List 7.
Politiški oddelek.
Nemški nacijonalci ali pa mi?
Tudi nemški nacijonalci so pristopili k sedanji koaliciji, ker je nabolj značiteljno za njen značaj. Dunajski „Vaterland" je nad tem o svojem času izražal svoje veliko veselje. Nekaterniki so že mislili, da sedaj nemški nacijonalci popuste od svojih pretiranih zahtev in postanejo dobri Avstrijci. Mi seveda kaj tacega nismo verjeli. Ce so Steinwender in somišljeniki se odločili podpirati kneza Windischgratza, storili so to le zaradi tega, ker pričakujejo, da bode boljše podpiral njih težnje, kakor jih je grof Taaffe.
Da smo prav imeli, kažejo razni dogodki. V šta-jarskem deželnem zboru je poslanec Starkel spregovoril o zatiranem   nemštvu na Dolenjem   Štajarskem.    Tožil o
v
poslovenjevanju po Malem Stajarju in da Slovenci teže za tem, da si prisvoje južnoštajarska mesta. Pri tem je ta plemeniti zastopnik nemštva črnil Slovencem količkaj pravične uradne osebe, zlasti pa učitelje in indirektno poživljal vlado, da naj z vso strogostjo postopa proti uradnim osebam, ki ne zmatrajo, rekli bi, varstva nemštva za svojo najvišjo nalogo. Slovenske učitelje je ovajal za potitične agitatorje. Svoj namen je deloma dosegel. Namestnik' je obljubil, da ne bode trpel, da bi učitelji bili agitatorji. Po dosedanjih skušnjah pa vemo, da se nemškim učiteljem pač ni treba preveč bati, da bi jih vlada kaj karala zaradi njih pregorečega delovanja za nemštvo. Besede namestnikove veljale so le slovenskim učiteljem in misliti si moramo, da se kmalu v dejanji pokažejo posledice namestnikove obljube. Političnih agitacij se slovenski učitelji ne udeležujejo, ali vlada bode zmatrala za politične agitacijo, kjer bi le slovenski učitelj pokazal svoje narodno mišljenje.
Pri tej priliki se je tudi govorilo o pripravnici v Mariboru. Starkel se je izpodtikal nad njo, da Vsako leto pošlje več slovenskih učiteljev po Spodnjem Štajarskem. Videlo se mu je, da bi najrajši videl, da se bi ta zavod
odpravil, da bi v nemškem Gradci odgajali učitelje za slovenski del štajarske dežele. Slovenski poslanci so pa ponižno opomnili, da je ta pripravnica čisto nemška, da jo torej ni dolžiti, da bi preveč storila za slovenstvo. Ker se pa v njej vzgajajo učitelji skoro samo za slovenske šole, bi bilo pač želeti, da bi se nekoliko poslovenila.
Namestnik seveda ni mogel popolnoma ustreči želji Starklovi, ali zagovarjal je z veliko odločnostjo, da je mariborsko   učiteljišče   dobro,   ker   slednje leto  vzgoji
y
največ slovenskih in nemških učiteljev za Mali Stajar. S tem je pač dovolj jasno povedal, da vlada ne misli na kako razširjenje delokroga slovenščini na zavodu, ki vzgaja učitelje največ za slovenske šole. Ta odgovor dovolj jasno kaže, kako malo je upanja, da bi vlada zares kaj dala Slovencem, kar jih njih zastopniki podpirajo na Dunaji. Dva štajarska poslanca sta pač najvernejša pristaša koaliciji, ali vendar vlada ne misli niti na mariborski pripravnici razširiti malo delokroga slovenščini.
Nemški nacijonalci pa zadnji čas po svojih glasilih opetovalno vlado opozarjajo na nevarnost, ki preti nemštvu, od slovenstva v nekaterih južnih pokrajinah države.
