smo določene naloge ob tej priložnosti, očistili okolico, sodelovali pri odru sramežljivih, naredili izdelke, ki jih danes tukaj prodajamo. Lani je bila prireditev posvečena najstnikom, letos se mi zdi res bolj otroška, več je namenjenega otrokom.«
Avgust Felicijan: »Takšna prireditev kot je tale je za nas pomembna tudi zaradi komercialnega uspeha. Mladina ima posluh za takšne stvari, včeraj ko smo imeli pevski tabor, pa jih ni bilo.«
Slava Šalamon: »Letos smo pri organizaciji prireditve upoštevali lanske izkušnje. Pripravili smo več zanimivosti za najmlajše.
Posrečen je zlasti oder sramežljivih, več smo pripravili krompirja, palačink. V slikarski koloniji smo npr. najboljšim namenili nagrade, vsak pa je dobil malenkost že zato, ker je prišel. Denarno so nam pomagale nekatere delovne organizacije, sicer pa ne zbiramo posebej denarja le za to prireditev, temveč obenem še za pevski tabor in srečanje citrarjev.«
Breda Veligošek: »V slikarski koloniji so letos otroci lahko delali z barvami, glino, malce stran smo prestavili oder sramežljivih. Tam pri vhodu je namreč bolj mirno kot pa tukaj v samem letnem gledališču in otroci lahko pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo. V koloniji, opažamo, je všeč zlasti otrokom do četrtega razreda, večje že bolj zanima glasba. Narisane izdelke potem razstavimo, kar tukaj po ograji, da so vsem na ogled.«
Bojan Šalamon, glavni organizator prireditve:	»Prireditev
smo načrtovali že prejšnjo nedeljo, vendar jo je zagodlo slabo vreme. Kljub temu nismo imeli težav, danes se je nista mogla udeležiti le ansambla Krpan in Prerok, vendar smo to že nadomesti-
Bojan Šalamon
Avgust Felicijan
Franc Žagar
li. Če primerjam lansko prireditev, lahko rečem, da je program dvakrat bogatejši, zlasti smo dali poudarek prireditvam in dogajanju za najmlajše. Za takšno prireditev, kot je tale MIŠ-MAŠ, je potrebno okrog 120 do 140 ljudi, tako da je res treba precej truda.
Idejo za to prireditev smo dobili na Šifrerjevem ŽIV-ŽAVU, čeprav imamo tudi svoje ideje in rešitve. Za prihodnje leto načrtujemo, da bi MIŠ-MAŠ združili, z zaključkom popdelavnice. Morda nam bo uspelo, še letos pa bi tukaj v tem letnem gledališču radi organizirali mladinski žlir.«
• Irena Jelen-Baša
Foto: Ljubo Korber
Slava Šalamon
Breda Veligošek
PIONIRSKI
KOTIČEK
Najlepši dan

Ureja :
V. Cerovšek
J
Nemirna noč. Kar naprej se prebujam iz težkih sanj. Od vznemirjenja na morem spati. Poslušam šum drevesnih krošenj in mislim na trenutek, ko bom postala mladinka. Šele proti jutru zaspim. Ko me zjutraj prebudi budilka, še vsa zaspana stečem v kopalnico. Kaj vse bi dala, da bi še lahko spala. A kaj, ko moram v šolo. Odprem pipo, da bi se umila, a vodo kar pustim, da teče tja v en dan. Končno se le umijem. Grem se obleč, medtem ko iščem ustrezno oblačilo, razmečem celo omaro. Nato hitro stečem v kuhinjo, pozajtrkujem in se odpravim v šolo. Na poti ves čas premišljujem o sprejemu v mladinsko organizacijo. Danes bom namreč postala mladinka in to je zame velik dan.
Pouk v šoli poteka čisto običajno. Po končanem pouku odidem najprej na kosilo, nato pa domov, kjer si začnem pripravljati obleko za popoldansko svečanost. Mamica se čudi, koliko časa porabim za priprave. Kar naprej me opominja, naj vendar neham s tem. A njene opombe me ne ganejo. Končno je napočil trenutek, ko sem se vrnila v šolo. V srcu sem nosila nekakšen strah, obenem pa tudi neizmerno veselje. Sprejem je potekal hitro. Na njem so bili tudi starši in vsi učitelji. Osmošolci so nam pripravili lep sprejem, po njem pa smo odšli v jedilnico na malico, po kateri smo imeli nato ples. Na njem je bilo super. Domov sem prišla šele ob mraku. Sedaj sedim za pisalno mizo v svoji sobi in pišem spomine enega mojih najlepših dni. fan a Dobravc
oé Šempeter
Jugoslavija v malem
Že trinajstič smo pletli kolo bratstva in enotnosti. Tokrat je bil naš gostitelj pobratena šola iz Cetinja, lepega mesta iz Črne gore.
V torek, 17. maja, smo odšli na približno 1200 kilometrov dolgo pot do Cetinja. V Varaždinu so se nam pridružili učenci OŠ Plazzeria-njo.
Kmalu smo se zapletli v pogovor. Pripovedovali smo različne anekdote iz šole. To se je zavleklo pozno v noč, ko smo končno utrujeni zaspali. Zjutraj smo bili že v Dubrovniku. Kilometri tečejo. Budva, le še trideset kilometrov do Cetinja. Vsi smo razburjeni. Zamaknjeno opazujemo črnogorsko pokrajino. Skoraj samo kamenje, tu in tam malo trave in grmičevja. Na hribih osamljene hiše. In končno Cetinje! Vsi smo prevzeti. Občudujemo stare stavbe in muzeje.
Ko smo prispeli na osnovno šolo, imenovano po Njegošu, so nas najprej razporedili po domovih. Bili smo radovedni. Bila so nas sama vprašanja. Kakšna bo družina? Kje stanujejo? Z našimi gostitelji smo končno odšli na njihove domove in tako je počasi začelo med nami zoreti prijateljstvo. Spoznali smo njihove družinske člane.
Naslednji dan je bila otvoritev srečanja bratstva in enotnosti. Nato smo si ogledali zgodovinske znamenitosti, ki jih v Cetinju ni malo, saj je bilo Cetinje do druge svetovne vojne glavno mesto Črne gore. Njihovi muzeji so izredno lepi. Ogledali smo si tudi manastir (samostan). Drugi dan smo se odpeljali do mavzoleja Petra ll-Petroviča Njegoša. Da smo prišli do mavzoleja smo morali prehoditi 461 stopnic. V dvorani, v kateri je Njegošev sarkofag, je strop obložen z zlatimi ploščicami. Vsega skupaj je na stropu 20 kilogramov zlata. In Njegošev sarkofag iz marmorja je težak čez dvesto ton. Ta mavzolej je zares čudovit. Na Ivanovi koritici smo imeli kosilo, prosti čas pa smo zapolnili z družabnimi igrami.
Obisk v Cetinju smo izkoristili za ogled tovarne Obod in Košute. V prvi izdelujejo hladilnike, pralne stroje in zamrzovalnike, v drugi pa modno obutev.
Toda, vse, kar je lepo, hitro mine. Štirje dnevi so pretekli in srečanje bratstva in enotnosti je bilo zaključeno. Izmenjali smo si naslove s prijatelji iz cele Jugoslavije. Ob slovesu je steklo veliko solza, kajti zelo
smo se navezali na svoje gostitelje. Tovariši so nas komaj spravili na avtobus. Najraje bi kar ostali. Končno smo s,e poslovili od svojih gostiteljev, Cetinja in Črne gore. Še sreča, da smo imeli na avtobusu učence iz Varaždina. Ti so kmalu privlekli na dan kontrabas, kitaro in orglice. Naš muzikant se jim je pridružil s harmoniko, tako da smo kmalu pozabili na slovo. Zopet smo se smejali in zabavali. Čas pa je prehitro mineval. Prispeli smo do Varaždina, kjer je bilo zopet slovo in spet so tekle solze. A kaj. Morali smo naprej domov, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah.
