Štev. 50. V Mariboru 16. decembra 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem n- Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 6 kr dom ia celo leto 2 gld. 50 kr., la pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 85 kr. — Naročnina se pošilja upravnlStvn v tiskarni sv. Cirila, koroške uliee Za oznanila se plačaje od navadne vrstice, če se nat<«ne enkrat, po S ki., bštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. | dvakrat 13 kr., trikrat 1C kr. Manifest desnice. Kdaj se zopet snide državni zbor, se zdaj ne ve. Gaučevo ministerstvo bode si pomagalo s § 14 osnovne postave. In kdo je tega kriv? Levica državnega zbora, to so liberalni in nacijonalni Nemci, socijalni demo-kratje in tudi krščanski socialisti. Ako krivdo zvračajo na Slovane in katoliške Nemce, tedaj nesramno lažejo. Slovanski in katoliški nemški poslanci pa so izdali naslednji manifest, ali izjavo na svoje volilce: »Na temelju načel združenih klubnih zavez, ki tvorijo zbornično večino, namreč kluba čeških poslancev, skupine čeških veleposestnikov, centruma, poljskega kola, Rumuncev, krščansko slov. zveze in kluba kat. ljudske stranke smatrajo si zastopniki parlamentarne komisije desnice za svojo dolžnost, z nastopnim izjavljati svoja načela in svoje prepričanje: Ker je vsled žalostnih parlamentarnih dogodkov, o nasledkih, katerih je težko sklepati že sedaj, ustavno delovanje osrednje zbornice v Avstriji za nedoločen čas prekinjeno, izjavljamo, da bo temelj za prihodnje politično delovanje imenovanim skupinam v večini vedno njihov adresni načrt. Po njem se bodo tudi v bodoče solidarno potezah za priznanje zgodovinsko-političnih pravic in avtonomije kraljestev in dežel, pravično izvršitev jednakopravnosti vseh narodov avstrijske države, za gojitev prave vernosti in nravnosti in plodovito delo za gospodarsko in socijalno zboljšanje vseh stanov prebivalstva, trdno prepričani, da se bodeta s tem blagor in moč cele države le povspeševala in zavest skupnosti posamnih narodov utrjevala. Že to dejstvo, da mnogobrojni zastopniki nemških alpskih dežel pripadajo večini, dokazuje, da je popolnoma neosnovano večkrat povdarjano očitanje, kakor bi večina hotela kratiti pravice nemškega naroda; na drugi strani pa je tudi jasno, da so stranke v večini opravičene zahtevati od nasprotnih poslancev, da tudi oni pravično presojajo narodne pravice drugih narod-nostij. Samo z ozirom na skupno državo so hotele stranke v večini razmerje z Ogersko urediti ustavnim potom, da bi na ta način preprečile nevarnost državne krize. Žalibog, da se to vkljub iskreni gorečnosti v izpolnjevanju dolžnosti in požrtvovalni vztrajnosti ni doseglo. Tudi po odstopu Badenijeve vlade in med razpravami, ki jih je pričel minister baron Gauč, izkazana in do skrajne meje segajoča prijenljivost v jezikovnih in formalnih vprašanjih ni mogla ustanoviti urejenih parlamentarnih razmer. To dejstvo se zdi večini zelo obžalovanja vredno in vzlasti se obžaluje, da se je sedaj oškodoval parlamentarizem v Avstriji, da se je povzročila negotovost glede na razmerje z drugo državno polovico in da se je tudi preprečilo, vsaj v gospodarskem in socijalnem oziru, ustreči opravičenim in nujnim željam ljudstva. Vsled vseh teh dejstev mora večina odklanjati odgovornost za te žalostne razmere. Ostaja ji pa prepričanje, da je hotela najboljše, in nadeja se, da se končno vender ugodno rešijo težke naloge, ki so sedaj v državi na dnevnem redu.« Vitez Javvorski, grof Dzieduszycki, grof Pininski, Koz-lowski, Rutowski, Abrahamovič, Jederzejovič, Barvinski, dr. Šusteršič, dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Laginja, Biankini, Bulat, vit. Vukovič, dr. Engel, dr. Kaizl, dr. Herold, dr. Pacak, dr. Brzorad, dr. Žaček, dr. Kramar, dr. pl. Fuchs, dr. Ebenhoch, Karlon, Lupul, Popoviciu, grof Palff'y, grof Zedwitz. -- v Kako se Spodnji Staj ar pripravlja za Pruse. (Dalje.) Drugo društvo je »Sudmarka«, osnovano leta 1889. Posebni namen mu je, v gospodarskem oziru po-prusiti Štajarsko, Kranjsko in Koroško. »Kaj pa je s Primorskim in Trstom«, utegne čitatelj prašati, »saj ju Prusi tudi hočejo imeti?« Stvar je taka. Ali je po sklenitvi zveze med Avstrijo in Nemčijo Bismark jel uvi-devati, da se Primorsko s Trstom ponemčiti ne da, ker tukaj ni skoro nič Nemcev, in je vsled tega to zemljo »začasno« prepustil Lahom, ali pa je Lahe same jelo skrbeti, ko so videli, da njim Nemci to zemljo hočejo pred nosom vzeti; naj je, kakor hoče, ali gotovo je, da so leta 1883. tudi Lahi sklenili z Avstrijo zvezo pod istim pogojem, kakor Nemci, namreč s tem, da vodijo več ali manj na Primorskem in v Trstu notranje stvari oni. Bismark, oziroma Nemčija pa te zemlje nikakor ne misli Lahom pustiti, kajti Nemčija se »mora« raztezati do Trsta, ker bi to-le mesto ji naj bilo za Jadransko morje tistega pomena, kakoršnega je za Severno Hamburg. To imajo Nemci v svojem političnem katehizmu. Kako pa Lahe pridobiti, da Nemčiji Primorsko s Trstom prepuste? Z mečem bi seveda šlo, ali boljše je, če ga ni treba, vzlasti, če ima Francoze za hrbtom. Premeteni Bismark pozna slabosti človeške dobro, in tudi srčne želje Lahov; on dobro ve, da bi oholi Lahi kaj radi imeli kolonije, to so zemljišča v drugem svetu, vzlasti v Afriki, kjer jih je dandanes še jedino mogoče pridobiti. Čitatelji se še gotovo spominjajo napornega boja Lahov z Abesinci v Afriki, katere bi si bili radi podvrgli. In res, ko je bila naša zveza z Lahi sklenjena, od tega trenutka je jel Bismark na vse kriplje po Afriki loviti zemljišča; sreča mu je bila mila, in kmalu je nagrabil toliko, da mu je bilo upati, da bodo za ta svet takrat, ko se bodo Nemčiji jele uresničevati njene želje, Lahi tej radi prepustili