Jeden najveljavnejših nemških listov na Dunaji, je zadnji čas priobčil obširen članek, kako se zatira nemštvo na južni strani Drave. V Ziljski dolini morajo se že Nemci boriti za obstanek, in vse to je največ delo podklošter-skega župnika Einspielerja. Pisec članka že vidi nevarnost za Beljak. Svari zatorej Beljačane, da naj nikakor ne dopuste, da bi kedaj kako slovensko društvo v njenem mestu zborovalo. Posebno naj se pa varujejo slovenskih odvetnikov. Če Beljačani ne bodo pozorni, bode se jim kmalu tako godilo, kakor Nemcem v Celovci, kateri je nakrat postal dvojezično mesto in mora vsprejemati mestni magistrat tudi slovenske vloge.
Potem je pa pisec naslikal žalostne razmere Nemcev na Dolenjem Stajarskem v najživejših barvah. Južno stran od Maribora ga ni več čisto nemškega kraja. Slovenji Gradec, Celje, Ptuj, Konjice, Vitanje, Šoštanj, Rogatec-Slatina, Vojnik in Laški trg imajo že meševito prebivalstvo. V Vojniku in Vitanji so celo Nemci že v manjšini. Celje je v dvajsetih letih zgubilo svoj čisto nemški značaj.
60
Po tem se opisuje, kako se je vse to godilo. Najprej je prišel jeden slovenski odvetnik, po tem se je osnovala slovenska čitalnica, ki je postala zbirališče slovenskih teženj. Napadati se je začel nemški značaj mesta poslo-venjila se je notarska zbornica. Mesto je dobilo drug za drugim dva slovenska notarja. Okrajni zastop je prišel v slovenske roke. Osnovala se je slovenska tiskarna, bukvama, začel izhajati slovenski list. Osnovala se je slovenska posojilnica, kateri je sledila hranilnica in obrtna zveza za Stajarsko, Kranjsko, Koroško in Primorsko in se je s tem udarilo in oškodovalo nemško obrtno društvo. Sedaj delajo za slovenstvo v Cefji opat, 7 odvetnikov s svojimi koncipijenti, solicitatorji in pisarji, dva notarja, in tem imajo Nemci nasproti postaviti le pet odvetnikov. Bojevita slovenska mladina se združuje v „Sokolu", zemljiška knjiga se je deloma poslovenila. Mestni magistrat mora vsprejemati in reševati slovenske vloge, dočim se je pred sedmimi leti še vse samo nemški razglaševalo. Pisec končava, če Celje pade, je vse nemštvo na južni strani Drave v deželi zgubljeno.
Očividen je namen temu članku. To je nekak apel na vlado, da naj varuje nemštvo na Štajarskem in Koroškem in pred vsem odkloni vse tiste zahteve, katere so stavili do vlade slovenski poslanci. Nemški nacijonalci so s tem tako rekoč vladi predložili pogoje, pod katerimi so pripravljeni podpirati vlado. Varovati se mora umetno nemštvo na južni strani Drave z vsemi silami, drugače pa ne bodo podpirali vlade Nemški nacijonalci imajo tudi veliko upanja, da se bode na njih željo oziralo, Vsaj je sam grof Hohenwart v svojem govoru zagotavljal, da se hoče varovati sedanja narodna posest. Kako je razumeti to posest, kakor se vrše kaka pogajanja z Nemci, še praviti ni treba.
V kratkem se bode to jasneje pokazalo. Po Veliki noči se začne budgetna debata in tedaj se bode pokazalo, kako da je vlada nam Slovencem naklonjena. Tedaj bode povedala nova vlada, kakšno stališče misli zavzeti nasproti slovenskim težnjam. Tedaj se bode odločilo, ali vlada porine Slovence ali pa nemškonacijonalce od sebe. Z obojimi vkup hoditi ni mogoče. Za nobenega slovenskega poslanca ni mesta in tudi ne sme biti mesta tam, kjer je Steinwender. Kdor bi ostal v koaliciji, v kateri bodo nemški nacijonalci, ta bi se popolnoma izneveril našemu narodu. Mogoče je tudi, da se bode vlada z molčanjem skušala pomagati iz zadrege. Tako molčanje bi bilo jako pomenljivo. Bil bi dokaz, da se vlada proti nemškim na-cijonalcem ne upa zadovoljiti naših teženj in dolžnost slovenskih poslancev bi bila, da potem vravnajo svoje postopanje.                   _________