Vsi, ki smo se udeležili tega srečanja, se ga bomo dolgo spominjali, saj je bilo nepozabno doživetje. Na novo stkane prijateljske vezi ne bodo pozabljene, zato bodo ostala srečanja učencev osnovnih šol iz vseh delov Jugoslavije trajna osnova bratstva in enotnosti.
Nuška Kropivšek, OŠ Vransko
Izlet v neznano
»Tovarišica, kje pa stoji stara lokomotiva?«
»Za ovinkom.« In ko je prišel tisti ovinek, smo vsi prepadeni ugotovili, da lokomotive tam preprosto ni več. Začudeni in kot brez cilja smo stali na železniški postaji sive, deževne in zamegljene Ljubljane. A kmalu smo spoznali, da smo ravnali prav, saj so skupine, s katerimi smo se v dobrem in slabem družili na drugem otroškem turističnem festivalu v Kamniku, pričele prihajati in se nam pridružile. Nismo dolgo čakali, kajti kmalu je pripeljal avtobus in z njim vsi trije naši vodiči: Melita, Andreja in Janez, pa seveda prijazen voznik našega avtobusa. Tako, start je uspel in odpeljali smo se v neznano. Za boljšo orientacijo nam je Andreja pripovedovala razne stare legende krajev, mimo katerih smo potovali. Voznik je bil res prijazen, a je tudi pri njem veljalo, da se na avtobusu ne je. Hja, pa smo ga vseeno prelisičili in odpirali bonbončke, žvečili žvečilne gumije in sploh počeli vse, česar po zapovedih avtobusnega reda ne bi smeli. Čas je tekel in z njim se je razpletala naša uganka. Kam? Ugotovili smo, da nas pot vleče k Postojni in Postonjski jami, kjer nas je najprej pozdravil predsednik turističnega društva. Seveda, saj smo tudi mi mladi turistični ustvarjalci in zato je vse povezano s turizmom. Sledil je ogled razstave in seveda Postojnske jame. Peljali smo se z vlakom, pa tudi peš smo se sprehajali po mogočni mojstrovini reke Pivke.
Bilo je hladno, a nas ni zeblo, saj so nas grele razne šale, ki pa niso mogle premagati lakote in globoko smo si oddahnili, ko smo sedli za mizo pri domačiji na Hudičevcu. Nabiti s pravo domačo hrano smo krenili proti Predjamskemu gradu. Od njega in njegove zgodovine smo veliko »odnesli«; izvedeli smo, da to splon ni Erazmov grad, temveč so ga zgradili poznejši lastniki, pravi Erazmov grad pa je vklesan v pravo živo skalo. Vendar je od njega ostalo bore malo, kajti sovražniki so ga uničili. Videli smo tudi sliko nekega barona, ki te z očmi lahko ujame v vsakem kotu sobe. Za konec smo stopili še pred veliko votlo lipo, ki je zrasla na Erazmovem grobu. Vrnili smo se v avtobus in, hajd, proti Ljubljani. Sijalo je sonce in veseli, dobro razpoloženi smo se vračali. V Ljubljani smo si privoščili še sadne kupe in cez trojanski klanec odbrzeli proti Polzeli, kjer se je naš nagradni izlet zaključil.
Natalija Pilko, Mateja Florjančič, OŠ Polzela
RK enkrat drugače
V petek, dne 27. maja, je potekala na naši šoli imenitna prireditev. V glasbeni učilnici so se zbrali učenci prvih in sedmih razredov. Prvošolci so bili sprejeti med mlade člane Rdečega križa, sedmošolci pa so postali že pravi elani te humanitarne organizacije.
Š sošolko sva pozdravili vse navzoče, posebej še tovarišico Anico Doler iz žalskega zdravstvenega doma. Po kratkem kulturnem programu je bil na vrsti kviz, na katerega so se sedmošolci že nekaj časa pripravljali. Naučiti so se morali vse o zgodovini RK, o boju proti alkoholizmu in o boju proti kajenju. Tekmovalci so imeli pri vsakem vprašanju petnajst sekund časa za premislek. Čas smo merili z računalnikom. Obe skupini tekmovalcev sta pravilno odgovorili na štirinajst od petnajst zastavljenih vprašanj.
Zanimivo je bilo poslušati, saj smo izvedeli marsikaj novega. Tekmovalci so prejeli priznanja, obe razredni skupnosti pa skromne nagrade.
Tovarišica Dolarjeva je pohvalila naše znanje, nakar je razdelila članske izkaznice novim elanom. Kviz nam je bil všeč in želimo, da bi podobnega pripravili tudi naslednje leto. Tovarišici Tereziji Mirnik pa se zahvaljujemo za njeno prizadevnost pri vodenju mladih članov RK na naši šoli.	. „
Katja Semprimoznik, Oš Petrovče
Pionirska zadruga Vransko
Zase pridelajo dovolj
Nekaj pridelkov jim ostaja tudi za prodajo
Pred štirinajstimi leti so na osnovni šoli Vransko ustanovili pionirsko zadrugo, ki uspešno deluje še danes.
V okviru zadruge imajo učenci svojo pionirsko hranilnico, papirnico, vrtnarstvo in cvetličarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, turizem, šiviljstvo in modelarstvo.
Pionirska zadruga dela na 5000 m! zemljišča. Zelenjavni vrt obsega 642 m*, poljedelski vrt 46 a in sadni 1128 m!. V njem je okrog 250 dreves, predvsem jablan in hrušk. O delovanju pionirske zadruge na osnovni šoli Vransko je mentorica Tilčka Zupanc povedala naslednje: »Pionirsko zadrugo sestavljajo vsi učenci, okrog 400 članov ima naša zadruga. Učenci delajo v času prostih ur, krožkov in družbenokoristnih dnevov. S strokovnimi nasveti nam pomagajo v kmetijski zadrugi, zlasti inženir Franc Beričič.
Lani smo na naših površinah imeli celo njivo zelja, pridelali smo ga štiri do pet ton. Dovolj
smo ga imeli za lastne potrebe in še prodali smo ga nekaj. Pri odkupu viškov pridelkov nam pomagajo predvsem v Savinjskem magazinu in pa v drugih naših delovnih organizacijah, zlasti s prevozi.
Letos imamo pol njive zelja in pol krompirja. Naš največji problem je v tem, da nimamo nobenega stroja, z mehanizacijo nam največ pomagajo okoliški kmetje. Zdaj med počitnicami bodo prišli učenci sedmih razredov nekajkrat okopavati, s tem si zaslužijo del dohodka za zaključno ekskurzijo. Nekaj zaslužijo tudi s prodajo bršljank, tako da so učenci kar zainteresirani za delo na vseh področjih pionirske zadruge.
Ena izmed naših aktivnosti, ki bi jih še rada omenila, je delo turističnega društva v okviru zadruge. Ti učenci podeljujejo turistično vrtnico za najbolj čisto okolje razredu, ki zbere določeno število točk.«
Irena Jelen-Baša
Učenci so za delo v pionirski zadrugi kar navdušeni, saj na ta način zberejo kakšen dinar za zaključno ekskurzijo.
Foto: Ljubo Korber
SPORT
STRELCI ŽALCA NAJBOLJŠI V SRS
Na Strelišču v Kranju je bilo minulo nedeljo republiško ekipno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tega zanimivega in zahtevnega tekmovanja se je udeležil tudi ékipa strelske družine Žalec v sestavi:	Mladen Melanšek,
Alojz Klovar in Justin Smerkolj. Nihče ni pričakoval, da bo ta ekipa na tekmovanju nov republiški rekord in zmagala.