Primorsko s Trstom; tej zahtevi se upirati, bodo si pa Lahi, ki se pre bajonetov hudo bojijo, dobro premislili. Zato se torej »Siidmarka«, ki se je osnovala po sklenitvi naše zveze z Italijo, za Primorsko s Trstom ne briga. Poučimo se o namenu tega društva natančneje in oglejmo si njegovo delovanje. V to svrho se lahko poslužujemo letnega poročila, ki ga je to društvo samo objavilo v »Tagespošti« dne 1(5. avgusta povodom letošnjega zborovanja v Kočevju na Kranjskem. Načelnik glavnega vodstva, znani prusak in poslanec dr. Hofmann-Wellenhof, je rekel med drugim: »Slovanom bodemo pokazali, da se močno motijo, kadar v svoji blaznosti trde, da sta zemlja na južni strani Drave in tudi Spod. Štajar (to je torej slovenska Koroška, Kranjska in slovenska Štajarska) njihova. Število tistih, katerim se oči odpirajo, je od leta do leta večje. Mi ne delujemo za stranko, ki živi od danes do jutri, ampak za ves ljubljeni nemški narod.« Jasno dovolj; »Siidmarka«: torej dela na to, da postane Spodnji Štajar, slovenska Koroška in Kranjska del združene Velike Nemčije. Priznati moramo, da »Siidmarka« v to svrho vrlo deluje. Poročilo pravi, da je tudi preteklo leto zvesto prežala na slovenske kmetije ter je Nemcem spravljala v roke, da je pridno skrbela, da so v slovenskih krajih se naseljevali nemški obrtniki, prusaški zdravniki, odvetniki, koncipijenti, inženerji, geometri i. dr., da je v slovenske kraje marljivo pošiljala nemške delavce, po-magače in učence, in da je v to svrho vodstvo izdajalo tedenske zaznamke oglasil in priporočil. Izposodila je »Siidmarka« posestnikom 1560 gld., obrtnikom in trgovcem 3070 gld., in sicer na priporočilo krajne podružnice, to se pravi, dobil je denar le tak, ki je že čvrst nemčur, ali tak. ki se je ž njim dal v prusko mrežo vloviti. Podpisale so se nemške posojilnice, nemška društva, kakor »Deutsches Vereinshaus« na Ptuju z 200 gld., godbeno društvo ravno tam s 50 gld. in pru-saške knjižnice za ljudstvo; tudi na šole se je razlival blagoslov »Siidmarke«; tako se je dalo neki občini na Spodnjem Štajarskem za stavbo šole 500, drugi 300 gld., gotovo pa le na posodo in še to proti temu, da se bode na dotičnih šolah pruševalo; tudi je nekoliko »pridnih« učiteljev in »vrlih« učiteljiščnikv odobilo podpore, ravno tako dijaška kuhinja za Nemce v Mariboru; otroškima vrtcema v Velenju in Šoštanju, ki ju »šul-verein« ne more več vzdržavati, poslalo se je po 300 in 100 gld.; deci po otroških vrtcih in šolah so se kupili božični darovi in darovale knjige; končno so se še po šegi starih Nemcev o Janževem prirejali kresovi, okrog katerih se je govorilo, pevalo in pivalo na zdravje Nemčije. — Izpisali smo iz poročila v prvi vrsti le troške, ki jih je društvo imelo na Spodnjem Štajarskem. Od kod pa denar? Gotovo ga je nekaj prišlo iz Nemčije, česar pa poročilo ne pove. Nekaj sta dala deželna zbora na Štajarskem in Koroškem, toda ne menda iz žepov prusaških poslancev, ampak od davka, ki ga plačuje ljudstvo, torej tudi mi. Mi sami torej moramo Nemcem plačevati za to, da nas pehajo iz naših starih domov, da nam iz rok trgajo zemljo, katero naj obdelujemo ne več kot gospodarji, ampak kot sužnji. Naši gg. poslanci so se seveda temu početju, za katero ne najdemo primerne besede, upirali, ali Nemci, ki so v večini, so se njim in nam le posmehovali. Čakajte, dan osvete pride I Največji dar pritekel je letos »Siid-marki« pač od mariborske šparkase, ki ji je dala 25 tisoč gld., da postavi v Mariboru hišo za nemške dijake. V Celju imajo Nemci že tak »Studentenheim«, v " aterega lovijo slovenske sinove, da se ti le vzgajajo v skem duhu. Slovenci, kaj nosite svoj denar v mari-sko šparkaso ? Ali nimamo slovenskih posojilnic ali v Celju celo hranilnico? Ne uničujte se sami! Nadalje se je denarja pridobilo po nabiralnikih, ki jih ima društvo po gostilnicah in zasebnih hišah, in končno je društvu lep dobiček dala prodaja lastnih užigalic, pisemskega papirja in drugega drobiža. Vsi dohodki leta 1896. so brez daru mariborske hranilnice znašali 30,225 gld., troški pa 29,581 gld. 35 kr. Podružnic je bilo 109, udov 11,000. Poročilo dalje pravi, da sta društvu se poslala brzojavna pozdrava iz Berolina in Hamburga; pozdravov avstrijskih prusaških društev in posameznih prusakov niti ne omenjamo; pozdravljanje se je sklenilo s prusko pesmijo »Wacht am Rhein«, in koncem zborovanja se je za vrlo zavedno delovanje v imenu Nemčije zahvalil neki dr. Samassa iz Heidelberga v »nemškem rajhu«. Dragi Slovenci! Ce si hočemo življenje ohraniti, moramo se povsod tam braniti, kjer nas napadajo. Kakor je bilo treba, da smo si zoper »šulverein« ustvarili šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ravno tako je treba, da si osnujemo društvo zoper »Südmarko». Ne odla-gajmo! V koliko škodo nam je že bila naša lahkomiselnost ! Kako skrben je Nemec vkljub svoji moči! Ce mi, ki nas je mnogo manj, in ki nas vlada zatira, ne bodemo skrbnejši od njega, mora nas biti konec. Res je, da novo društvo zopet stane denar, ki ga je pri nas itak tako malokdaj videti, ali nič ne pomaga; vidimo, da živimo v nenavadno hudi dobi, ki tirja od nas največjih žrtev, ki jih človek sploh more prinašati. Sicer pa .žrtvujemo, kar žrtvujemo, zase. Ce se ohranimo, prišli bodo boljši časi, in opomogli si bodemo zopet; če pa ne storimo, kolikor moremo, čaka nas robstvo. Torej nemudoma na delo! O manjših društvih ne moremo več obširno pisati, ker nam tega prostor ne dovoljuje. Zato le te besede v opomin: Imejmo oči odprte, da spoznamo, kar je nam prijazno in koristno in kar sovražno in škodljivo! Sovražnega ne podpirajmo ter trudimo se, da ga zatremo! Posameznega sovražnika loti se čvrsto vsak sam, kjer pa nas napada združen, družimo se tudi mi. Previdno, pogumno in vztrajno! Cerkvene zadeve. Premišljevanja za vsaki dan v slov. jeziku. Že večkrat se je med duhovniki naše škofije izrekla želja, naj bi vsakoletne duhovne vaje za nje bile v slovenskem jeziku. Pred 14. dnevi in ta torek pa se je nekdo v slov. liberalnem dnevniku tako spozabil, da cerkvi očita, da ona na slov. Štajarskem med drugim germanizacijo pospešuje tudi s tem, da se eksercicije za duhovnike vsako leto obhajajo v nemškem jeziku. Razun lani o II. lavantinski sinodi so te duhovne vaje bile res v nemškem jeziku. Višja oblast bi gotovo rada priskrbela vaje v slovenskem jeziku, saj se pri eksercicijah ne gre za jezik, ampak da eksercitanti vodjo duhovnih vaj razumejo in si nauke v srce vtisnejo — ali to ni mogoče, ker čč. oo. jezuiti ali redemptoristi nimajo mož, ki bi bili popolnoma zmožni slovenščine ter sploh zato sposobni. Ali duhovnik, da ostane »goreče in sveteče svetilo« (Jan. 5, 35.), naj se ne udeleži vsaj vsako tretje leto (Gesta et stat. syn. lav. 1896, str. 357.) duhovnih vaj, ampak naj vsak dan četrt ali pol ure premišljuje. Vemo, da vsak naš duhovnik ima kako nemško pre-mišljevalno knjigo, toda kdor je res zavzet za slovenske duhovne vaje, on si bode tudi omislil slovensko premišljevalno knjigo, katere I. zvezek je nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru pod naslovom: »Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse dneve celega leta. Spisal o. Brunon Vercruysse, duhovnik D. J. — Po trinajsti francoski izdaji preložili lavantinski bogoslovci«. Drugi del se že tiska in gotovo izide okoli velike noči. Ker ima I. zvezek premišljevanja za vsaki dan od dne 1. prosinca do dne 30. rožnika, zato je najbolj umestno, da si vsi gospodje to v prav lepi slovenščini spisano knjigo še pred novim letom omislijo. I. del obsega 582 stranij male osmerke in velja broširan 1 fi. 50 kr., ukusno vezan 2 fl. 10 kr., po pošti 10 kr. več ter se naroči ali že v imenovani tiskarni ali v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Pa tudi slovenskim redovnikom in redovnicam ter vsem osebam, ki imajo navado vsak dan premišljevati, ta premišljevanja nujno priporočamo, da bode živel v nas Jezus Kristus, ki je »ravno tisti včeraj in danes in vekomaj!« (Hebr. 13. 8.) Mili darovi za dražbo vednega češčenja: Vransko 20 gld. 50 kr., Sv. llj pri Turjaku 14 gld. 9 kr., Slivnica pri Mariboru 26 gld., Devica Marija v Puščavi 50 gld., Ljutomer 21 gld. 72 kr., Sv. Anton v Slov. gor. 5 gld. 32 kr., Olimje 5 gld. 38 kr., Griže 34 gld., Kapele pri Brežicah 4 gld. 11 kr., Vojnik 40 gld., Kozje 20 gld., Loka 2 gld. 50 kr., Kapela pri Radgoni 20 gld. 10 kr, --- Gospodarske stvari. Dobri sveti za to in ono. (Dalje.) 13. Krvotok iz ran se ustavi. Večkrat se pripeti, da se kdo vreže ali drugače rani tako, da krvi ne more ustaviti. V takem slučaju se priporoča naslednje kaj preprosto sredstvo: Vzame se košček čiste vate, ki se namoči v toplo vodo ter čvrsto pritisne na rano. To pomaga. Ako pritisnemo vato samo, ali jo namočimo v mrzlo vodo, ne pomaga nič. Treba pa je vzeti precejšen kos vate, da se v njem vzdrži toplota dalje časa. 14. Proti izpadanju las se priporoča navlažiti jih s sokom iz čebule ali luka, kateri si lahko vsakdo sam pripravi. V ta namen se vzamejo tri glave čebule, polijejo se z litrom francoske žganjice, nato pa se postavijo za 36 ur na topel kraj. Fotem se ta zmes precedi ter pridene k temu še četrt litra zavrelice iz lapuhovega korenja. S to tekočino se potem natirajo lasje z gobo po več tednov dvakrat ali trikrat na dan zaporedoma, a to tako, da se pri tem tudi koža zmoči. 15. Kako se ohrani zelje sveže čez zimo. Zelje se izdere s korenino vred ter se postavi v vrsto v jamah 30 do 40 cm globokih. Ko napoči zima, se jama pokrije z latami, na katere se nasuje slama ali suho listje. Huje ko pritiska mraz, več je treba tega pokrivala. — Ali pa se izkoplje v zemljo jama 30 do 40 cm globoka, katere dno se dobro zravna in ob lepem vremenu se položi vanjo zelenjava z glavami navzdol. Ko napoči zima, nasuje se na zelenjavo suha prst, katere se prisipuje čimdalje več sorazmerno s pritiskajočim mrazom, da se korenine popolnoma zakrijejo. Na vrh se pokrije jama še s slamnatim gnojem ali suhim listjem. 16. Domače sredstvo zoper grižo. Najboljše sredstvo proti griži je zavrelica iz bobi k d ivjega trna, ki v jeseni dozore. Teh si natrgajmo, posušimo, da jih imamo ob času potrebe pri roki. Drugo sredstvo je naslednje: Vzame se za nožev konec stolčenega popra, ki se vsuje v vino ter izpije. Tudi to pomaga. Ali pa se vzame za kavino žlico stolčenega cimeta, ki se v vinu skuha in toplo popije. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 18. decembra v Poličanah (za svinje) in v Brežicah. Dne 20. dec. pri Sv. Ani na Teharjih. Dne 21. dec. na Laškem. Dne 22. dec. v Imenem (za svinje). Dne 23. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dopisi. Iz Šoštanja. (Zmaga.) Dolgo z upom in strahom pričakovani dan novih volitev za trg Šoštanj je napočil 29. novembra. Že več kot eno leto so se nasprotniki pripravljali na to volitev, se širokoustili, da so Slovencem le milostno prepustili, da so bili do sedaj tri leta občinski gospodarji, da pa za naprej mora biti barka zopet njihova. Mislili smo, počakajmo, morda bodo dali bolj po ceni! In res, ko so do dobrega pregledali pozneje volilne listine, so se takoj prepričali, da barka ne more njihova biti, kajti prvi in tretji razred sta bila gotovo naša, drugi pa dvomljiv. Zdaj so dali ceneje in nam ponudili kompromis: 7 odbornikov bi naj mi imeli, oni pa 5. Slovenec je pravičen in včasi še prepošten, zato smo tudi tukaj bili vsi skoraj za pravičen kompromis, da se jim namreč prepustijo 4 odborniki, 5 pa nikakor. Stuhtali smo bili takoj, zakaj zahtevajo ravno 5 odbornikov, kajti to število je ravno zadostno, da bi bili pri obč. sejah obstrukcijo delali, k la Wolf in Schönerer, tako pa če so le 4, so jim peruti pristrižene. To smo jim ponudili, nekaj za to, da bi bili tudi nasprotniki po dejanskih razmerah zastopani, nekaj za to, da bi se volitev vršila mirno brez strastnih agitacij. Ponudbo našo so odklonili, boj je bil napovedan. In kakšna borba! Gotovo še ni Šoštanj takšne agitacije doživel in je ne bo morda več, pa tudi noben drug trg na Spod. Štajarskein, kakor so jo tukaj razvili naši nasprotniki. Noč in dan so bili na nogah njih agitatorji, obljubovali so volilcem, prosili, žugali, z — denarjem podkupovali. Najbolj so trpele žene - volilke, ki so bile nam dale pooblastila. Za poštenjaka je dosti, če se enkrat odpravi iz hiše, a ti naši nasprotniki so bili kakor židovski agenti: vržeš ga pri enih. vratih ven, pa pride zopet pri drugih. Volilke so zapirali, da bi jim bile gotove, pri drugih so skušali šiloma po noči v hišo vdreti, kakor neki tukajšnji mesar in krčinar. Tudi žene so poskusile svojo srečo, kakor soproga tukajšnjega sod. uradnika in soproga Hansa Woschnagga. Ves trud in ves denar je bil zastonj. Nekatere volilke, prisiljene, da so preklicale svoja pooblastila, so jih potem zopet rade nam dale. Kolika razlika med njihovo in našo agitacijo! Kako mirno in dostojno jo je pri nas vodil naš izvrstni vodja, g. Ivan Vošnjak! Tu je šlo vse brez obljub, brez groženj, brez denarja, glavna pripomoč nam je bilo prepričanje, da smo Slovenci, in da tukaj ni treba nove nemške šole, ko še prejšnja dvojezična ni poplačana. (Konec prih.) S Krapja pri Ljutomeru. (Vojska zoper miši.) Dne 29. novembra je ves mili dan pihal močen jug, potem je začel obračati sever, in dobili smo prijeten ter že težko pričakovan dež, skoz noč potem pa nekoliko snega. Z novim snegom se je zemlja preveč napojila. Po našem polju se namreč pod zgornjo plastjo zemlje nahaja večjidel prodec. To je uzrok, da se pri nas svet hitro posuši. Imeli smo torej nekako zimsko sušo. Ali ona je za kmeta imela dve strani, dobro in slabo. Suša nam je dobro došla, da smo brez vremenskih ovir opravljali poljska opravila, to nam pa utegne v vspomladi priti prav in koristiti, ker smo si lahko njive sposprašili. In slaba stran obstoji v tem, da setve niso mogle prav ozeleneti in si opomoči. Suho vreme je tudi ugajalo našej nadlogi in sitnobi po njivah. Vrli »Slov. Gospodar« je po letu enkrat povedal, da nam veliko škodo delajo miši. Tem požeruhom je kmetu na škodo bilo lepo vreme v korist. Brezštevilne miši so po nekaterih parcelah tako gospodarile, da pleše le tu in tam zelenijo. Večinoma še so koreninice v zemlji zdrave. Toda rastline dihajo s pomočjo listov, teh pa kratko steblovje sedaj nima. Tako rastlina zastane v rasti. Le dobra zima in ugodno sprotiletje bi bilo v stanju rane zaceliti. Koder so luknje in kjer je prst vsa sprerovana, tam pač brezvspešno iščeš zelenine in pričakuješ sad. Kako pa nadlogi priti v okom ? To je seveda vprašanje. Za oračem so hodili morilci ter s primernim orožjem oboroženi mišim prišli do živega. Pa miši tako pokon-čavati, to je zdalo sicer nekaj, a vendar le malo. Ob-činarji so se obrnili do svojega zastopnika v državnem zboru, naj nam on pomaga do zdatnejšega orožja. Državni poslanec, vlč. g. dr. Gregorec. je drage volje storil potrebne stopinje in po njegovem zahvale vrednem posredovanju nam je visoko c. kr. ministerstvo kmetijsko doposlalo 200 steklenic nekega okužila. (Konec prih.) Iz kozjanskega okraja. (Pozor pred Rokom), pa ne pred svetim Rokom, temveč pred zloglasnim Rokom Drofenikom, socijalnim demokratom ter urednikom umazanih »Slobodnih glasov«, ki se tiskajo v Ljubljani v »Narodni tiskarni«. Oni teden je hodil po kozjanskem okraju. Živa duša ga ni poznala, ker si ni upal povedati svojega imena, pravil je le, da je agent neke angleške zavarovalnice. Radi tega je vedno najprvo govoril o zavarovanju, grdil pa »unio catho-lica«; potem pa poizvedoval, kakega mišljenja je kdo, in če je zapazil, da je kdo zinil kako čez duhovnike, koj sta si roke podala. Ponujal je liste socijalno-demo-kratiške ter zloglasno brošuro o štolnini, kjer mokrači predpisujejo duhovniku, koliko sme in ne sme računati krste, pogrebe itd. Sedaj pa že dobivajo iz Celja nekateri kalini, ki so obviseli na Rokovih limancah, po več iztisov socijalno-demokratiških časnikov in knjig. Tako je dobil neki pilštanjski krčmar kar 10 iztisov grdih brošur, ki so pa seveda vse romale zopet v Celje. V Kozjem se je zadržaval več dnij, a nikdo ga ni spoznal. Zahajal je v gostilne, sedel mirno pri čaši piva, čital kak časnik ter vlekel na ušesa, kaj se pogovarjajo pri sosedni mizi. Tu je bil celo tako predrzen, da je prišel brez dovoljenja v »Čitalnico«, prebiral časnike in ko se je zmračilo, prinesel mu je še predsednik luč v sobo, meneč, da je čitatelj kak vri narodnjak. Obhodil je vsako župnijo, posebno rad bi se bil sprijaznil z mladimi učitelji. Še težavnega in grdega pota v Olimje se ni zbal, kjer je tudi obiskal vernega in značajnega g. učitelja. ^ (Konec prih.) Iz ptujskega okraja. (C emu slo v.-ne mški uradni list?) Dragimi »Slov. Gospodar!