Najuspešnejši je bil Mladen Melanšek, ki je nastreljal 181 krogov, Justin Smerkolj in Alojz Klo-ver pa po 180 krogov.Skupni rezultat je bil 541 krogov, kar je bil nov republiški rekord za dva kroga. Po tekmovanju.smo v Žalcu obiskali strelce SD Žalec, ki so povedali:
Mladen Melanšek: »Vesel sem, da smo bili najboljši na le-
tošnjem republiškem tekmovanju in bomo tako nastopili na državnem 3. julija v Varešu.
Alojz Klovar: »25 let se ukvarjam s tem športom in zame je to največji uspeh. Menim, da bi morali v občini imeti več razumevanja za ta šport.«
Justin Smerkolj: »Na republiškem tekmovanju z vojaško puško sem nastopil že tretjič. Da bomo letos postali ekipni republiški prvaki, ni nihče pričakoval. Vesel sem in sedaj se bomo temeljito pripravljali na državno prvenstvo.«
V imenu bralcev in uredništva iskrene čestitke za uspeh in mnogo sreče na državnem prvenstvu.
TONE TAVČAR
r*
PONOVNO NAJBOLJŠI V SLOVENIJI

športna rekreacija v KS Prebold beleži nov uspeh
Preboldska krajevna skup-nosi je biia tri ieia zapovrstjo proglašena za najboljšo KS v športni rekreaciji v Sloveniji. Te pa jo je doletelo tudi letos, ko se je ponovno, po dveh letih umaknitve iz tovrstnega tekmovanja, vključila v to obliko ocenjevanja športne rekreacije v krajevnih skupnostih.
In kaj je tisto, kar daje med mestnimi KS prednost in najvišjo oceno Preboldu?
V prvi vrsti to, da gre za izredno uspešno in koordinirano delo komisije za šport in rekreacijo, ki jo sestavljajo predsedniki ali namestniki telesnokulturnih organizacij. Iz tega pa izhaja tudi vsa nadaljna aktivnost, ki se veže v celotno podobo športa in rekreacije v krajevni skupnosti. Ta pa se kot vemo odvija na najrazličnejših področjih, ki zajemajo delovanje desetih telesnokulturnih organizacij in društev. Poleg teh pa je še več drugih organizacij, ki imajo v svojih programih akcije teles-nokulturnega pomena. V preteklem letu je bilo izvedenih 162 prireditev, ki so jih uspešno izvedli v društvu Partizan, planinskem društvu, jamarskem klubu, kegljaškem klubu, strelski družini, šolskem športnem društvu, v šahovskem klubu, v smučarskem klubu, 00 ZSMS Prebold ter športni sekciji društva upokojencev. V vse te aktivnosti je bilo vključenih več kot polovica krajanov, čeprav pa je bilo ob tem tudi reči, da jih je bilo pred leti še bistveno več. V točkovanju za proglasitev dajo precej točk kadri in kadrovska naravnanost posameznih društev in organizacij. Le-ta st idraža v lanskem letu v številki 36, ki jo tvorijo razni vaditelji, tr> erji, vodniki, učitelji, inštruk-
torji, mentorji, organizatorji itd. Poleg tega je dal velik poudarek telesnokultumim objektom. Teh je v KS Prebold precej, veliko pa jih je bilo grajenih s prostovoljnim delom krajanov, kar jim daje še večjo vrednost. Ne nazadnje so tu še številne trim akcije, sodelovanje s sorodnimi organizacijami, akcije v okviru gesla »Telesna kultura v obrambi domovine« in še bi lahko naštevali. Ne gre pozabiti, da vodi komisijo vsem poznan in priznan telesnokulturni delavec Adi Vidmajer, ki je znal in zna dati telesni kulturi prav vse, kar zmore.
Tako je s telesnokulturo in športno rekreacijo v lanskem in vseh preteklih letih in kakšni so načrti v tem letu in naprej?
Prvenstveno ostati na začrtani poti. Poskušati povečati število aktivnih za 10-15 % in nadaljevati z razvojem množičnosti v telesnokulturnih organizacijah in organizacijah združenega dela. Izvajati tekmovanja za športno značko ter vključevati v množične manifestacije v KS, OZD, 00 ZSMS...
Ena od prednostnih nalog pa je nedvomno skrb za materialne pogoje razvoja telesne kulture. Nujno potrebno bi bilo še dograditi oz. urediti igrišča pri šoli, nogometno igrišče, bazen in igrišče za tenis. Prav tako pomembno pa je pridobivanje strokovnega kadra, ki ga primanjkuje skoraj na vseh področjih, zlasti pa pri delu društva Partizan.
Ponovno osvojeno priznanje v akciji »Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji v Sloveniji« in prvo mesto pa je nedvomno pomembna motivacija za boljše delo v bodoče in razvoj športne — rekreativne dejavnosti v kraju pod Žvajgo.	D. Naraglav
F EDNARODNI BALINARSKI RNIR V ŽALCU
dinarski klub Žalec, ki ( je v sestavi TVD Partizan Ž c, bo v počastitev občin-s ga praznika in v okviru Ž -ke noči pripravil balinar-s športni turnir z medna-r< io udeležbo, ki bo v sobi o, dne, 25. junija 1988, ob 8. ri na balinišču v Žalcu.
- turnirju bodo sodelovali p g domačih balinarjev še k i Šaleške balinarske p ’.veze in ekipa iz Dober-
doba (Italija). Prvouvrščena ekipa bo prejela pokal v trajno last.
Športno balinanje je v Žalcu dokaj mlada dejavnost, saj je bilo društvo ustanovljeno šele leta 1983, kljub temu pa je doseglo že vrsto lepih rezultatov. Kot vse ostale športne dejavnosti pa se tudi balinarji srečujejo v prvi vrsti s finančnimi težavami.
J. Č.
t	IVO STRELIŠČE
okviru praznovanja krajevne-c	oraznika so v	Braslovčah
c	i novo strelišče	za vojaško
p	o in pripravili tudi tekmova-
r	<ot je povedal predsednik
S	;ke družine Braslovče Franc
K	so strelišče gradili dve leti
ir	aviti okrog šesto prostovolj-
r	ilovnih ur.
Med posamezniki je zmagal M. Malanšek s 183 krogi pred Klo-varjem (oba SD Žalec) 179, tretji je bil Sreče (SD Celje) — 174 krogov itd. Ekipno je prvo mesto osvojila SD Žalec s 528 krogi, sledijo SD Celje 509, SD Braslovče 469 krogov in drugi.
T. TAVČAR
BOGOMIL POLAVDER
PLANINEC, ŠPORTNIK, LJUBITELJ NARAVE
»Sokrivec« za letošnja priznanja
J
Pogovarjati se s človekom, kakršen je Bogomil Polavder iz Zabukovice, je prijetno. Res pa je, da ga človek težko »ulovi«, saj ga poleg službenih obveznosti v žalskem Fera lit u ženejo številne obveznosti na telesnokulturnem področju. Poleg tega, da aktivno igra košarko pri košarkarskem klubu Polzela, pa največ daje planinski organizaciji in matičnemu društvu Zabukovica, kjer je mentor in vodja mladinskega odseka. Prav slednje pa je tudi eden od razlogov, da smo ga poiskali in ga danes predstavljamo na straneh našega lista. Razlogov pa je še več, od tega, da letos praznuje mladinski odsek 25-letnico delovanja, do tega, da je dobil dve visoki priznanji, in sicer priznanje »Mladina in gore«, ki ga vsako leto podeljuje mladinska komisija pri PZS, ter plaketo »25. maj«, ki jo podeljuje zvezna konferenca ZSM Jugoslavije.