« Ako se ne motim, teče že 26. leto, kar sem tvoj naročnik. Kot šibkega mladeniča si me začel podučevati in me vsik-dar dobro vodil tako, dasi izredil iz mene 1. gorečega katoličana, 2. zvestega Slovenca z dušo in telesom. Četirikrat sem bil volilni mož pri deželno- in državno-zborskih volitvah; naposled si me posadil na slol občinskega predstojnika. Zato te prosim, kot tvoj stari prijatelj, blagovoli to-le objaviti: Ob novem letu bode začel izhajati uradni list c. kr. okrajnega glavarstva na Ptuju; ta list, nam pišejo, bode slovenski in nemški in bode stal 3 gld. na leto. Po mojih mislih bi ta list naj bil samo slovenski, ker ga menda v celem okrajnem glavarstvu nobenega občinskega predstojnika ni, da ne bi slovenski znal, list pa, ako je samo slovenski, je lahko cenejši. Zato so moje srčne želje, da blagovoliš občinska predstojništva opozoriti, naj vložijo na c. kr. okrajno glavarstvo prošnje, da dobivamo samo slovenski uradni list. Župan. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so lastnoročno podelili veliki križec Štefanovega reda vnanjemu ministru Goluhovskemu. — Noben poljski poslanec noče vstopiti v baron Gaučevo ministerstvo, zato postane bržčas kak višji poljski uradnik gališki minister. — Na nemški »volkstag«, kateremu je predsedoval rogovilež Wolf, je prišlo okoli 2000 prusakov. Tudi nekateri naši nemškutarji so bili zraven. Ustanoviti hočejo »zvezo Nemcev«, ali brez krščanskih. Gališko. V Krakovu je bila v nedeljo velika slovanska slavnost, na katero je prišlo 20 poljskih, 10 čeških in 2 hrvaška državna poslanca. Sklenili so med velikim navdušenjem Poljakov, da hočejo avstrijski Slovani krepko skupaj držati. Včeraj pa je enaka slavnost slovanske vzajemnosti bila v Prerovu na Moravskem. Češko. Cesarski namestnik Coudenhove bojda v kratkem odstopi in pride na njegovo mesto kak general. — Slavni Rieger je obhajal oni dan svojo 801etnico. Častitat so mu prišli tudi Mladočehi. — V Pragi je v nedeljo prišlo do nemirov med češkimi in mokraškimi delavci, druge dni pa je bil mir. Štajarsko. Svetli cesar so vsemu graškemu vojaštvu izrekli priznanje za pravilno postopanje o zadnjih nemirih. — Kdaj se snide deželni zbor, se zdaj ne ve. Nemški zagrizenci hočejo par prav krepkih zasoliti katoliškim Nemcem in Slovencem. — Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda ni smela v Gradcu zborovati dne 4. dec. — Na graškem vseučilišču je nekaj najbolj nemirnih dijakov bilo izključenih. Koroško. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je prišel kot stotnik h kranjskemu pešpolku št. 17. v Celovec. — V Velikovcu so imeli v soboto občinske volitve. Zmagali so sami nemški nacijonalci s pomočjo mokra-čev. — Bauernbu ndski »Kmečki list« še vedno ni zagledal belega dne; slava slovenski zavednosti! Kranjs ko. Prezvišeni knezonadškof dr. Missia so dobili od svetlega cesarja red železne krone 1. vrste. — V Novem mestu so dobili notarski in odvetniški uradniki nedeljski počitek. — »Glasnik«, vrl list za krščanske delavce, bode z novim letom trikrat na mesec izhajal ter za vse leto stal 1 gld. Hrvaško. V Reki imajo Hrvati večino, vendar se Lahoni hočejo bojevati sicer zoper madjarske postave, a za samo laški uradni jezik. — V saboru je zdaj razgovor o pogodbi z Ogersko. Žalostno, da imajo Madja-roni večino, ki so za 30 sej izključili vrlega poslanca Potočnjaka. Ogersko. Vlada je kar meni nič tebi nič prepovedala rumunski shod v Sibinju. — Državni zbor je v prvem branju vsprejel začasno pogodbo z Avstrijo ter jo izročil finančnemu odseku. In v tem je minister Lukač, seve prikrito, priznaval velikanske koristi, katere ima Ogerska od te nagodbe vsako leto. Vnanje države. Rim. Kakor smo že omenili, praznovali bodo sv. oče Leon XIII. na novega leta dan biserno sv. mašo. Vsled tega so izdali avstrijski škofje skupen pastirski list, v katerem proslavljajo delovanje sedanjega namestnika Kristusovega. Italijansko. Rudini še ni sestavil novega mi-nisterstva. Gre pač težavno, ker v ministerstvo vedno bolj silijo radikalci, možje, ki bi mnogo radi kar čez noč spremenili, celo radi prevrgli kraljevi prestol. Nemško. V Berolinu so visokošolci priredili oni dan shod ter sklenili resolucijo, v kateri poživljajo avstrijske Nemce na ustajo za združenje Avstrije z Nemčijo. Mladost je sicer norost, vendar pa ta sklep že dolgo tli v prsih prusakov. Rusko. Šadovski postane poslanik v Carigradu, Izvolski, ki je par mesecev bil na Srbskem, pa v Mo-nakovem. — Ustanovi se ministerstvo za javne zdravstvene zadeve. Takega ministerstva še dozdaj nima nobena država. Srbsko. Ministerski predsednik Gjorgjevič je te dni rekel, da si vlada prizadeva gospodarstvo povzdigniti ter hoče nemške obrtnike poklicati v deželo. Ali Srbi ne poznejo basni o ježu in lisici? Turško. V Tesaliji je zbolelo 50 tisoč vojakov; od teh se je dozdaj že polovica spravila domov. — Turško vojno brodovje si za grške vojske ni upalo- iz Dardanel; te dni pa so se tri ladje s 62 topovi in 1500 moži vsidrale pred Solunom. Špansko. General Weyler, bivši poveljnik na Kubi, se je v nedeljo vrnil v glavno mesto Madrid. Vsprejem je bil hladen, za kar so skrbeli redarji in vojaki. — Na Kubi je vshodnih pokrajinah še 2000 ustašev, ki pa so bili bojda te dni precej tepeni pri Ruamu in Bacitu. ---♦--- Za poduk in kratek čas. t Anton Weixl, vrl Slovenec. Hvaležnost me veže, postaviti s temi vrsticami v »Slov. Gospodarju« skromen spominek vrlemu možu, kateri je bil od početka, pa dokler je mogel, zvest naročnik tega lista, po katerega načelih se je vedno držal in tudi z vso odločnostjo ta načela po svojih močeh zagovarjal. — Pokojni Anton Weixl se je rodil dne 19. maja 1819 v Cirkovcah na Dravskem polju od Jož. Weixla in Marije, roj. Lorbek. Oče je bil veleposestnik ter imel lastno kovačnico. Dva sinova Karol in Janez sta bila odločena za študiranje, prvi je postal jurist, a drugi dekan pri Sv. Barbari v Halozah; a naš Tone se je moral odločiti za kovačnico. Bil je bistra glavica, a vendar mu je takratna domača šola prizadevala mnogo težkoč, ker je bila popolnoma nemška. Kot kovač je bil blagi pokojnik spreten in vesten delavec in s svojo bistroumnostjo popravil in izumil marsikaj novega drugim kovačem v vzgled in vspod-bujo. Bil je prvi, ki je začel v teh krajih izdelovati železne pluge, katere je prodajal ne le v veliko domačih krajev, nego tudi na Koroško in celo na Ogersko. Ko je domačijo prevzel njegov starejši brat Miha, postavil si je on svojo hišo na koncu vasi, kjer je imel kovačnico, ter v kratkem dobil krčmo, katera je zaslovela daleč okrog, ne samo radi poštenosti in uljud-nosti pokojnikove in njegovih domačih Ijudij, nego tudi radi izvrstne kapljice. Pokojni Anton Weixl se je oženil z ravno tako blago ženko, istega usmiljenega in blagega srca, kakor je bil on, namreč s Kunigundo, roj. Schmirmaul, katera mu je bila zvesta in ljubezniva družica do njegove itak še prezgodnje smrti. Pokojni Anton Weixl je bil lep vzgled vsem vaščanom kot soprog in oče. Ž odkritosrčno ljubeznijo je ravnal tako s svojo soprogo in milimi mu otroki, katerim je preskrbel boljšo odgojo po mogočnosti, da so si mogli na lahkeji način pridobivati svoj vsakdanji kruhek. Najstarejši sin je živinozdravnik v Račah, drugi je žal, vsled bolezni, že umirovljen nad-učitelj iz Kamniee pri Mariboru, tretji je gostilničar pri Virantu v Ljubljani in četrti otrok je soproga gosp. učitelja Juga. Kot gospodar je bil Weixl vzgleden poljedelec in vzoren živinorejec. Na polju so se njegove njive od daleč ločile od sosednjih po bujnej rasti žita; živino je imel vedno najbolje pasmine. Pokojnik se ni držal, kakor je takih žal, še dandanes preveč, po starem kopitu, nego dobro uvidevši, da napreduje ves svet, prepoznal je, da je treba v vsakem oziru, osobito pa maloštevilnemu, kruto tlačenemu slovenskemu narodu napredovati, ako se hoče jedenkrat popolnem znebiti brezusmiljenega tlačenja tujčeve pete. V občevanju z ljudmi je bil pokojni Weixl jako prijazen z vsakim brez razločka stanu in narodnosti; bil je črez vse gostoljuben, osobito ga je vsikdar razveselila slovenska pesem. Lepo slovensko petje je ljubil črez vsako veselico, o čemur smo se imeli bivši mariborski dijaki osvedočiti pri več priložnostih. Takrat ni maral, ako ga je prišlo na mizo več, kakor za potrebo, tudi sam je ljubko pel in dostikrat zraven zacitral prav prijetno. - (Konec prih.) Smešnica. Neža in Špeta se srečata pred tednom dnij pred loterijsko nabiralnico, kjer so bile v oknu izpostavljene državne srečke, vredne 2 gld. Nekaj časa si jih ogledujeta, nato reče Neža: »Ti, jaz sem se dolgo jezila na kroner; zdaj se ne bom več; so pa res izvrstne, glej, za 2 gld. lahko dobiš 160 tisoč kron!« —-—♦-- Razne stvari. Domače. (M i los ti v i knezoškof) so se v nedeljo zvečer udeležili glavnega zbora mariborske Vin-cencijeve družbe v sobani katoliških rokodelskih pomočnikov ter so k sklepu v iskrenih besedah govorili o dejanski ljubezni do revežev in o potrebi katoliških mož. Sobana je sicer bila natlačeno polna, vendar pa škoda, da teh krasnih besed niso slišali tisočeri in tisočeri. (C. kr. najvišje sodišče) na Dunaju je zavrglo pritožbo velenjskega Pribožiča in tovarišev proti razsodbi porotnega sodišča celjskega od dne 28. sept., ko sta bila ondi enoglasno oproščena g. B. Ferk, odgovorni urednik »Slov. Gospodarja«, in g. faktor L. Brože. Pri-božič in tovariša bodo torej zdaj plačali stroškov gotovo okoli 700 gld., kar bodi v svarilo vsem onim, ki za vsako malenkost hočejo časnik tožiti! (Celjski dr. S t e p i š n e k) je tudi bil minolo nedeljo na nemškem »volkstagu« na Dunaju ter ondi nekaj govoril, da Slovenci ravno tako Nemce preganjajo, kakor Čehi. Ta je tako debela, da je izvestno dr. Ste-pišnek sam ne veruje. (Celjska mestna policija) dobi nova pokrivala, namreč pruske pikelhaube. Le tako naprej, naj vendar enkrat najvišja gospoda na Dunaju spozna naše nemške peteline ! Sicer pa še jutri ne pridemo pod Pruse ! (Celjsko kazino) so zapustili c. in kr. častniki, ker jim je tamošnji pruski vzduh postal neznosen. Tak izstop iz kazine bi tudi v Mariboru bil potreben, ker je bila na večer dne 29. nov. vsa razvetljena in se je pred njo pela prusaška pesem: »Wacht am Rhein«. (Volitve) za okrajni zastop konjiški so dognane. Ker imajo naši nasprotniki večino velikih posestev v rokah ter nosijo zvonec po naših trgih, zato bo tudi okrajni odbor ohranil še tri leta svoje dosedanje lice. Kmečke občine so volile izvrstno. (Od Sv. J oš t a na Kozjaku) se nam piše, da je c. kr. orožnik Matevž Prah dne 10. dec. pri sodnijski obravnavi celjski popolnoma pogorel zaradi časti žal jen ja tukajšnjega č. gosp. župnika. (13 božičnih pesmi j), zložil J. Zupan v Kamni gorici Kranjskem, vsem orgljavcem priporočamo. Prišle so iz srca in bodo tudi v srca segale. Stanejo samo 40 kr. pri g. skladatelju. (Užigalice in svinčnike) družbe sv. Cirila in Metoda zopet in zopet priporočamo. Slovenci, ne rabimo drugih! Glavno zalogo ima g. Ivan Perdan, trgovec v Ljubljani. (Ali ni več 3. zapovedi božje?) Veliko so morali v nedeljo, dne 21. nov. popiti v gostilnici gosp. Svitoslava Hauptmana pri Sv. Križu nad Mariborom, da je še tistega dne dal vino voziti od Sv. Urbana; vozila sta Jakob Pajtler in Alojz Waldhuber. Žalostno, trikrat žalostno, da kaj tacega povzroči vzgojitelj mladine! (15.000 gld.) škode napravil je g. Jož. Stegenšek-u v Konjicah požar, ki mu je dne 10. dec. zjutraj uničil njegov nov umetni mlin na valjce. Zavarovan je bil baje za vso to vsoto pri tržaški zavarovalnici »Generale«. (Pismo iz Možganjc) nekemu g. v Gadram je potovalo od dne 4. do dne 11. dec., dasi je pošta »Oplotnica (pri Konjicah«) prav lepo pisana; pismo je romalo celo v Bosno. Škandal! (Naročniki) »Slov. Gospodarja« se mnogokrat pritožujejo, da naročenega lista ne dobivajo redno, nekaterih številk sploh ne, ali pa po cele tedne prepozno. Upravništvo vestno in redno odpošilja list naročnikom, krive so te nerednosti le pošte. Zato prosimo, da se v najkrajšem času oglasijo vsi oni naročniki, ki lista redno niso dobivali, pri upravništvu »Slov. Gosp.