Milan se je zapisal planinstvu in naravi že kot šolarček, ko je drgnil šolske klopi v OŠ Griže. Ostaja mu zvest in tako bo, dokler bo imel moči. Tako pravi in lahko mu verjamemo, saj pri svojem mentorskem delu, planinskih
pohodih, taborih in orientacijskih tekmovanjih doživlja stik z naravo in njenimi lepotami, ki ga krepijo in mu dajejo moči za nove aktivnosti.
Jutri bo Milan zakorakal v 33. leto življenja in če se ozre na prehojeno pot, je lahko zadovoljen. Po poklicu je inženir strojništva in dela kot vodja tehnološke priprave dela v TOZD-u Strojni obrati.
Svoj prosti čas je vedno znal koristno izrabiti in tako tudi rezultati niso izostajali. Njegova velika zasluga pa je, da je mladinski odsek PD Zabukovica eden najuspešnejših v planinski organizaciji v Sloveniji in Jugoslaviji, o čemer pričajo tudi dobljena priznanja letošnjega leta in priznanja preteklih let, med katerimi je tudi plaketa zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, nagrada občine Žalec, OK SZMS občine Žalec in še vrsta drugih priznanj.
»Mladinski odsek — MOPD Zabukovica združuje danes približno 550 mladih v starosti od 4. leta (vrtec), preko osnovne in srednje šole, do 27. leta. Delo mladih poteka na štirih starostnih ravneh. Najmlajši — predšolski otroci delujejo v okviru vrtca, pomagata pa jim ob mentoricah tudi dva planinska vodnika. Zahajajo na hribčke v okolici kraja, tekmu-
Bogomil Polavder
jejo za športno značko in »Cicibana planinca — Ringa raja«, letos pa bodo tudi taborili na Gozdniku. Na OŠ delujeta dve planinski skupini: od 1,—4. razreda in na višji stopnji. Vodita ju dve mentorici, veliko podporo imata pri ravnatelju šole, v mladinskem odseku in PD. Vsaka skupina deluje po začrtanem programu. Njihova dejavnost je zelo raznovrstna. Obiskujejo in hodijo po poteh planinskih transverzal, opravljajo zimske vspone, hodijo po poteh NOB, sodelujejo na orientacijskih tekmovanjih po celi Jugoslaviji, se udeležujejo planin-
skih taborov, delovnih akcij, planinske šole po začrtanem in utečenem programu. Letos pa se jih bo 40 udeležilo planinskega tabora v Tamarju . . .«
Milan s posebnim zadovoljstvom govori o odseku in njegovi dejavnosti, saj rezultati govorijo sami. Mladi do 27. leta so ob vsem tem še poglavje za sebe. Imajo pester program dela, sestajajo se mesečno, svoje aktivnosti pa združujejo tudi v okviru drugih organizacij. So kadrovsko dokaj močni in zato žanjejo uspehe na vseh področjih. Zlasti pa na področju IOF orientacije, kjer njihovi tekmovalci zasedajo zelo dt^ bre rezultate na tekmovanjih po vsej Jugoslaviji.
Priznanja, ki so jih letos prejeli v PD Zabukovica oz. njihov mladinski odsek, so prav gotovo prišla v prave roke in kaj pravi še o tem naš sogovornik in »sokrivec«: »Vesel sem, kako ne bi bil, hkrati pa vem, da je to obveza, da še naprej vzgajamo mlade v vestne in predane planince, ki znajo ceniti delo narave, jo čuvati in uživati njene lepote, kakor tudi krepiti svoje.telo in duha za premagovanje vsakdanjih težav, ki nam jih nalaga današnji čas.«
D. NARAGLAV
ZAPOMNITE Sl TA ZNAK. MORDA VAM BO SPREMENIL ŽIVLJENJE!
Dolenja va s
Vjorica
Prebold
\ Bttrkeljčev qMÖ -j
+20(0.3 6.
Eobnii^Lr^j:
Sirnik
[atija Jerkin
-JamikovrÀ/rtT
pomil^O^
RAZGIBAJMO življenje
PREBOLD "88"
vas
L______i
PREBOLD "88" _4ia
£420
-, V J;Sk.
...w
Tv Gradišč
763
«JL
RAZGIBAJMO življenje
v °t° •	i w. n- -
PROGRAM LETNIH AKTIVNOSTI NA BAZENU V PREBOLDU
JULIJ:
10. — TRIM PLAVANJE 16. — ODPRTO PRVENSTVO
PREBOLDA V PLAVANJU 18. - 22. — PLAVALNI TEČAJ 25. - 29. - PLAVALNI TEČAJ
AVGUST:
1. — 6. - PLAVALNI TEČAJ 14 - TRIM PLAVANJE
— VZEMITE Sl ČAS —
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
V NEDELJO, 26. JUNIJA 1988, od 7. do 13. ure VAS ČAKAMO na točki, obkroženi na karti POIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!
S SEBOJ PRIPELJITE DRUŽINSKE ČLANE, PRIJATELJE, SOSEDE — PRIDITE VSI!
ZBOROVANJE SLOVENSKIH JAMARJEV	SKOKI NA
------------------------------------------------ PLASTIKI
Leta 1990 bo zborovanje v Preboldu
Vsaki dve leti se zberejo slovenski jamarji na zborovanju, kjer spregovorijo o svojem delu in aktivnostih na tem področju. Letošnje zborovanje ter občni zbor zveze je bil v Beli krajini v Črnomlju, kjer že 25 let deluje črnomaljski jamarski klub. Zborovanja so se udeležili v velikem številu tudi člani preboldskega kluba,-ki sodijo med najaktivnejše tovrstne organizacije v Sloveniji. Ob tej priložnosti jim je bilo
zaupano tudi organiziranje 16. zborovanja slovenskih jamarjev, ki bo leta 1990 v Preboldu. Glede na izkušnje, ki jih imajo na organizacijskem področju, je pričakovati veliko manifestacijo slovenskega jamarstva v naši dolini. Tovrstno zborovanje so že organizirali leta 1976 in vrednost tega je v tem, da so v referatih posameznih razpravljavcev najrazličnejši rezultatih in izkušnje, ki dajajo celovitejšo, podobo Krasa in ob-
močja, kjer se zborovanje odvija. Pričakovati je, da bo tako tudi čez dve leti v Preboldu. Še prej pa je pred preboldskimi jamarji zahtevna organizacija jugoslovanske jamarske odprave na Kreto v mesecu septembru, izdaja koledarja »100 let slovenskega jamarstva« in v letu 1989 praznovanje 20-letnega jubileja in 100-letnice organiziranega jamarstva na Slovenskem.
— DAR -
Na 25-metrski skakalnici pa so prizadevni smučarski delavci SD Braslovče—Andraž pripravili tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopilo je 57 mladih skakalcevv iz devetih klubov. Pri pionirjih do 11 let je zmagal Kadli-ček iz T. Velenja, ki je zbral 155,5 točke in obranil skoka 16,5 m in 17 m, drugi je bil Mešič iz Braslovč itd. Pri pionirjih do 13 let je zmagal Oprešnik iz Celja, ki je zbral 185 točk in skoka dvakrat po 20 m, pri pionirjih do 15 let pa je zmagal Obiak iz Braslovč, ki je zbral 203 točke in skoka 21,5 in 22 rh, kar je1’tudi nov rekord skakalnice.
T. TAVČAR
Martina Jerman republiška prvakinja
V Grižah je te dni potekalo slovensko prvenstvo v ARG (lov na skriti oddajnik). Prvenstva se je udeležilo dvaintrideset tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih klubov. Posebno pa je presenetil domačin Marjan Jelen iz Radia kluba Žalec, saj je v najtežji kategoriji senjorjev zasedel prvo mesto. S tem si je pridobil pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Makedoniji. Rezultati: pionirji: 1. Miro Škorjanc — RK T. Velenje, 2. Sašo Gozdnik — RK Celje, 3. Aljoša Vornšek — RK Celje; juniorji: 1. Jani Kuselj — RK Sevnica, 2. Tone Levičnik, 3. Gregor Paternost — oba RK Domžale; seniorji: 1. Marjan Jelen — RK Žalec, 2. Andrej Osterman — RK Domžale, 3. Zvone Kugler — RK Celje; članice: 1. Martina Jerman — RK Radomlje, 2. Tanja Zajc, 3. Biserka Zemljak — obe RK Domžale.