«, da se pritožimo radi tega nedostatka pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Gradcu. (IzŠmarij pri Jelšah.) V četrtek, dne 23. decembra ob 9. uri bode plenarna seja okraj, zastopa v Šmarijah, pri kateri je tudi med drugim na dnevnem redu volitev načelnika okr. zastopa in jednega uda v okr. šolski svet mesto odstopivšega načelnika in uda okr. šolskega sveta, g. dr. Fr. Jurtele. Vsi udje okr. zastopa se naj gotovo ob 8. uri zjutraj zberejo v posvetovanje v gostilni g. Franca Adrineka v Šmarijah. Društvene. (Občni zbor) »Slovenskega društva« se vrši v nedeljo, dne 19. dec. popoldne ob 3. uri v mariborski čitalnici. Vspored: 1'oročilo tajnikovo in de-narničarjevo, govor o političnem položaju in volitev novega predsednika in odbora. — Predsednik. (Bralno društvo v Ruša h) priredi na praznik sv. Štefana, t. j. dne 26. dec. v gostilni g. Fr. Novak-a veselico z igro, petjem in godbo. Prijatelji petja, pridite v obilnem številu v slavne in slovenske Ruše! Vspored se naznani pravočasno. (Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja) priredi dne 26. dec. popoldne po večernicah v šoli letno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo knjižničarja in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Zapisovanje udov in vplačevanje udnine. 5. Pogovor gledč naročitev časnikov. Potem prosta zabava s petjem v gostilni g. Martina Čeha. Ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala, se k temu najuljudneje vabijo vsi društveniki in prijatelji. (Pevsko društvo vBraslovčah) bode imelo redni občni zbor v dan sv. Štefana, to je dne 26. dec. v gostilni g. Franc Grada ob 5. uri popoldne, kamor vse prijatelje petja k mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. (Zahvala.) Slavni odbor »Slovenske Matice« v Ljubljani je blagovolil »Bralnemu društvu« in »Šolski knjižnici« na Frankolovem podariti 54 prav mičnih knjig. Za ta veledušni dar se tem potom najiskreneje zahvaljuje — Dragotin Zupančič, nadučitelj in predsednik. (Dijaški kuhinji v Mariboru) sta darovala preč. g. Janez Bosina, častni kanonik in dekan v Kozjem, in slavna okrajna hranilnica v Slov. Gradcu po 20 gld. Bog plati! (V Konjicah) bode kvaterno nedeljo ob 3. uri popoldne tamošnje »Katol. polit, društvo« zborovalo. Govori bodo važni. Društveniki se naj zbora udeležijo v obilnem številu! (Slovanska Čitalnica v Mariboru) ima v nedeljo, dne 19. dec. svoje letošnje redno občno zborovanje v čitalničnih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev pregledovalcev računov. 4. Slučajni predlogi. Na mnogobrojno udeležbo vabi uljudno odbor. (V Št. Jurju ob ju ž. žel.) se prih. nedeljo, dne 19. dec. ustanovi prepotrebno »Bralno in politično društvo za Št. Jurij in okolico«. Ustanovni shod se začne ob 3. uri popoldne in se vrši v gostilnici gosp. A. Nendelna. (Ormoška čitalnica) priredi v nedeljo, dne 19. dec. ob 6. uri zvečer gledališki igri »Brati ne zna« in »Štempihar mlajši«. Vstopnina: sedeži 30 kr., stojišča 10 kr. (Podružnica družbe »Rudečega križa«) za Maribor in okolico ima prih. ponedeljek popoldne ob pol peti uri glavno zborovanje, in sicer v uradni sobi županovi. Iz drugih krajev. (Kraljevi dvor v Buda-p e š t i.) Dasi naš cesar imajo svoje grajščine tako urejene, da lahko bivajo zdaj v tej, zdaj v oni, je njihovo pravo bivališče, pri katerem imajo tudi one pisarne, v kojih se oskrbujejo zasebne njim stvari, Dunaj, in to bivališče, ta pravi dom, imenuje se dvor. Znano je, da se Madjari potegujejo za to, da bi se tudi v Budapešti ustanovil dvor, ki bi naj bil madjarski. Neki madjarski časnik je prinesel zadnje dni vest, da se je Madjarom tak dvor že obljubil. (Važna imenovanja.) Koroški deželni predsednik Schmidt-Zabierow in tržaški namestnik Rinaldini sta vendar enkrat šla v pokoj. Na mesto prvega pride pl. Fraydenegg, dvorni svetovalec pri graškein namest-ništvu, in v Trst grof Goes, bukovinski deželni predsednik, bojda pravičen mož. — Kranjski deželni predsednik, baron Hein, je imenovan cesarskim tajnim svetovalcem. (Zopet potres na Kranjskem.) V Smledniku pod Šmarno Goro so čutili minoli petek zjutraj ob 6. uri precejšen potres z močnim bobnenjem. Sunek je bil bojda tako močan, da se je sneg podiral raz strehe. (Podmaršal Succovaty), korni poveljnik v Gradcu, bil je včeraj pri svetlem cesarju, da jim je poročal o postopanju vojakov o zadnjih izgredih. Ker so Gradčani tako grdo ravnali z vojaki, bilo bi dobro, da se korno poveljstvo preseli v Ljubljano. Lotei'ijne številke. Grades 11. decembra 1897: 23, 63, 65, 26, 54 Dunaj » » » 54, 69, 71, 10, 32 Svilnati damasti G5 kr. do 14 gld. 65 kr. meter —kakor tudi črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta. karirana, pisana, damasti itd. (okoli 240 različnih baž in 2000 razi, barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lil.) Zilrich. Čebelnovoščene sveče, lepo izdelane, dobro obležane, prodaja v vsa-kej velikosti in številu Jožef Dufelt, svečar v Mariboru, Viktringhofgasse št. 5. Cenik na zahtevo zastonj. [îffioifjri V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam 'ïinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-jiacevtičnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. Y znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 22-30 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Pomfro, nahajajoče se v Loženah, četrt ure od farne cerkve Sv. Maijete ob Pesnici, se zaradi starosti udovca-gospodarja prostovoljno proda. Poslopja so zidana, z opeko krita; nahaja se zraven tudi mali mlin z jednim tečajem, ter nova vinska preša. Posestvo meri približno 23 oralov, in sicer: 10 oralov travnikov, njive, pašnik, gozd in vinograd. Proda se ali posestvo samo, ali pa tudi vse skupaj z vso gospodarsko opravo. Kdor želi kupiti, naj se blagovoli osebno, ali pismeno oglasiti pri posestniku 3-3 Matiji Kocmut, Sv. Marjeta ob Pesnici. 