Tudi tokrat se je radio klub Žalec iz-kazal kot odličen organizator, saj je tako zahtevno tekmovanje izvedel brezhibno.	L Korber
Martina Jerman
Tekmovanje v orientaciji
V mesecu juniju je odsek PD Zabukovica pripravil tekmovanje v IOR orientaciji v okviru slovenske orientacijske lige, katerega pokrovitelj Je bila Telesnokulturna skupnost Žalec. Potekalo je v dvanajstih kategorijah na desetih progah. Največ kontrolnih točk, štirinajst, je bilo v kategoriji M-19, ki je bila tudi najdaljša. Najkrajša, ki je bila namenjena pionirjem in rekreativcem, je prinesla le šest kontrolnih točk. Tekmovalci so prejeli zemljevide tekmovalnega območja v merilu 1:10.000. Tekmovanje je zaključilo 95 tekmovalcev, štirje so odstopili. Prišli so iz Zagreba in vseh slovenskih krajev, žal pa se poleg domačinov in pionirjev iz Prebolda ter rekreativcev iz Šempetra tekmovanja niso udeležili člani ostalih planinskih društev Savinjske doline.
Med rekreativci sta bila najboljša Roman Mauri iz Laškega ter Božo in Štefka Jordan iz Šempetra. Med pionirskimi ekipami sta
bili najboljši ekipi domačinov in pionirke iz Laškega. Med mlajšimi pionirji je zmagal Borut Vidmar iz Litije, med starejšimi pa Erik Logar iz Idrije. Med starejšimi pionirkami je bila najboljša Anita Lamut iz Ruš. Med mlajšimi pionirji je presenetil Boris Dolinšek iz Za-bukovice, ki je prvič tekmoval na takšnem tekmovanju in bil drugi, izkušenejši Damjan Čulk pa je bil tretji.
Pri mlajših mladincih je bil domačin Matjaž Čulk tretji, pri mladincih pa je Mito Kot iz Zabukovi-ce zmagal pred Danilom Čelikom iz Cerknega. V kategoriji M-18 je zmagal Cerkljan Aleš Poljanšek, pri dekletih je bila v isti kategoriji prva Ljubljančanka Ana Pribako-vič. V kategoriji M-L 9 A je zmagal domačin Marko Lorenčak pred Ivanom Marchiottijem iz Zagreba, v kategoriji M-19 B je zmagal Ivica Lukačič iz Zagreba in v kategoriji M 35 Anton Lebar.
Za varnejši jutri
Pod tem nazivom sta Občinski štab za civilno zaščito in Občinski odbor RK Žalec pripravila konec maja na Polzeli tekmovanje enot prve medicinske pomoči. Vsakoletna prireditev je hkrati tudi pregled usposobljenosti enot prve medicinske pomoči civilne zaščite in zaključek letnega dopolnilnega usposabljanja s področja prve medicinske pomoči, ki se izvaja v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Usposabljanje poteka tako, da se pripadniki civilne zaščite PMP zbero v svojem okolju, kjer žive in delajo, obišče jih patronažna sestra oz. zdravnik zdravstvenega doma in-skupaj obnove znanje v približno osmih urah. Dogovore se tudi za skupen preizkus znanja, ki poteka vsako leto v drugem kraju, in sicer tam, kjer je potrebno spodbuditi delo štaba CZ ali dejavnost CZ.
V letošnjem letu smo izvedli tekmovanje drugače kot leta prej.
Hoteli smo namreč doseči, da se ekipa znajde v dokaj verodostojnem okolju, kjer naj bi se zgodila nesreča. Tako načrtujemo postopno dopolnjevanje v verodo-stojnejših okoljih (ruševinah, plazovih, avtomobilskih nesrečah, na kraju eksplozij ipd.), kar pa seveda zahteva veliko več priprav, ki pa so tudi povezane z znatnejšimi sredstvi.
In kako je potekal preizkus le-
tos? Ekipe so tekmovale na prostoru v velikosti petkrat pet metrov, kjer je bilo pripravljanih pet markirantov. Vodje ekip so najprej opravile triažo poškodovancev, kar pomeni, da so opravile vrstni red oskrbe poškodovancev, na kar so oskrbovance oskrbeli po veljavnih pravilih prve medicinske pomoči in osvojenem znanju dopolnilnega usposabljanja. Celoten postopek je bil toč-kovan po izdelanih kriterijih skupščine RK Slovenije.
Preizkusa znanja se je udeležilo 23 ekip, vendar se jih sedem zaradi objektivnih vzrokov preizkusa ni udeležilo. Najboljšo pripravljenost je pokazala ekipa PMP iz IGM Gradnja Žalec, ki bo zastopala našo občino na republiškem pregledu usposobljenosti, sledila pa ji je ekipa občinskega združenega odreda civilne zaščite.
Ugotoviti je treba, da je bil trud usposabljanja poplačan z znanjem in prikazano uspešnostjo pri dajanju prve medicinske pomoči. Z gotovostjo lahko trdimo, da bomo ob morebitnih množičnih poškodbah v varnih rokah približno 350 usposobljenih pripadnikov civilne zaščite s področja prve medicinske pomoči.
Prihodnjič pa nekaj več z osrednje vaje CZ na temo potresa z Vranskega.
H. Krajnc
Ekipa TT Prebold med preizkusom (Foto: F. Govek)
Uspešno delo kinološkega društva
Kinološko društvo Žalec, ki obstaja trinajst let, dosega dobre rezultate. Letos sta bili že dve republiški tekmi, kjer so se člani društva s svojimi štirinožci uvrstili v sam vrh. Po besedah predsednika kluba Karlija Korberja ne tekmujejo vsi člani. Nekaj vodnikov ima tudi pse, ki so usposobljeni za re-
ševanje iz lavine in ruševin. V teh dneh bodo zaključili trimesečni tečaj za mlade pse, ki ga obiskuje 21 mladih psov, največ nemških ovčarjev. Tečaj vodi Albin Draksler, pomaga pa mu tudi tehnični vodja Silvo Antloga. Na posnetku vidimo del tečajnikov.
T. TAVČAR
Dosledno izvajanje programa
Izvršni odbor krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Žalec resno in odgovorno izvaja programske naloge, zastavljene v začetku leta. Naj navedemo vsaj dve vsebinsko bogati nalogi, ki so ju rezervne starešine rade sprejele in jih v celoti uspešno izpolnile. Konec aprila je bil izveden orientacijski patrolni pohod, ki je preveril teoretično znanje in kondicijsko vzdržljivost starešin. Izkazalo se je, da večina obvlada teorijo o gibanju tudi na težjem terenu in da se zna orientirati v naravi.
Z dobrim poznavanjem topografskih znakov in topografske karte je večini uspelo priti na cilj v sorazmerno kratkem času brez posebnih znakov utrujenosti. Sistemska naloga je vsebovala tudi preizkus znanja o streljanju z vojaško pištolo, ki so ga starešine v poprečju dobro opravile, očitno pa je bilo, da jim primanjkuje vaje s strelnim orožjem, zato so bili tudi rezultati skromnejši. Ob vsem tem pa ne gre prezreti odlične in varne organizacije dela na strelišču, za kar gre vsa pohvala vodji strelišča Daniju Kisovarju, in tudi izredni discipliniranosti vseh udeležencev. Po uspešno opravljeni nalogi pa se je vsem skupaj prilegel dober partizanski golaž Jožeta Pajka.
Strokovna ekskurzija na mednarodno razstavo letal in letalske tehnike na aerodromu Plešo pri Zagrebu je bila načrtovana in izvedena 21. maja. Priključilo se ji je tudi nekaj starešin iz krajevnih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin iz Gotovelj, Liboj, Šempetra in Petrovč. Letalska razstava je bila odprtega tipa, predstavila pa je vse tipe vojaških letal in helikopterjev s pripadajočo bojno opremo, raketno tehniko in ostalim. Zelo zanimiv je bil izložbeni prostor tujih razstavljavcev »visoke« letalske tehnologije. Impresivni so bili tudi deli letalske opreme in modelov borbenih letal. Veliko je bilo tudi video demonstracij. Izložbeni prostor je bil velik in zanimiv, zaradi nezadostnega predznanja s tega področja pa je bilo nemogoče vse videti in »odnesti s seboj«. Vsekakor pa je bila ekskurzija poučna, saj je jasno dokazala, da svet nezadržno »leti« v 21. stoletje.
Izvedbo teh takcij so omogočile tudi delovne organizacije: Ju-teks, Hmezad Agrina, KZ Savinjska dolina, Merx Celje — Mesnine Žalec, Pekarna Žalec, Nama Žalec in Levec, Savinjski magazin Žalec, Pivovarna Laško, krajevna skupnost Žalec in Foto Rimal.
AL/SM
Imetniki orožja
Občinski sekretariat za notranje zadeve Žalec ugotavlja, da so občani premalo seznanjeni z zakonom o orožju, zato prihaja do kršitev predpisov.
Zato želimo z javnim občilom opozoriti na ravnanje z orožjem in izdanimi listinami, če občan spremeni stalno prebivališče, odtuji orožje ali ga pogreši oz. izgubi in kupi ali umre.
1.	39. člen zakona o orožju določa, če občan, ki ima orožni list oz. dovoljenje za posest orožja, spremeni stalno prebivališče, mora v 30 dneh po preselitvi priglasiti pristojnemu organu, da ga ta vpiše v evidenco o izdanih orožnih listih po kraju novega stalnega prebivališča. Ta organ obvesti o tem pristojni upravni organ občine, v kateri je imel občan prejšnje stalno prebivališče.
2.	40. člen istega zakona določa: Če imetnik orožnega lista oz. dovoljenja za posest orožja umre, mora pokojnikov polnoletni družinski član v 30 dneh priglasiti smrt imetnika listine za posest ali nošenje orožja organu, pri katerem je orožje registrirano.
Kdor je orožje podedoval, lahko zaprosi za orožni list oz. dovoljenje za posest orožja ali pa orožje odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo orožja take vrste.
Če dedič v treh mesecih po smrti lastnika orožje ni odsvojil in tudi ni zaprosil za izdajo listine za posest oz. nošenje, ali take listine ni dobil mu pristojni- organ odvzame orožje z odločbo in ga po pravnomočnosti odločbe izroči organizaciji združenega dela, pooblaščeni za promet z orož-
— opozorilo!
jem, da ga proda v korist dediča.
Če orožje nima prometne vrednosti, pristojni organ orožje komisijsko uniči.
Kdor ravna v nasprotju navedenega člena stori prekršek po 58. čl. tega zakona.
3.	42. člen določa: Kdor izgubi orožje, orožni list oz. dovoljenje za posest orožja, mora priglasiti izgubo v 24 urah najbližji postaji milice, najpozneje v 5 dneh pa obvestiti o tem pristojni občinski upravni organ, pri katerem je orožje registrirano.
Kdor najde orožje ali izve za orožje, o katerem misli, da je izgubljeno ali skrito, mora orožje takoj, najpozneje pa v 3 dneh, izročiti najbližji postaji milice ali o tem v navedenem času obvestiti občinski organ, pristojen za notranje zadeve.
4.	V 9. členu navedenega zakona je določeno: Kdor nabavi orožje na podlagi izdanega dovoljenja, mora v 8 dneh po nabavi obvestiti pristojni organ, da orožje registrira, in zaprosi, da mu ta izda zanj orožni list.
Kdor nabavnega dovoljenja ni izkoristil v roku, ki je naveden v izdanem dovoljenju, mora v nadaljnjih 8 dneh to dovoljenje vrniti pristojnemu organu.
S tem opozorilom želimo seznaniti vse občane, ki imajo v posesti orožje, kako ravnati z orožjem in listinami, da bodo ravnali skladno z zakonom. Ugotavljamo namreč, da občani čestokrat kršijo predpise zaradi neznanja.
Občinski sekretariat za notranje zadeve Žalec
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
Od 27. 6. do 5. 7. 1988 Bogdan PANTNER, Rakovi je 17/d
od 5. 7. do 11. 7. 1988 Jakob OLIP, Pongrac 21 od 11. 7. do 18 7. 1988 Vlado ŠUPER, Vel. Pireši-ca 5/e
od 18 7. do 25. 7. Tone JAGER, Prebold 62/a od 15. 7. do 1. 8. 1988 Marko DOLINAR, Griže 35
Opomba: Dežurni monter se nahaja v (JO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MATILDE PADER
s Polzele
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence Posebna hvala pevskemu zboru, govornikoma, pogrebcem, duhovniku ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
BARIČE SEVNŠEK
iz Žalca, Kidričeva 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tudi osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, govorniku za poslovilne besede, ZZB NOV Žalec in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in brata
ŠTEFANA GORŠKA
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vodstvu KS Griže, rudarjem, čebelarjem, govornikoma za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega atija
LOJZETA ČEDETA
iz Petrovč 236
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami ob težkih trenutkih njegove bolezni in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Topla zahvala govornikom za lepe poslovilne besede, njegovim pevskim prijateljem za zapete žalostinke in duhovnikom za poslovilni obred, hvala vsem za lepo cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali denar.
Hvala vnaprej vsem, ki ga ne boste pozabili.
Vsi njegovi
Težko in zelo boleče je slovo ob ne-, nadni izgubi dragega moža in očeta
ŠTEFANA — našega DUŠANA, GOLETA
zato
ZAHVALA
vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Topovelj, duhovniku in pevcem iz Braslovč, ker ste ga pospremili v njegov tihi dom ter mu darovali cvetje.
Posebna hvala najožjim sosedom in DO Splošne banke Celje za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žena Dragica z otrokoma
PROMETNE NEZGODE
V zvezi s prometno nesrečo 17. aprila v Šeščah, v kateri se je hudo poškodovala kolesarka, pojasnjujemo, da jo je zakrivil Martin MARKO iz Pongraca 128.
Dne 14. maja je ob 1.30 na magistralni cesti v Črnovi na mokrem in spolzkem cestišču začelo zanašati osebno vozilo CE 239-902 Damjana MAURERJA, zaradi česar je zapeljal s ceste v jarek, kjer je trčil v betonsko cev. Pri tem se je sopotnica Branka GORIŠEK laže poškodovala, na vozilu pa je nastala velika škoda.
Tega dne se je ob 18. uri na lokalni cesti v Braslovčah voznik oseb. avtomobila CE 224-917 Dušan ŠEBJAN v ostrem ovinku srečeval z osebnim vozilom CE 156-403 Leopolda MATKA. Vozili sta začeli zavirati, pri tem pa je Šebjan zapeljal v levo in trčil v Matkovo vozilo, za katerim je pripeljal voznik kolesa z motorjem Franc ROVŠNIK, ki je skušal zavirati, se pri tem zaletel v obcestni betonski zid in se laže poškodoval.
Neprimerna hitrost je povzročila nezgodo na magistralni cesti 15. maja ob 21.40 v naselju Vinska gora. Voznica os. vozila CE 168-903 Manja POTEKO je v ostrem ovinku zapeljala s ceste v potok Pirešico. Voznica in sopotnica Marija ŠPILJAK sta se pri tem laže poškodovali.
Dne 16. maja ob 12.10 na magistralni cesti v Latkovi vasi kolesarka Nataša URANKAR z Gomilskega pri vključevanju z lokalne ceste izsiljevala prednost vozniku osebnega avtomobila rg. št. W 452-625 Otu RAABU, ki je kolesarko zbil, ta pa se je pri tem laže poškodovala.
Dne 18. maja je ob 21.15 na Šlandrovem trgu v Žalcu voznik kombiniranega vozila rg. št. CE 100-365 Goran TANASKOVIČ v križišču z ulico Savinjske čete izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem Marjanu RAMŠAKU, ki je v trčenju padel po vozišču in se hudo poškodoval. Ugotovljeno je bilo, da je Tanaskovič vozil pod vplivom alkohola, pa tudi s tehnično ne brezhibnim vozilom, poleg tega pa ima tudi prepoved vožnje motornih vozil B kategorije.
Tega dne je ob 18.30 v Braslovčah voznik kolesa z motorjem Martin BALOH s Polzele nepremišljeno prehiteval drugega voznika kolesa z motorjem, se pri tem oziral in zaradi nekontrolirane vožnje zapeljal s ceste, kjer je trčil v drog električne napeljave. Pri trčenju in padcu se je hudo poškodoval.
Dne 19. maja je ob 18.40 na magistralni cesti med Levcem in Drešinjo vasjo voznik os. avtomobila rg. št.MB 265-101 Jernej ZUPANIČ zaradi nepazljivosti med vožnjo zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeče vozilo CE 164-458 Milana Ml-LJEVIČA, ki je bil v trčenju hudo poškodovan, enako pa sta bili poškodovani tudi njegovi sopotnici Zora SEIZOVIČ in Milka MILJEVIČ, voznik Zupanič pa je bil le laže poškodovan.
Dne 20. maja je ob 22.uri v bližini Braslovč Stojan BOŠNJAK, star 18 let, pred prehitevanjem voznika kolesa z motorjem Bogdana JURŠIČA ugasnil luč in nato na neosvetljenem vozišču pričel prehitevati. Takrat sta iz nasprotne smeri pripeljala voznika koles z motorji Branko in Zdravko ŽGANK, ki voznika brez luči nista opazila. Prišlo je do oplaženja z Zdravkom Žgankom, pri čemer sta oba voznika izgubila oblast nad vozili in je zaradi tega Bošnjak zapeljal s ceste na njivo, Zdravko Žgank pa padel po vozišču, pri čemer sta se oba le laže poškodovala. Miličniki domnevajo, da je Bošnjak vozil pod vplivom alkohola.
Dne 21. maja je ob 14. url na magistralni cesti v Studencah voznik osebnega avtomobila rg. št. CE 203-580 Jože ŠUŠTER iz Velenja pri vožnji v ovinek zapeljal v levo, ko mu je nasproti pripeljal neznan voznik delovnega stroja. Da bi se izognil trčenju se je Šuster vrnil na svojo stran cestišča, zaradi zanašanja pa je nato zapeljal v potok Pirešico, kjer je z vozilom obstal na strehi. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola, ki je botrovala nesreči, se je v Šusterjevem vozilu hudo poškodoval sopotnik Stanko KORODEJ.
Dne 22. maja je ob 6. uri zjutraj na žalski obvoznici voznica os. avtomobila rg. št. KR 161-168 Danijela TRUDEN iz neugotovljenega vzroka, domnevno zaradi utrujenosti, zapeljala na levo stran v trenutku, ko sta ji pripeljala nasproti voznik Alfonz BAUMAN, ki je trčenju ušel, in voznik os. avtomobila rg. št. B-CS 3564 Ahmed BAS, ki pa trčenju ni ušel; v nesreči sta se hudo poškodovala voznica Trud-nova in sopotnik Sait GUNEY v Basovem vozilu, nastala pa je tudi velika materialna škoda.
Dne 23. maja ob 13.55 sta v Šempetru peški Minka ŠAŠKO in Bara VRHOV-SKI prečkali magistralno cesto izven prehoda za pešce v trenutku, ko je v smeri Žalca pripeljal avtobus reg. št. CE 218-469. Voznik Alojz GRABLER je sicer zaviral, vendar je peško Baro Vrhovski kljub temu zbil po cestišču in je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrla.
Dne 25. maja ob 5.45 na lokalni cesti Velika Pirešica-Galicija voznik os. avtomobila CE 198-344 Janez POHOLE v križišču s prednostno cesto izsilil prednost vozniku kombi vozila CE 198-160, ki ga je upravljal Dušan ZIMŠEK. V trčenju sta se laže poškodovali sopotnici v kombi vozilu Brigita MRAK in Vesna POVŠE.
Dne 27. maja je ob 7. uri na Polzeli otrok Robert TURNŠEK na prehodu za pešce prečkal vozišče, v tem pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem Silvester URATNIK, ki je otroka spregledal in ga zbil po vozišču, pri tem pa se je otrok hudo poškodoval.
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dne 29. maja ob 20.10 na lokalni cesti v Matkah voznik kolesa z motorjem Boris METELKO, star 22 let, izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na bankino. Ko se je skušal vrniti na vozišče, sta s sopotnikom Dušanom DOBRILOVIČEM iz Šešč padla, pri čemer se je voznik laže poškodoval.
Na lokalni cesti v Parižljah je dne 31. maja ob 21.30 voznik neregistriranega motornega kolesa Zoran TAVČAR iz Založ pri prehitevanju drugega motornega kolesa močno zaviral, ko mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil. Pri zaviranju je motorist izgubil oblast nad vozilom, padel in se laže poškodoval.
KAZNIVA DEJANJA
Dne 14. maja je okoli 13.30 v stanovanju Jelka PESJAKA v Žalcu eksplodiral plin, ki je uhajal iz jeklenke zaradi nestrokovnega upravljanja servisnih storitev Plinarne Celje. Z. S. iz Celja za ta opravila ni bil strokovno usposobljen, vendar jih je opravljal brez dovoljenja.
Dne 15. maja je okoli ene ure zjutraj neznani storilec izpred gostišča Obirc v Črnovi odpeljal odklenjen parkiran osebni avtomobil reg. CE 217-141 lastniku Srečku OSTRUHU iz T. Velenja. Vozilo je bilo kasneje najdeno v T. Velenju.
Dne 16. maja je v popoldanskih urah prišlo do delovne nezgode v obratu talilnice v Ferralitu v Žalcu. Delavec Zdravko DUNAJ je v nasprotju z navodili skušal prestopiti talino vlečenega jekla, pri tem izgubil ravnotežje in z roko prijel razbeljeno jeklo, zaradi česar je dobil opekline tretje stopnje.
V	noči na 18. maj je bilo vlomljeno v tehnično trgovino Savinjskega magazina v Preboldu. Storilec je na silo odprl vhodna vrata in odnesel več tehničnih predmetov in akustičnih aparatov.
Skupina otrok je 21. maja v popoldanskih urah razrezala velik taborniški šotor, postavljen v športnem centru v Žalcu, ki je bil namenjen uporabi pionirjem Slovenije, ki so imeli shod v Žalcu. Taborniki so tako oškodovani za 3.000.000 dinarjev, saj je šotor neuporaben.
Dne 21. maja je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Vilija STERNADA IZ Griž. Storilec je splezal na balkon, razbil okensko steklo in prišel v notranjost, od koder je odnesel radio kasetofon in moško bundo. Čez dva dni so miličniki prijeli klateža brez stalnega bivališča G. A., pri katerem so našli ukradeno bundo, radiokasetofon pa je prodal neznani ženski na območju Prebolda. G. A. je osumljen tudi več kaznivih dejanj na območju Mozirja.
Dne 26. maja je bilo izpred gostišča ŠIMEK V Petrovčah Slavku DJURASU IZ Žalca ukradeno kolo z motorjem, ki so ga miličniki nato našli v Sl. Konjicah, kamor se je odpeljal M. J., ki tam tudi stanuje.
V	noči na 27. maj je neznanec vlomil v garažo Albina KUPCA iz Gornje vasi in odnesel dve motorni žagi.
V	času od 26. do 28. maja je bila Jelici RAK i Pariželj ukradena večja količina mesa iz zamrzovalne skrinje. Podobna tatvina je bila storjena tudi 4. junija v večernih urah na škodo Milana STROJANŠKA iz Rakovelj.
V	noči na 29. maj je bilo vlomljeno v objekt ZŠAM Žalec na avtopoligonu V Ločici pri Polzeli. Storilec je odnesel pijačo in nekaj tehničnih predmetov.
V	dopoldanskem času je bilo dne 30. maja vlomljeno v dve stanovanjski hiši v Preboldu. V obeh vlomih so storilci iskali denar.
V	noči na 4. junij so miličniki prijeli M. B. iz Dolenje vasi, ki je pred tem kradel iz vozila Bruna JEZERNIKA iz Braslovč.
Dne 7. junija so miličniki s pomočjo občanov Zabukovice prijeli skupino štirih mladostnikov, ki so prejšnji dan pobegnili iz MPD Jarše. V 24. urah je ta skupina na celjskem območju in Žalcu ukradla kar šest koles z motorjem.
(Vabimo vas na 7. Žalsko noč )
IZ jubilejnim koncertom ansambla bratov Avsenik se je pričela letošnja, sedma po vrsti, turistična prireditev Žalska noč. Delavci Turističnega društva in gostinske organizacije so pripravili bogat in zanimiv program za vsakogar. Tako bodo v petek, 24. junija, ob 17. uri pripravili na prireditvenem prostoru pri hotelu piknik sladoleda in otroški TINGEL-TANGEL. V programu bodo sodelovali Mateja Svet, ki bo delila avtograme, Kaja Štiglic, junakinja filma Poletje v školjki, kantavtor Davor Božič in še vrsta drugih gostov. Prireditev bo vodila Deja Mušič.
Ob 20. uri bo v dvorani kultur-' nega doma velika modna revija, ki jo pripravlja Nama. Na prireditvenem prostoru pred hotelom in Namo pa bo zvečer zabava, igral j bo ansambel Lapos iz Nove gorice.
Največ prireditev pa bo v soboto. Ob deveti uri se bo pričel mednarodni balinarski turnir; tradicionalni, V. kolesarski kriterij mesta Žalca pa se bo pričel ob deseti uri. V odmoru kriterija se bodo predstavili državni repre-zentantje cestno hitrostnih dirk na motorjih.
Popoldanski program bodo pričeli člani Mladinskega pihalnega orkestra, nato pa bo sledil športni popoldan na stadionu. Ob 17. uri se bodo pomerili direktorji z novinarji celjske regije, tekmo pa bo komentiral Tone Fornezzi-Tof. V
ekipi novinarjev bodo nastopili tudi znani obrazi TV zaslona Marjan Lah, Luka Škoberne, Lerka Bizilj, Janez Pirš, Janez Čuček, Janez Sever in seveda novinarji Radia Celje in Novega tednika. Kdo pa bodo častni gostje ekip, pa selektorja Tone Bratuša in Tone Vrabl še nista objavila.
Gasilsko društvo Žalec vabi ob 18.30 na svečanost ob predaji in krstu nove gasilne lestve.
Žalska noč pa bo dosegla svoj vrhunec ob 20. uri, ko bodo člani Svobode Griže prikazali kmečko ohcet. Ob 21. uri pa se bo pri hotelu začel izbor SUPER MISS, sodelovalo pa bo dvanajst najlepših deklet različnih lepotnih izborov v letošnjem in lanskem letu v Sloveniji. Nato se bo predstavil Moped show z jubilejnim in najnovejšim programom.
Nazadnje naj še omenimo, da gostinci pripravljajo bogato izbiro domačih jedi, in specialitet, zabavali pa vas bodo ansambli ŠOK, Lapos, ŽABE . . .
Na prireditvenem prostoru pri tržnici pa bodo delavci Mesne industrije iz Nove gorice ponudili pršut, mortadelo, ki bo tehtala 500 kg, in še vrsto drugih kraških specialitet. Ponudili pa vam bodo tudi priznana vina Goriških Brd.
Turistično društvo Žalec in gostinci vas torej vabijo na največjo slovensko veselico, pridite, ne bo vam žal. Dobimo_ in srečajmo se enkrat na leto v Žalcu v prijetni in nepozabni druščini.
NOVOST V HOTELU GOLDING-RUBIN
shujševalna kura
z akupunkturo pod vodstvom specialista dr. sci. med.
Informacije v recepciji hotela aii po telefonu 714-211, 714-229.
nama
V	OKVIRU ŽALSKE NOČI velika modna revija
24. junija 1988 ob 20. uri
V	KULTURNEM DOMU ŽALEC.
Predprodaja vstopnic na kreditnem oddelku veleblagovnice NAMA Žalec.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC - 7. julij in DAN BORCA — 4. julij.
Veleblagovnica	^B"	Žalec
Prodajni center B B B. B B B p. ^B. ' Levec
Razstava fotografij Ljuba Korberja
»Marsikaj lepega bi ostalo prikrito, marsikaj dragocenega pozabljeno, če Ljubo Korber ne bi imel posebnega čuta za vse, kar je vredno zapisati s fotografskim aparatom in tako ukrasti pozabi.«
Tako je zapisano na vabilu, ki vse ljubitelje lepe fotografije vabi na ogled razstave umetniške fotografije Žalčana Ljuba Korberja. Razstava, ki jo omogočata Občinska matična knjižnica in SOZD Hmezad Žalec, bo odprta v prostorih knjižnice od 24. junija do 8. julija v času, ko knjižnica posluje za bralce. Priznan fotograf in naš sodelavec, ki si je doslej prislužil prvo nagrado Dnevnika za najboljšo fotografijo, drugo nagrado za športno fotografijo na Olimpiadi v Sarajevu, prvo nagrado za akt fotografijo časopisa KAJ, priznanje OZN, pripravil samostojno razstavo v Žalcu in sodeloval na skupinski razstavi v Moskvi, se bo tokrat predstavil s serijo portretov.	ib
Penzion Rinka Solčava
če se ne morete odločiti, kam bi odšli na krajši izlet, vam predlagamo, da se odločite za vedno lepo Logarsko dolino. Mimogrede pa se ustavite v Solčavi v penzionu Rinka, kjer vam bomo ponudili domače jedi. Morda pa se boste odločili za večdnevni izlet in ogled zanimivosti doline, mi pa vam nudimo tudi prenočišča.
Pridite, ne bo vam žal, priporoča se penzion RINKA v Solčavi.
PRIPOROČAMO,
DA PRED DOPUSTOM OBIŠČETE BLAGOVNICE SAVINJSKEGA MAGAZINA V ŽALCU, ŠEMPETRU, PREBOLDU IN NA POLZELI,
KJER VAM NUDIJO ŠIROK IZBOR OPREME ZA PROSTI ČAS!
Posebna ponudba v BLAGOVNICI SAVINJKA:
-	TENIS LOPARJI
—	MAJICE VSEH VELIKOSTI PO UGODNIH CENAH
Pridite še danes!
NAJPOPOLNEJŠA PONUDBA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE V
- KONSIGNACIJSKA PRODAJA BCS PROGRAMOV
— STALNA RAZSTAVA KOMPLETNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
čestitamo za praznik občine Žalec