30 dni čas poskušnje.,^--r 5-letno pismeno jamstvo. »V. Jako izv. čisto tiho šivajoč stroj za obitelji in za obrt. Visok stroj za obitelji. Vsak stroj, ki se v času po-skušnje dobro ne obnese, vzamem na lastne stroške brez zadržka nazaj. gld. 35.50. Agentov ni, zato prodajani za polovieo navadne cene najboljšo robo. Zahtevajte cenike in obrazce šiva. Pošiljam na vse kraje cesarstva. — Zaboj zastonj, Razpošiljatelj šivalnih strojev 4-4 tjoui» Strnit HM zalagatelj društva c. kr. državnih in železniških uradnikov in učitelj, semenišča. Dunaj IV. Margarethenstr. 12. dn. Poslani mi Wertheimovi šivilni stroj B je danes poskusila tukajšnja učiteljica ročnih del in ga prav pohvalila. Res, ti stroji so ceni, pa vendar izvrstni. V Werlsbergu (Češko). {Janez Kampf, šolski vodja. Ponujam - pod zanesljivo pošteno postrežbo popolnoma friško blago: kavo, kilo po gld. 1-20, 1"30, 1 '40 itd. rosine, cvebe, vamperle, rožiče, orehe, lešnike, mandeljne, pinole, češple, fige, citro-nade in arancine, kakor tudi izvrstnnega čaja, ritma, čokolade, olja in parno pšenično moko. Milan Hočevar, Celje, glavni trg. \T TTO il Trr,ryi poštno oddajnem okraji, v V VS3ONMr-ju, trgovina pri Sv. Cirilu in Metcdu v Narodnem domu v Celji. 1 vsakovrstne garantirane luč itd., na-sicer: milo' tudi potreb- Iflala z lepim vrtom in studencem se proda bliio sv. Jožefa pri Mariboru. Več pove Marija Novak v Studencih štv. 39. _ 1-3 J. N. Peteršič, Ptuj, nasproti velike vojašnice (Ungarthor- gasse štv. 6) zraven pošte, trgovina knjig, papirja, galanterijskega in norim berškega blaga, pisalnega in i'isalnega orodja priporoča p. n. pisarnam, čast. duhovščini, g. učiteljem, slav. občinam, .slav. krajn. šol. svetom, slav. društvom, kakor vsem gg. trgovcem in slav. občinstvu svojo novo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega svilnatega papirja (za cvetlice), za vezanje knjig itd. Zalogo raznih sedaj novo upe-Ijanih pisank in risank, dobrih svinčnikov, kakor angleških peres. Nadalje priporočam zavitke za pisma raznih velikosti in barv, pe-resnike, črnilo, tablice, črtalnike, radirke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah. Posebno lep izbir papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škat-ljah (kasetah). Najbolje strune za citre, gosli, kitare in tamburice. Velik izbir tint-nikov, albumov in okvirov za fotografije, spominice, žepne nože, moš-njice za denar, vsakovrstne pipe, izprehodne palice in vseh drugih v galanterijo spadajočih predmetov. Nadejaje se, da me bode slav. občinstvo v mojem novem povzetju vsestransko podpiralo, beleži z vele-spoštovanjem Gornji. 03 01 a 2 o t* g »•2 o» ° C i* 5 a M--cS o «.-t 3 o ö ja ce o c-e s»» o N O Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 P. n. Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo suknenega, platnenega in modnega blaga za možke in ženske obleke vsake vrste štofov, kamgarnov in lodna, črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše volnatne zimske in židane robce. — Narejene bele, pisane in Jagerjeve srajce, kolirje, man še te in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn. Veliko zalogo vsake vrste odej in kocov. Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem i Franc Dolenc. Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21 O N o" 3 Z.P o p M. ¡X" e-3 o o o"« 3 S» ° o- Primerna darila za božične praznike! Zaloga in posojilnica glasovirjev Berte Volkmar, državno izkušane učiteljice na glasovirju v Mariboru, gosposke ulice sty. 54. v pritličju, priporoča svoj bogat sklad Mignon-glasovirjev za dvorane in koncerte, pianine in harmonije v najnovejših oblikah iz najslavnejših tovarn domačih in tujih dežel. Prvotne tovarniške cene. — Novi glasovirji stanejo od 250 do a -£? 1200 gld.; harmoniji, po evropskih in ameriških zistemih od 60 gld. naprej. 1'intm'ittt ja»n»lva.' Plain na abfohe! Zmenjava in prodaja izigranih glasovirjev. — Posojila za najnižjo ceno. Za Maribor in okolico edini zastop svetoznane tvrdke Friderika Ehrbar, c. kr. dvornega in kamornega izdelovatelja glasovirjev na Dunaju ter slavnoznane tovarne za harmonije Rudolfa Pajkr-a & dr. v Kraljevem gradcu. KnniS ^ Je 4—5 let star, nad ld l\Uiljcly pesti, pohleven, v kolesel in v voz zanesljivo vpeljan, se išče kupiti. Ponudbe s ceno sprejme iz prijaznosti J. Weixl, naduč. v p. v Mariboru, Sophien-platz 3, II. Stock. 1-2 V najem dam prostorno hišo blizu tarne cerkve. Pripravna je za gostilno in trgovino ob enem. Imam tudi dovoljenje vino, pivo, žganje in tabak prodajati. Jožef Pirš, posestnik pri Sv. Jerneju, pošta Sv. Duh (Loče). 1-3 »f BB n S Alkl se da pri farni cerkvi * ■■«•Jt^IIl Sv. Vida hiša z obrtom za krčmo in štacuno takoj od 1. prosinca naprej. Hiša stoji ob veliki cesti in je 20 minot oddaljena od železniške postaje Grobelno. — Več o tem pove upravni štvo „Slov. Gosp." 1-3 Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi po novem letu uloge po 4% brez dobitka novega rentnega davka. 1-3 ¡¡Jg» Potrebno za hišo in pisarno. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru JAj |y|_je ravnokar izšel in se dobi_jyj Slovenski koledar 1898. "Si- li za na steno. Cena 12 kr., po posti 2 kr. več. Izdajatelj in založnik kal. tisk. društva. Odgov. urednik B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila.