KOPER — 10. JUNIJA 1960 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO IX. — ŠTEV. 24
Minulo nedeljo smo prebivalci koprskega okraja znova doživeli veliko veselje — med nas je prišel predsednik republike Tito s soprogo Jovanko in drugimi visokimi gosti. Tokrat v Lipico pri Sežani na Krasu. Visoki gostje so s svojo prisotnostjo počastili praznovanje 380-letnice te naše najstarejše kobilarne, ki je skozi stoletja ponesla slavo svojega imena po vsem svetu. Ljubljenega gosta in njegovo spremstvo so udeleženci nedeljske slavnosti v Lipici navdušeno sprejeli in pozdravili. Kolektiv zunanjetrgovinskega podjetja Jadran iz Sežane, v katerega sklop spada zdaj tudi kobilarna Lipica, je dragemu gostu poklonil dva čistokrvna mlada Lipicanca — kobili Lipico in Jadranko. Na sliki: predsednik Tito se seznanja z Jadranko, ki se je kaj rada posladkala z njegove roke
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
PREDSEDNIK TITO S SOPROGO JOVANKO IN DRUGI GOSTI NA PROSLAVI
je kobilarna. Predsednika Tita s spremstvom, je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta podjetja Jadran Rado Sosič, nato pa še direktor tega podjetja Bogdan Bukavec, ki je nato skupaj z najstarejšim konjarjem nadzornikom hlevov Andrejem Stoparjem, vodil goste po kobilarni in tolmačil njeno zgodovino in razvoj.
Najprej so si ogledali žreb-čarno. Tovariš Tito si je dal odpreti vse pregrade in vsakega žrebea posebej posladkal s pri-boljškom s svoje roke. Kot bi živali vedele, da imajo pred seboj prijatelja, so bile mirne in so zadovoljno prhale, čeprav so sicer včasih kaj divje. Ko so se pregrade zapirale za visokim obiskovalcem, pa so žrebci topotaje s kopiti zahtevali nazaj prijatelja s slaščicami.
Na dvorišču so nato gostom pokazali prelepega lipicanca Sa-vono, ki je bil šampion Jugoslavije v letu 1956. Spr^vajali so ga sem in tja in kazali njegove odlike med hojo in ltasom. Nato so si ogledali gostje še staje s kobilami in mladimi žrebeti, nato pa so se napotili proti malemu hipodromu. Pred slavnostno tribuno so pozdravili predsednika Tita veterani konjskega športa s predsednikom Zveze konjskih športov Slovenije Jakom Avšičem na čelu. Pritekli so tudi mali pionirji, v glavnem otroci delavcev v kobilarni, in prisrčno pozdravili dragega gosta in spremstvo. Dali so lepe šopke nageljnov tovarišu Titu in soprogi ter tovarišu Mihi Marinku. Nato so gostje posedli po častni tribuni, na hipodromu pa se je začel kratek program v njihovo čast. Hkrati je bil to začetek jubilejne prireditve ob 380. obletnici obstoja kobilarne v tem kraju.
V nedeljo je kraška oaza Lipica pri Sežani doživela svoj veliki dan: njene proslave 380-letnice obstoja svetovnoznane kobilarne so se razen tisočev gostov od vsepovsod udeležili tudi najvišji državni voditelji. Prišel je predsednik republike Tito s soprogo Jovanko, spremljali pa so ga predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček-Matija, podpredsednika Izvršnega sveta LS LRS Viktor Avbelj in Joža Vilfan, predsednik OLO Koper Albin Dujc, sekretar OK ZKJ Koper Albert Jakopič-Kajtimir, generalni konzul FLRJ v Trstu gk Žiga Vodušek in drugi številni gostje.
"visoki gostje so prispeli v Lipico okrog pol devetih zjutraj. Pred upravnim poslopjem kobilarne so jih sprejeli predstavniki sežanske občine in podjetja Jadran iz Sežane, v katerega sklopu
PreiS konferesicam! Socialistične zveze
Od 25. junija do 1. julija 1960 bodo po vseh komunah koprskega okraja izredne občinske konference Socialistične zveze. Konference bodo delale po dveh referatih: prvi bo obravnaval smernice kongresa SZDLJ, prilagojene lokalnim razmeram, drugi pa statutarne spremembe in reorganizacijo SZDL.
Vodstva SZDL po občinah se živahno pripravljajo na ia pomembni dogodek, saj bo že spočetka od pravilno zastavljenega dela veliko odvisno. Pri izdelavi referatov sodeluje širok krog političnih in gospodarskih strokovnjakov pri občinah. Močan poudarek bo v prvem referatu dan tudi naši zunanji politiki, ki se je pokazala kot zelo pravilna in blizu posebno malim narodom, ki se še borijo za svojo svpbodo iin neodvisnost. Dokaz je veliko število delegatov z vseh kontinentov, ki so se zbrali na V. kongresu SZDLJ. Govora bo tudi o osnovah prihodnjega petletnega plana gospodarskega razvoja naše dežele, o nadaljnji glradlitui in izpopolnjevanju sistema nagrajevanja po delu in delitve dohodka, o razvoju negospodarskih dejavnosti, o odnosu do drugih družbenih organizacij itd. Posebno mesto v referatih zavzemajo s£a-novanjske skupnosti, njihova vloga in naloge v našem komunalnem sistemu, pa kmetijstvo in ves drugi razvoj, gledano vse skozi prizmo analitične ocene dosedanjega dela in smernic, ki jih je za nadaljnji razvoj nakazal V. kongres SZDL. Referat torej ne bo neko šablonsko poročanje, kot smo ga bili doslej več ali manj vajeni na podobnih konferencah, marveč konstruktivno nakazovanje razvoja in nalog za vnaprej. ^ V drugem referatu pa bo podaja obrazložitev reorganizacije SZDL glede na novi statut. Spremembe bodo seveda prilagojene razmeram v posameznih krajih in občinah in jih seveda ne gre takoj uvajati za vsako ceno, dokler se nismo na te kvalitetne spremembe tudi res pripravili, da nam postanejo potreba. Pri vzpostavljanju novih krajevnih odborov SZDL in njihovih podružnic ter posameznih sekcij za reševanje določenih aktualnih politično-gospodarskih vprašanj bomo razmere temeljito proučili in na tej podlagi ustanavljali ustrezne organizacijske oblike SZDL. Najvažnejši cilj, ki ga imamo pri tem pred očmi, je vsekakor dejstvo, da statut postavlja Socialistično zvezo v komuno, v krajevne odbore, mobilizira članstvo v organih družbenega upravljanja na vseh področjih življenja — skratka, odmerja članom mesto £>i ed neposrednimi upravljavci ■»ser/a življenja v komuni. Praksa bo pokazala, kakšne oblike dela in organizacije bomo pri tem zavzeli.
PROSLAVA 380-LETNICE OBSTOJA KOBILARNE LIPICE NA KRASU
To so sodov! trdega delo kraških Slovencev !
Jahači iz vseh republik Jugoslavije so pre.lahali častni krog, nato pa sta na prelepih lipicancih nastopila v »pas de deux« člana konjskega kluba »Srečko Kosovel« iz Lipice Natalija Pečovnik in Grigorij Skljarov. Največ pozornosti in navdušenega odobravanja pa je za svoj nastop s kobilo Thais XI požel mojster dresur-nega jahanja Alfonz Pečovnik, ki je predelal skrajšan olimpijski program dresurnega jahanja. Kdor tega ni nikoli videl, ne bi mogel verjeti, da Je kaj tako popolnega sploh lahko mogoče. Nezmotljivo je ljubka in plemenita žival predelovala tudi najzahtevnejše figure in kretnje ter kot prava balerina — kar ji v šali ljubkovalno tudi pravijo — izvajala s svojim jahačem zahtevni program na malem hipodromu.
Nato so se v hitrostnem jahanju
(Nadaljevanje na 2. strani)
Iz govora pokrovitelja prireditve, sekretarja Okrajnega komiteja Zveze komunistov Alberta
Jakopiča-Kajtimira
ljubezni in skrbi prav teh naših, vzglednih zagrizenih Kraševcev, ki krdela svojih plemenitih konj tudi na tej poti, na tej posebno trnjevi poti skrajnega hlapčevskega zaničevanja »slovanskih sužnjev« med »čisto« pasmo jun-kerskih gospodovalcev svojega dragocenega živalskega krdela spet niso zapustili.
TOVARIŠ TITO JE POMAGAL, DA NAŠA DEŽELA NI BILA OROPANA DRAGOCENE ZGODOVINSKE IN POKRAJINSKE ZNAMENITOSTI
V tako brezupno izpraznjeni kobilarni naše Lipice, ki je po drugi svetovni vojni začasno pripadala coni A, je prišlo celo do rušenja objektov, kakor da bi bilo treba zabrisati prav vsakršno sled o tem, da je Lipica, zibelka slovitih, tedaj po vsej Evropi raztresenih in na razne načine pohlepno prilaščenih lipicancev sploh kdaj obstajala na naših slovenskih tleh. Tedaj pa je kolektiv neuklonljivih Kraševcev lipiške kobilarne tako glasno zaklical na pomoč, naj osvobojena, socialistična domovina za vsako ceno povrne Lipici vsaj njeno osnovno rodovn'ško krdelo plemenitih žrebcev in kobil, da je cul ta klic tudi naš dragi predsednik Tito, ki je nato osebno pripomogel, da so bile premagane premnoge zapletene in v mednarodnem smislu delkatne težave za povrnitev plodov več-stoletnega truda, znoja in ljubezni naših Kraševcev. S Titovo po-(Nadaljevanje na 2. strani)
Višja Pomorska šola v Piranu — dejstvo
Poročali smo že, kako potrebna je v Piranu višja pomorska šola in da je ustrezen sklep o njeni ustanovitvi že sprejel okrajni šolski forum. Zadeva pa je postala dejstvo, ko je minuli petek Izvršni svet LRS na svoji seji sprejel osnutek zakona o Višji pomorski šoli v Piranu, nakar ga bo predložil Ljudski skupščini LRS v uzakonitev.
V obrazložitvi je rečeno, da ustanovitev šole narekuje pomanjkanje vodilnega kadra v naši trgovinski mornarici, ki se vedno bolj razvija in širi. Manjkajo predvsem kapitani dolge plovbe in strojniki I. razreda, ki jih bo dajala prav ta šola po dvoletnem študiju. Šola bo imela navtični in strojni oddelek, svoje znanje pa bodo gojenci med šolanjem praktično izpopolnjevali na ladjah.
Popoldanski del proslave je spočetka hotel malce motiti dež, vendar pa je nad 5.000 gledalcev, zbranih od blizu in daleč, vztrajalo in kmalu dočakalo sonce.
Za začetek popoldanskega pestrega programa so najpoprej prijezdili pred slavnostno tribuno trije bosenski predstavniki v svojih narodnih nošah, ki so prireditelju v imenu svoje kobilarne čestitali k visokemu jubileju Lipice, povedali, da so 700 km dolgo pot iz Bosne v Slovenijo prijezdili na istih svojih »bosanč-kih« in končno ob viharnem odobravanju in pozdravljanju množice v imenu svojega kolektiva poklonili kolektivu Lipice lepo bosensko kobilioo.
PRIZNANJE DELOVNEMU KOLEKTIVU LIPICE
Nato je po mikrofonu predsednik prireditvenega odbora tov. Bukovec izrazil pokrovitelju proslave tovarišu Albertu Jakop.ču-Kajtimiru, sekretarju OK ZKS v Kopru, toplo zahvalo za vso njegovo pomoč Lipici, hkrati pa mu dal besedo.
Uvodoma je tovariš Jakopič orisal 380-letno zgodovino te slavne kobilarne, pri čemer je dejal, da je zgodovinska pot razvoja in trdega boja za obstanek li-piškega delovnega kolektiva in za obstanek s tol kšno ljubeznijo ustvarjene izredne pasme plemenitih lipicancev hkrati miniaturna podoba vsega trdovratnega, zgodovinskega boja, ki ga je za svoj goli obstanek dolga stoletja v tej kamniti in skoro brez-vodni prirodi bojevalo vse kraško ljudstvo. Kakor pri vseh prejšnjih selitvah kobilarne na Hrvaško, Madžarsko in Češko, je tudi pri četrti nasilni selitvi, to pot v nemško Sudetsko deželo, plemenite živali spremljal tiudi lipišk. delovni kolektiv. O tem je tovariš Kajtimir dejal:
»Kakor povedano, je pri vsem tem značilno, da so s kobilarno vred tudi to pot preselili določeno število naših Kraševcev, ljudi, ki so edini znali s temi plemenitimi živalmi ravnati; znali pa so zastran. tega, ker je bila nedosegljiva rodovniška kvaliteta svetovno znamenite lip canske pasme plod stoletnih naporov,
Za zavarovanje taisti skupnosti
objektivnih in subjektivnih čini-teljev, ki zavirajo delo. Zato so odborniki priporočili novemu vodstvu oodjetja določene spremembe organizacije dela.
Druga pomembna točka dnevnega reda je bila razprava o nezdravih razmerah v Projekt Koper. Sedanja trenja m'ed kolektivom in direktorjem so se tako zaostrila, da sta oba zbora ObLO Koper morala . sprejeti sklep o izvolitvi novega del. sveta, ker sta ugotovila in potrdila, da je poslovanje direktorja v skladu s predpisi. Zbora sta delovnemu kolektivu tudi priporočila, naj prej ko mogoče odpravi vsa trenja med seboj in naj upošteva osnovne principe delovn'e discipline.
Na seji so odborniki sprejeli še več odlokov, med katerimi pa so naioomembnejši: odlok o ustanovitvi sklada amortizacijskega dela stanarin od stanovani na področju koprske občine; odlok o ustanovitvi sklada za gradnio in vzdrževanje kulturnega doma v Kooru: nadnlie odločbo o pripojitvi KZ Marezige h KZ Koper in okolica: ob zaključku na še nekai poroštvenih izjav za gospodarske organizacije.
(sič)
Prejšnji teden sta oba zbora ObLO Koper ponovno razpravljala o gospodarsko finančnem poslovanju podjetja Vino Koper. Ze več let je namreč to podjetje
v težavah in vsi dosedanji poskusi, da bi stanje izboljšali, niso rodili uspeha. Res je, da se je to v zadnjem času nekoliko popravilo, vendar pa je še vrsta
Pred častno tribuno so v Lipici minulo nedeljo pozdravili tovariša Tita tudi kraški pionirji s prelepimi šopki nageljnov in prisrčno dobrodošlico, ki je izražala veselje vseh kraških ljudi, ker so lahko v svoji sredi sprejeli ljubljenega voditelja, njegovo soprogo in druge visoke goste
LETNA KONFERENCA ZVEZE BORCEV NOB V IIRPELJAII o
Predsednik Konjeniške zveze Slovenije Jaka Avšič pozdravlja predsednika Tita minulo nedeljo v Lipici pred pričetkom hitrostnega tekmovanja v skakanju čez prepone, na katerem so sodelovali udeleženci iz vse države
Letnega zborovanja občinskega odbora ZB se jo preteklo nedeljo udeležilo 48 delegatov, M so zastopali 17 krajevnih odborov s skupno 1310 člani. Med gosti sta bila tudi predsednik Okrajnega odbora ZB Koper Tone Ukmar, član sekretariata OO Zveze borcev Oskar Venturini ter zastopniki lokalnih oblastnih in političnih forumov.
V obsežnem poročilu predsednika Občinskega odbora ZB Hr-pelje Franca Zrnca.so bile zajete odgovorne naloge in vloga bivših borcev — tako na političnem kot gospodarskem področju. Govoreč o gospodarskih dosežkih je poročevalec poudaril pomemb-
(Nadaljevanje s 1. strani) močjo smo tedaj uspeli, da naša dežela ni bila dokončno oropana te tako dragocene zgodovinske in pokrajinske znamenitosti, kakor je to svetovno znana, na slovenskih tleh nastala ter pri nas lokalno in zgodovinsko pogojena pasma žlahtnih lipicancev. Tako smo — sicer šele 1947 — vendarle s težavo dobili nazaj vsaj tri čistokrvne lipicanske kobile, enega žrebca in 7 živali podmladka. Sila malo, toda dovolj za ponovno pionirsko delo nadaljevanja in razplojevanja naše žlahtne pasme lipicancev! Kraškim čuvarjem dragocenih rodovniških živali so priskočili na pomoč naši znanstveniki in veterinarji, naša socialistična družba pa vzlic tedanjim sila težavnim povojnim časom ni obupala nad obubožanim stanjem lipiške kobilarne. Čeprav bi s sredstvi, po vojni vloženimi v obnovo lipiške kobilarne, lahko reševali vrsto drugih perečih vprašanj naše obnove in graditve, je osvobojena domovina pravilno ocenila nena^, domestljivo kulturno zgodovinske vrednote, ki so jih z rodovniškim jedrom lipicancev očuvali zvesti kraški ljudje.
Danes imamo v Lipici spet 120 čistokrvnih konj, od katerih je 33 kobil mater, 3 plemeniti žrebci, skupaj 14 družin. Samo še nekaj let — in naša Lipica bo imela svoj nekdanji maksimalni sestav!
Če smo tudi v tej znameniti
Vneknjvvttah
ALZIR — Francoski ministrski predsednik Michel Debrč je med svojim tridnevnim obiskom v Alžiriji odpotoval z letalom v Tizl Ouzou. Nekaj ur pred njegovim prihodom v Tizl Ouzou so pripadniki alžirske osvobodilne ironte pripravili atentat na ministrskega predsednika. Pri tem je bilo ubitih šest udeležencev te akcije, nekaj pa se jih Je rešilo iz obroča Irancoskih čet, ki so obkolile mesto.
KAIRO — Mednarodna federacija arabskih delavcev je razglasila bojkot arabskih sindikatov proti ameriškim ladjam v vseh arabskih pristaniščih. To je odgovor arabske federacije delavcev na podoben ukrep v ameriških pristaniščih. Prva ameriška ladja, ki jo je prizadel ta bojkot, je priplula v bejrutsko pristanišče minuli ponedeljek z velikim tovorom avtomobilov in traktorjev.
kobilarni v Lipici v borih 13 letih po osvoboditvi dosegli tako skokovit razvoj, nam, tovarišice in tovariši, to samo dokazuje vseobčo in zmagovito moč našega socialističnega razvoja, ki vliva našim delovnim ljudem tako čudovit polet na vseh poljih. Tako so tudi naši kraški delovni ljudje, člani delovnega kolektiva Lipice, ustvarili svojevrsten »čudež«, ki je v tem, da so v pogojih socialistične demokracije in delavskega samoupravljanja tudi na primeru obnovljene kobilarne v Lipici vsemu svetu dokazali, kaj vse zmore do kraja sproščena ljudska iniciativa delovnih ljudi v naši deželi.
V letu 57 in 58 smo imeli v kobilarni Lipice po 9 in 11, lansko leto pa celo 15.000 inozemskih obiskov, da ne govorimo o številnih obiskih delovnih ljudi iz raznih krajev naše domovine.
Danes lipiška kobilarna, bi je sedaj v sklopu izvozno-uvoznega podjetja Jadran v Sežani, ne do-prinaša samo krepitvi našega narodnega gospodarstva, temveč pomeni kot moderna, socialistična, rodovniška konjska farma tu na meji s sosedno italijansko državo tudi svojevrstno mostišče med stotisoči ljudi z obeh strani meje, ljudi, ki jim je enako pri srcu lepota, plemenitost in estetika. To množično in tovariško zbirališče ljudi iz dveh sosednjih držav tu v Lipici nazorno kaže, kako se državljani dveh držav z različnimi družbenimi sistemi med seboj lepo razumejo, saj s svojim tovariškim sožitjem izpri-
čujejo svoje globoke miroljubne težnje. Ta primer tovariškega srečavanja množic iz dveh sosednih držav tu v Lipici naj bo tudi odločen opomin vsem tistim zunanjim politikom, ki se še ne zavedajo, da je vsakršna politika, ki je nasprotna politiki miroljubnega sožitja med ljudstvi raznih držav, obsojena na klavrn propad, ker so ljudske težnje po miru in sožitju med narodi neprimerno močnejše od njihove dirigirane in zgrešene politike.«
Svoj govor je tovariš Jakopič zaključil z zaupanjem, da bodo kraški ljudje in kolektiv Lipice tako kot doslej tudi v bodoče do-sezali le nove, občudovanja vredne uspehe v naši socialistični graditvi.
Zatem se je ob velikem zanimanju in odobravanju množice nadaljeval program raznih konjskih tekem, o katerih poročamo na naši športni strani. Brez dvo-ma pa je doživel vprav triumfalno priznanje šef dresure v lipiški kobilarni, tovariš Avgust Pečov-nik, ki je v skrajšanem olimpijskem dresumem programu na čistokrvni lipiški kobili Thais X. prikazal pravo čudo, kaj vse zmore ta plemenita, inteligentna in nedopovedljivo lepa žival.
Miha Marinko v Postojni
Minuli torek se je mudil v Postojni predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Oficirskemu zboru postojnske garnizije je predaval v domu JLA o perečih zunanjepolitičnih dogodkih po svetu.
nost sodelovanja članov ZB na vseh toriščih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v komuni. Opozoril je na še doslednejše sodelovanje bivših borcev v naporih za splošni gospodarski napredek komune in v prizadevanju za modernizacijo kmetijstva ter intenzivno uvajanje kooperativnega sistema. Potreba po nadaljnjem utrjevanju delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah pa , nalaga predvsem krajevnim odborom ZB poglobljeno delovanje.
Poročevalec je grajal tudi pomanjkljivo spomeniško varstvo, ker je vse več primerov, da te svetinje žrtev osvobodilnega boja ponekod hudo zanemarjajo. V program dela ZB pa je treba sprejeti ureditev skupne grobnice za 12 padlih borcev v Podgorju, podobno akcijo pa nalaga dolžnost tudi prebivalcem na Tatrah, v Brezovici in Rodiku. Poročilo nadalje navaja, da bi morali biti krajevni odbori aktivnejši pri zbiranju zgodovinskega gradiva na tem izrazito partizanskem področju. Ob tem je omenjena osnovna naloga v letošnjem letu, ki nalaga organizaciji bivših borcev izvedbo tipografije od nastanka partizanskih enot do osvoboditve.
Težišče dela organizacije bivših borcev je bilo v pretekli dobi usmerjeno predvsem na ureditev oziroma priznanja invalidnine in pokojnine njenih članov in je ko-
misija za prošnje in pritožbe pri občinskem odboru ZB prejela 224 vlog, predvsem glede priznanja sodelovanja v NOB. Doslej so rešili 79 takih primerov, medtem ko je bilo za sodelovanje v NOB doslej odlikovanih 421 borcev s tega področja, invalidnino pa prejema 27 članov. Občinski odbor ZB pa je z velikim prizadevanjem proučeval tudi socialno stanje svojih članov in jim v okviru danih možnosti in pogojev zaposlovanja tudi pomagal, vso skrb pa so posvetili tudi otrokom padlih borcev, več jih štipendira tudi Okrajni odbor ZB, nekaj pa občinski odbor organizacije. Bivši borci hrpeljske občine skrbe tudi za svoje izobraževanje in je bila prav v ta namen ustanovljena v Podgradu večerna šola. Trenutno se izobražuje na ta način 12 članov, 5 članov pa se je prijav, za dopisno šolo,
V razpravi so delegati obravnavali predvsem vprašanja spomeniškega varstva, o sodelovanju članov ZB v gospodarski izgradnji ter o Vrsti vprašanj, ki zadevajo zakonske predpise o urejanju pravic bivših borcev. Nadalje je bilo tudi govora o potrebi aktivnejšega izobraževanja članov organizacije in o nalogah borcev po V. kongresu SZDL. V razpravi so sodelovali tudi gostje. Ob koncu konference so delegati poslali resolucijo tovarišu Aleksandru Rankoviču in Glavnemu odboru ZB Slovenije.	J. Z.
V Turčiji še niso določili dneva volitev
Po nedavnem vojaškem udaru v Turčiji so razen najvišjih predstavnikov bivše turške vlade aretirali tudi vse poslance Menderesove Demokratske stranke. Vodja udara in sedanji predsednik turške vlade Gur-sel je pred dnevi povedal novinarjem, da se bo proti poslancem Demokratske stranke — teh je okrog 400 in so vsi na otoku Jašida — kmalu začela sodna obravnava, vendar šele po temeljiti preiskavi o njihovi dejavnosti, ker so, kot znano, kršili ustavo in glasovali za ustanovitev preiskovalne komisije, katere delo je bilo naperjeno proti republikanski stranki. Pod isto obtožbo se bodo morali zagovarjati bivši predsednik republike Bayar, bivši predsednik vlade Menderes in vsi njegovi ministri. Bivši notranji minister Gedik, ki je bil glavni krivec, je napravil samomor.
Kljub temu, da datum volitev v Turčiji še ni znan, je Gursel dejal, da nameravajo uveljaviti načelo proporcionalnega predstavništva, tako da bi lahko imele manjše stranke večjo vlogo v parlamentu. Hkrati pa posebna komisija sestavlja novo ustavo. Delo te komisije vodijo univerzitetni profesorji.
Med številnimi državami, ki so priznale novo turško vlado, je tudi Sovjetska zveza. Ob tej priložnosti je bil v moskovski »Pravdi« daljši komentar o nedavnih dogodkih v Turčiji, kjer med drugim piše, da ZSSR z zadovoljstvom ocenjuje zmago turškega naroda v boju proti ljudem, ki so izvajali politiko odkrite sovražnosti do Sovjetske zveze.
LETNE KONFERENCE OBČINSKIH ODBOROV RDEČEGA KRIŽA V HRPELJAH IN PIRANU
Srečanj'® v Lipici
(Nadaljevanje s 1. strani) čez zapreke pomerili najboljši jahači Jugoslavijo, po zaključku pa so mimo častne tribune vozili nekaj krogov najstarejši vozarji in konjarji prelepe vprege lipicancev.
Po končani prireditvi je kolektiv podjetja Jadran poklonil tovarišu Titu dve prelepi lipicanki — Jadranko in Lipico — potomki čistokrvne lipicanske rase. Tovariš Tito se je za darilo članom kolektiva lepo zahvalil in obljubil, da ga bo že skušal kako upravičiti. Fotografirala se je še med jahači in delovnim kolektviom podjetja Jadran, nakar so gostje po prisrčnem slovesu In pozdravljanju številne množice, ki je tudi prisostvovala prireditvi, odpotovali na Brione.
Tako se je začel jubilejni dan v Lipici in vsi prisotni še dolgo ne bodo pozabili lepega dogodka, Iti se je popoldne nadaljeval in zaključil zvečer v najlepšem razpoloženju, ki ga ni moglo pokvariti niti vmesno slabo vreme. O popoldanski prireditvi preberite na drugem mestu.
Nenehna prizadevanja za zdravstveno vzgojo prebivalcev In pomoč organom oblasti pri reševanju zdravstvenih in socialnih problemov; to je na letnih konferencah BK v Hr-peljah in Piranu prišlo predvsem do izraza,
V	Hrpeljah je RK priredil lani in letos več posvetovanj o najnujnejših socialnih in zdravstvenih problemih. Organizirali so zdravstvena predavanja, sistematično individualno poučevanje žensk v kontracepciji in o pravilnem pripravljanju hrane. Šolam so razdelili sanitetni material in brošure, na vseh šolah so priredili predavanja in razgovore o boju proti TBC, na 11-ih pa tudi predavanja o škodljivosti alkohola. Pri reševanju socialnih in drugih problemov za-zdravlj enih TBC bolnikov je RK uspešno sodeloval z dispanzerjem v Sežani, vse priznanje pa zasluži tamkajšnja Posredovalnica za delo, ld pravilno ocenjuje vprašanje rehabilitacije in primerne zaposlitve bivših bolnikov. Plan dela Rdečega križa v hrpeljski občini predvideva za prihodnje med drugim sistematično prirejanje tečajev za prvo pomoč in nego bolnika na domu, ureditev higienskih kotičkov v večjih podjetjih ter zdravstvena predavanja. Razen tega pa se bo RK zavzel, da bi omogočili letovanje Cirnvečjemu številu otrok ter za nemoteno poslovanje mlečnih kuhinj v bodoče.
V	Piranu pa so se zavzeli za to, da bi v prihodnje seznanili čim širši krog ljudi z nalogami in zgodovino RK. V zvezi z borbo proti alkoholizmu so delegati na občnem zboru grajali tendenco, da se v piranski občini brezalkoholne pijače podražijo, čim začne turistična sezona. Odbor bo pri odgovornih organih posredoval, da se to letos ne bi dogajalo ter tudi za večjo izbiro brezalkoholnih pijač v gostiščih. Komisija za krvo-
za pridobivanje dajalcev krvi, zlasti glede na bližnjo ustanovitev Transfuzijske postaje v Izoli, ki bo potrebovala določeno število stalnih dajalcev. Sicer pa so v piranski občini že lani uspeli doseči, da je bilo število dajalcev na republiškem povprečju. Prav tako so uspeli z delom Podmladka RK na šolah, kjer so povsod uredili higienske aktive, imeli tečaje prve pomoči in predavanja. Mno-dajalstvo bo letos še poglobila delo
go so dalje storili tudi za rehabilitacijo in pravilno zaposlitev TBC bolnikov, v svojih prizadevanjih pa niso vedno uspeli. Lani je organiziral RK mnogo predavanj ter tečajev za žensko vaško mladino, za nego bolnikov in za prvo pomoč. Letos je njihov načrt dela še obširnejši. Prav gotovo bodo s svojo dobro urejeno mrežo krajevnih odborov in s požrtvovalnimi aktivisti svoj program tudi uspešno Izvedli.	nk
AMERIŠKI ROJAKI V HRPELJAH
Po tridesetletni odsotnosti so te dni obiskali svojo staro domovino Hrpeljčani Vinko Godina in Anton Benčič ter rojak iz Rožic. Vsi trije so ostali zvesti slovenski narodni zavesti in besedi, kar izpričuje dejstvo, da sta Godina in Benčič vodilna funkcionarja slovenskih kulturnih organizacij v Clevelandu. Z njunim posredovanjem so ameriški Slovenci, doma iz tukajšnjih krajev, poklonili pred leti hrpeljskemu prosvetnemu društvu znaten prispevek, v novejšem času pa so pomagali tudi pri nabavi rentgenskesgs^ aparata za Zdravstveni dom BB Kozini.	^^
Društvo »Svoboda« v Hrpeljah je priredilo dragim rojakom prisrčen sprejem, ob prisotnosti večjega števila domačinov so jim zapeli tudi nekaj pesmi, v večernih urah pa so gostitelji priredili za rojake lepo veselico.
RIŽANSKI VODOVOD priporoča potrošnikom, naj štedijo z vodo!
q s m
Na Debelem rtiču pri Kopru je že oživelo platneno naselje, v katerem letujejo v okrilju Rdečega križa Slovenije čez vse poletje do pozne jeseni sonca in morja in svežega zraka potrebni bolehni otroci iz vse Slovenije
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski ti»lc Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 178. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni računi 802-70-1-101. Rokopisov in fotogra-' iij ne vračamo. — Tisk in kliSeJl tiskarna CzP »Primorski tisk«
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V SEŽANI
V četrtek, 2. junija, sta se — osmič po svoji izvolitvi — sestala občinski zbor In zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Sežana.
SOCIALNE PODPORE
Oba zbora sta soglasno sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o socialnih podporah, ki se nanaša na žrtve fašističnega nasilja in na žrtve vojnega materiala. Skupno je v občini 30 takih oseb, ki prejemajo socialne podpore. Pri letni reviziji podpor so ugotovili, da bi po določbah dosedanjega odloka morali ukiniti nad polovico podpor, ker se le-te določajo po gmotnem stanju prosilcev. Pri tem pa ostane dejstvo, da so tisti, ki so postali žrtve vojnega materiala, pravzaprav težki invalidi in da kot taki v večini primerov ne morejo opravljati težkih del na polju. Zato sta oba zbora na predlog sveta za socialno varstvo in varstvo družine ustrezno spremenila lestvico podpor.
STANOVANJA
J .Odveč bi bilo govoriti o tem, koline so še potrebe po novih stano-Jnjih. Po mnenju sveta za družbeni plan in finance so te potrebe tolikšne, da kaže nekaj sredstev, ki bi se sicer stekala v občinski investicijski sklad, preusmeriti v stanovanjski sklad. Gre za 4 'h stanovanjski prispevek iz zneska posebnih dohodkov, od katerih gospodarske organizacije (le tiste gospodarske orga-
TEDEN DNI
pa Jugattaidii
AMERIŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI
Pred dnevi je bil sklenjen med vlado FLRJ in skladom za ekonomski razvoj vlade ZDA sporazum o posojilu za finansiranje uvoza opreme za tovarno plastičnih mas v Zagrebu. Sklad je v ta namen odobril Jugoslaviji posojilo v znesku 23 milijonov dinarjev.
Pred tem pa je bil v Beogradu podpisan sporazum med vladama FLRJ in ZDA, po katerem bodo ZDA dobavile Jugoslaviji kmetijske viške.
KOBALTOVA BOMBA V BEOGRADU
Preteklo nedeljo so pripeljali v Beograd naprave za kobaltovo bombo, ki so bile kupljene v Kanadi za beograjski Radiološki inštitut. Medtem so večino konstrukcije in mehanizmov za kobaltovo bombo, ki jo bodo uporabljali izključno v zdravstvene namene, že montirali in predvidevajo, da bo lahko že prihodnji mesec služila za obsevanje.
NOVA HIDROELEKTRARNA NA DRAVI
Te dni je začela s poskusnim obratovanjem nova HE Ožbalt na Dravi. Delovni kolektiv tega velikega gradbišča je upravičeno ponosen na svojo uspešno dobo-jevano bitko z Dravo, saj so po težavnem zapiranju gradbene jame pričeli izkop lani meseca maja in so v dobrem letu vzporedno z monterji že izročili prvi agregat svojemu namenu. Hidroelektrarna v Ožbaltu bo s svojimi 300 milijoni kWh sklenila verigo energetskih virov na Dravi pred Mariborom. Oba nadaljnja turbinska stebra pa bodo dogradili do konca tega leta.
POSVETOVANJE O UPORABI RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV V INDUSTRIJI
*
V	dneh od 9. do 11. junija bo na Bledu posvetovanje jugoslovanskih znanstvenikov o industrijski uporabi radioaktivnih izotopov v industriji. To bo prvo tovrstno posvetovanje pri nas, njegov namen pa je seznaniti vse, ki se zanimajo za uvajanje novih modernih delovnih metod v našo industrijo ter o načinih in prednostih uporabe radioaktivnih izotopov v industriji. Zato bo posvetovanje zanimivo tudi za vse tiste, ki jim je poverjena skrb za ekonomiko obratovanja in splošen razvoj naših industrijskih podjetij.
TOVARNA SUPERFOSFATA V PRAHOVEM
V	Prahovem ob Donavi v Srbiji z vso naglico gradijo 25 tovarniških zgradb velike tovarne super-fosfata, ki so jo začeli graditi pred letom dni. Tovarna bo izdelovala letno razen 600 tisoč ton super-fosfata še 5 tisoč ton kriolita, ki ga moramo sedaj uvažati.
SLAVENKA - DOMAČA PŠENICA
Na selekcijski postaji v Brezovici pri Zagrebu so vzgojili novo vrsto domače pšenice, ki se bo imenovala Slavenka. Ta vrsta je izredno rodna, saj je pri poskusni setvi dala 93 metrskih stotov pridelka na hektar. Ima velik klas s povprečno 60 zrni (najrodovit-1 nejša italijanska vrsta San Pasto-re jih ima le okrog 30), ln zato nameravajo Slavenko v prihodnjih dveh letih posaditi na približno 50 tisoč hektarih.
nizacijc, ki plačujejo pavšalni prispevek iz dohodka) plačujejo proračunski prispevek. Zbora sta osvojila predlog sveta in sprejela odlok, po katerem se bo stanovanjski sklad povečal za okrog 4 milijone dinarjev na račun Investicijskega sklada.
BOJ PROTI TBC
Že v začetku letošnjega leta je svet za zdravstvo razpravljal o preventivnih ukrepih za zatiranje pljučne tuberkuloze. Svet je ugotovil, da se ta socialna bolezen na območju občine iz leta v leto širi. V 1. 1957 so odkrili 52 obolenj, v 1. 1958 59, v lanskem letu pa 64 obolenj. Ker se pro-titubcrkuloznega dispanzerja v Sežani ne poslužuje vse prebivalstvo, zlasti ne tisto iz bolj oddaljenih krajev, je svet sklenil predlagati ljudskemu odboru, naj izda odlok o obveznem fluorografiranju vsega prebivalstva od 19. leta starosti dalje. Oba zbora sta se s tem predlogom strinjala in sta določila tudi kazni za vse tiste, ki bi se takšnemu vabilu izognili in bi po morebitni ugotovitvi bolezni ne upoštevali nadaljnjih navodil zdravstvenih organov. Fluorografira-nj se bo začelo 15. julija.
PRODAJA HIS
Naslednja točka te seje je bil odlok o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi. Gre za eno aH dvo-stanovanjske hiše, ki jih bo ljudski odbor prodal po določenem postopku. Katere hiše bodo prodali, bo ljudski odbor določil s posebnim sklepom. Ze sedaj pa je jasno, da ne bodo prodajali hiše v večjih središčih, vsaj v Sežani ne, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi morali kdaj kasneje po regulacijskem načrtu kako tako hišo podreti in bi morali zato novemu lastniku škodo plačati ali pa zgraditi novo hišo.
ZDRUŽITEV ZDRAVSTVENIH OKOLIŠEV
Po odpravi bivše občine Komen, se je območje zdravstvenega doma v Komnu močno skrčilo. V njegovem okolišu je sedaj le 3553 prebivalcev, od tega 336 aktivnih zavarovancev, medtem ko je v okolišu zdravstvenega doma Sežana 10.000 prebivalcev z 2663 aktivnimi zavarovanci. K sežanskemu zdravstvenemu domu spadata tudi zdravstvena postaja v Dutovljah in pomožna zdravstvena postaja Štanjel, v kateri je zaposlen en zdravnik. Jasno je, da Je v Komnu teze glede nadomestovanja, razen tega pa zdravniki v Sežani težko zmorejo vse delo. Svet za zdravstvo, ki je razpravljal o tem problemu, Je našel rešitev v tem, da napravijo novo delitev okolišev ZD Sežana in Komen ln Sicer tako, da bi se zdravstvena postaja v Dutovljah in pomožna zdravstvena postaja v Štanjelu priključili k ZD Komen. Po tej delitvi bi pripadlo ZD Komen 8.362 prebivalcev in 880 aktivnih zavarovancev, k ZD Sežana pa 5.000 prebivalcev in 2.120 aktivnih zavarovancev. Tako bi bil zdravstveni kader obeh domov približno enako obremenjen. Oba zbora sta predlog osvojila in izdala odločbo o novi razdeHtvi zdravstvenih okolišev.
IN SE STANOVANJA
Zbora sta nato potrdila nova pravila kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki določajo pogoje za najemanje posojila na natečajih. Potrdila sta tudi zaključni davčni račun za 1. 1959, ki znaša 8,5 milijona dinarjev.
o o
POSOJILA IN JAMSTVA Osvojili so tudi predlog sveta za družbeni plan in finance o najemu posojila za ureditev enega stanovanja v zadružnem domu v Komnu in drugega v šolski zgradbi v Dutovljah. Končno sta zbora sklenila, da občina prevzame jamstva za investicijska posojila, ki jih najamejo: Mehanična tkalnica v Senožečah za nabavo stružnice, podjetje »Konfekcija« Komen za osnovna in obratna sredstva, Pekarna Sežana za obratna sredstva In za gradnjo nove pekarne, Brivsko-frlzerskl salon Sežana za nabavo novih stolov, »Preskrba« Sežana za nabavo hladilnikov in za gradnjo novih trgovskih prostorov, KGPZ Sežana za gradnjo pitališča bekonov In za nabavo kmetijskih strojev za ekonomijo v Dolenji vasi, KZ Sežana, KZ Komen in KZ Dutovlje za nabavo kmetijskih strojev, KZ Vreme za obnovo češpljevega nasada ter Kraški vodovod Sežana in »Aluminij« Komen za redna obratna sredstva, Iz prošenj za jamstva jc razvidno, da gospodarske organizacije hitijo z izvajanjem investicijskih nalog, ki jih določa občinski družbeni načrt za leto 1960.	—cr

/'T*-''—-'',


■ -'-v J
r :,,..
- , :•" • • •• v> 1 \ i ii-lÄ -iŠM
.fV	1
■ * ta,.
g^^^sssiüiS__________mM
, 'm
Skoraj dva meseca dolg boj proti suši v obalnem področju Slovenskega Prlr morja jc končan. Obilno deževje zadnjih dni je prišlo resda s precejšnjo zamudo, toda kmetovalce Je vendarle rešilo najhujše skrbi. S kmetovalci vred so si nemalo oddahnili tudi potrošniki, predvsem naše gospodinje, ki so že precej zaskrbljeno gledale na rastoči tržni barometer. — Na naši sliki je viden boj proti suši, ki so ga bili več tednov bertoški vrtnarji z modernim sistemom razpršilnega namakanja. Ker jim je uspelo skoraj docela ohraniti vse doslej zasajene sadike paprike, paradižnika, jajčevca, zelja in drugih vrtnin, lahko razumemo veselje pridnega kolektiva, ko Je končno tudi nad njihova polja padel obilen dež
s, sei® In še kaj
Svet za blagovni promet in turizem Občinskega ljudskega odbora Sežana je na seji 3. t. m. razpravljal o novem poslovnem urniku v trgovinah, gostinskih podjetjih in zasebnih gostiščih ter obrtnih podjetjih in delavnicah. Po mnenju sveta naj bi ostal poslovni čas, ki je sedaj v veljavi, v glavnem neizpreme-njen. Do večjih sprememb naj bi prišlo pri poslovnem času v gostinskih podjetjih, ki naj bi bila odprta od 5. do 23., oziroma največ do 24. ure, z izjemo hotela »Triglav« Sežana, restavracije »Risnik« v Divači, gostilne »Turist« v Komnu, gostilne Malalan in bifeja pri železniški postaji v Sežani, kjer naj bi bil poslovni čas neomejen in naj bi ga določili sami delovni kolektivi. O predlogu sveta bo odločal ljudski odbor na svoji prvi seji. Ob pre-tresanju interesov gostinstva oziroma turizma bi bilo treba vsekakor upoštevati dejstvo, da je nočni mir dobrina, ki je vredna zaščite.
Revidirana je bila tudi odredba o najvišjih prodajnih cenah za sveže goveje in svinjsko meso. Znano je namreč, da so se od lani sem formirale na trgu drugačne cene, višje od cen, ki jih je določala lanska odredba, kar je bilo nesporno tudi upravičeno. Nova odredba v glavnem legalizira dejansko stanje, večje razlike pa dela med cenami za goveje meso iz prednjih in zadnjih delov. Svet tudi ni mogel upoštevati kalkulacije nekaterih podjetij, ker so bile cene preti-
rane in so silile preveč navzgor, zato se bodo morale cene ponekod precej znižati. To se bo verjetno zgodilo pri sežanski »Grudi«, ki ima menda tudi relativno majhen promet. Na splošno je bil svet mnenja, da bo treba tudi v mesnicah uvajati vljudnejšo postrežbo. Poseben problem je mesnica KZ Komen, kjer morajo gospodinje čakati ure in ure, da pridejo na vrsto. Tu bi bilo nujno potrebno odpreti še eno mesnico, pa naj jo odpre zadruga sama ali pa kako drugo podjetje.
Predstavnik sežanske mlekarne je na seji utemeljeval potrebo, da se zviša odkupna in prodajna cena mleka. Razprava o tem vprašanju pa še ni pokazala jasne slike in bo zadeva prišla ponovno na sejo.
»Preskrbi« Sežana so bile odobrene nove marže: za koruzni zdrob in moko 12 %, za mast 10%, za jedilno olje 10°/o. Te ar-
tikle je podjetje prodajalo z izgubo.
Posebna točka je bila posvečena preskrbi trga z ribami. Izol-
ska »Riba« ima svoje prodajalce
v Divači, Lokvi, Križu, Tomaju, Dutovljah, Skopem, Koprivi, Štanjelu, Skrbmi, Gorjanskem in Komnu. Sežana dobiva ribe z Reke, vendar nima urejene niti zasilne ribarnice. Tako ali tako —
v tej smeri bo treba nekaj ukreniti.
V gostilnah na Krasu ne bi smelo zmanjkati pristnega terana, za to bo moralo še bolj kot do sedaj skrbeti podjetje »Vino« Sežana, ki je edini odkupovalec terana pri kmetijskih zadrugah. To podjetje izdeluje tudi brezalkoholne pijače, ki jih tudi še ni dovolj na razpolago, zlasti ne v sezoni. Proizvodnjo bo treba torej povečati, sežanska Mlekarna pa naj bi gostilne zalagala z ledom po zmernih cenah. —er
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V ILIRSKI BISTRICI
lilo je pravo ljudsko slavje
V zastavah in prazničnem vzdušju so prebivalci Ilirske Bistrice in okolice praznovali 4. junija svoj občinski praznik, ki se je začel s slavnostno sejo Občinskega ljudskega odbora. Med številnimi zastopstvi so bili na seji prisotni tudi nosilci spomenice, predstavniki podjetij, družbenih organizacij in društev. Udeleženci slavnostnega zbora so toplo po-
NA§ GOSPODARSKI KOMENTAR
teilfitl prtih štirih i«w
Kot vemo je Narodna banka zaradi neskladnega naraščanja kratkoročnih kreditov ukrenila, da ti ne smejo v prihodnje prekoračiti višine koncem aprila letos. Banke in hranilnice bodo torej smele odobravati kratkoročne kredite le v teh mejah, to je na razpolago jim bo le toliko sredstev, kolikor jim jih bo vrnjenih.
Zanimivo je ugotoviti za koprski okraj, da je bilo na ta dan stanje kratkoročnih kreditov razmeroma ugodno, saj so bili za ok. 700 milijonov višji kot ob koncu decembra lani. Nasprotno pa se je sklad obratnih sredstev povečal v štirih mesecih komaj za IS milijonov. V tem tiči tudi eden izmed vzrokov, ki so narekovali banki tako strog ukrep, saj so se gospodarske organizacije usmerjale v glavnem le na bančna sredstva in ne na lastne sklade, da bi krile potrebe po obratnih kreditih. Kot kaže v bodoče ne bo več tako in bodo morala podjetja vlagati del svojih sredstev za obratne potrebe, da bomo tako dosegli skladen razvoj med potrošnjo za investicije in za obratne potrebe.
V potrošnji za investicije v osnovna in obratna sredstva v
prvih štirih letih ni bila dosežena planirana raven. Tako ne dosegajo naložbe v industrijo in rudarstvo v prvih štirih mesecih niti petine tistega, kar je bilo predvideno po družbenem načrtu. ■ Še največ je bilo vloženega v promet, to je nad eno milijardo, kar pomeni obenem Ha ¡je ¡bil predvideni načrt dosežen. Kot običajno zelo zaostajajo investicije v kmetijstvo, dalje tudi v gradbeništvo, trgovino in gostinstvo in celo za stanovanjsko in komiinalno dejavnost. Pri slednjem je treba računati sicer na to, da glavna sezona za taka dela še začenja, da pa bo vendar težko doseči, kar je bilo predvideno po načrtu. Naj omenimo samo, da je bilo po načrtu predvideno za vse investicije skupaj skoraj 15 milijard, da. pa je bilo od tega po vrednosti v prvih štirih mesecih izvršenega korrfaj za nekaj nad dve milijardi 600 milijonov. Vsekakor narekuje tako stanje temeljit preokret, zlasti pa je treba prenrečiti morebitne nadaljnje motnje, ki lahko nastanejo spričo preorientacije v kreditiranju in iinansiranju sredstev.
V mesecu aprilu so se tudi znatno dvignili prejemki prebi-
valstva v gotovini in so bili višji za nad 100 milijonov v primerjavi z mesecem decembrom lani. V skladu s tem so se dvignile tudi hranilne vloge v prvih štirih mesecih za ok. 100 milijonov in se približujejo prvi milijardi. Značilno pa je, da se potrošniški krediti le skromno višajo in to v štirih mesecih komaj za 10 milijonov. Vsekakor rezerve v tem pogledu &e obstoje, saj po podatkih o izdatkih prebivalstva, leži precej denarja doma, kar vsekakor ni gospodarstvo. Naj v tej zvezi omenimo, da je socialistični sektor gospodarstva na prvem mestu pri dohodkih prebivalstva in so gospodarske b-r gani zarije tega sektorja udeležene s skoraj milijardo, ali nad dve tretjini vseh plač oziroma prejemkov.
Kot je bilo rečeno, bo potrebno v investicijski potrošnji vložili veliko večje napore kot doslej, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjih komentarjih o gibanju gospodarstva v koprskem okraju v letošnjem letu. Res je sicer, da pričenjajo in se razvijajo glavne dejavnosti šele sedaj. Vendar je težko reči, če ni bilo žg doslej to ali ono, kar ne bo moč več nadomestiti, zamujeno. -dt-
zdravili v svoji sredi tudi predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Franca Klobučarja.
Na -tem slavju so sodelovali tudi ilirskobistriški pionirji, ki so s toplimi pozdravi in izrazi hvaležnosti za skrb ljudske oblasti, ki jim vsestransko pomaga, prinesli lepe šopke cvetja. Pionirji so se posebej zahvalili za uspelo akcijo gradnje novega šolskega poslopja in so ob tej priložnosti predlagali, naj bi občinski ljudski odbor sprejel odlok, da bi se šola imenovala po pesniku Dra-gotinu Ketteju, ki se je rodil na Premu. Med pionirji je zavladalo veliko veselje, ko sta oba zbora njihov predlog takoj sprejela.
Na slavnostni seji je govoril tudi predsednik ObLO Ilirska Bistrica Albin Kuret, med govorom pa je delegacija prvoborcev odnesla pred spomenik padlih Bistričanov v NOB lepe vence. Po svečani seji so si odborniki in gostje ogledali še obrat Tovarne organskih kislin, obrat perutninske farme v Zabičah, KZ »Tone Tomšič« v Knežaku in koopera-eijski sadovnjak v Smrjah. Zvečer je bil v kino dvorani tudi koncert ljubljanske Opere, ki je bil množično obiskan, ljudsko veselje pa je trajalo v polnih gostiščih še pozno v noč.	J. Š.
PRED FLUOROGRAFSKO AKCIJO V ILIRSKI BISTRICI
V Ilirski Bistrici so začeli s pripravami za fluorografiranje prebivalstva, ki se bo začelo 28. junija. Akcija bo zelo obsežna, saj bosta dve fluorografski ekipi z Golnika pregledali oziroma slikali okrog 10 tisoč občanov. Ekipe bodo delale tudi v vseh naseljih, ki so dostopna z avtobusom in kjer imajo trofazni električni tok. Prebivalci nedostopnih krajev bodo prišli na fluorografiranje v najbližji center, kjer bosta ekipi delali.	J. S.
V eni izmed najmanjših vasi koprske občine, v Loparju nad Marezigami, je te dni vz-klilo novo življenje. Vaščani so se namreč odločili, da si bodo zgradili cesto, ker je sedanja tako strma in ozka, da po njej ne more voziti avtobus, saj celo težje naložen voz komaj speljeta po klancu dva para konj ali volov.
Loparčani so kmetovalci in tudi člani raznih delovnih kolektivov
^A&mš® tUuftd ...
DO PONEDELJKA: ZE 12.159 PROSTOVOLJNIH UR!
Po zadnjih podatkih je novomeška delavska in srednješolska mladina skupaj s pionirji obeh osemletk in mladino iz vrst Jugoslovanske ljudske armade opravila na novem stadionu v Novem mestu do vključno 30. maja že 12.459 prostovoljnih ur. Mladina bo pomagala tudi pri zaključnih delih.
SOBOSLIKAR NAM OLEPŠA ŽIVLJENJE
Na vajenski šoli Borisa Kidriča so 5 junija odprli razstavo, ki so jo pripravili valenci soboslikarske stroke na tej šoli. Razstava obsega risbe vajencev, ki dokazujejo, da se v mladih sobosllkarjih razvija čut za lepoto, napredek, estetski okus itd. Razstava ne bo zanimiva le za gradbene delavce, temveč predvsem za tiste mlade ljudi, ki se usmerjajo v poklic in imajo smisel za soboslikar-sko stroko. Delo soboslikarjev je tembolj pomembno, ker je živeti v domu. ki je lepo urejen, nedvomno zelo prijetno.
VEC SREDSTEV ZA KADRE
Na občnem zboru Okrajne obrtne zbornice v Murski Soboti so ugotovili, da bo potrebno vzporedno z razvojem obrti utrjevati tudi trgovsko mrežo z reprodukcijskim materialom, saj so obrtna podjetja lani kupila izven okraja ta material v vrednosti okrog 000 milijonov dinarjev. Prav tako bo potrebno povečati število vajencev. V uku je letos 773 vajencev, najmanj v kolarskl, tesarski in kovaški stroki. Obrtna podjetja pa bodo morala uvesti spodbudnejše oblike nagrajevanja ter s temi omejiti odtok strokovnega kadra izven okra-ja.
Delegati so v razpravi zlasti poudarili, da je potrebno nameniti več sredstev za usposobitev kadrov ter začeti z delitvijo dela oziroma specializacijo.
TOLMINSKI ZADRUŽNIKI PO JUGOSLAVIJI
Celoten zadružni svet Kmetijske zadruge v Tolminu je odšel na daljšo, zelo poučno ekskurzijo po Jugoslaviji. Njim so se pridružili tudi strokovnjaki 2ivinorejsko-veterinarskega zavoda Gorica.
Ogledali so si kmetijski mednarodni velesejem v Novem Sadu, nekaj kmetijskih posestev v Vojvodini, Beograd in njegove znamenitosti, zagrebški pomladanski velesejem in več obratov Agrokombinata v okolici Ljubljane.
Izlet je bil zelo poučen. Člani zadružnega sveta so se zlasti zanimali za živinorejo na obiskanih posestvih, za sistem reje v odprtih hlevih in za razne načine siliranja krme.
O ŠOLSKIH IN RAZREDNIH SKUPNOSTIH
4. junija zjutraj se je začelo v sejni dvorani OLO Kranj posvetovanje o uveljavljanju šolskih in razrednih skupnosti, ki ga je organiziral OK LMS, skupno z okrajno pedagoško službo.
Posvetovanju so prisostvovali vsi ravnatelji šol II. stopnje, nadalje predsedniki šolskih odborov in šolskih skupnosti ter predsedniki mladinskih organizacij po šolah.
□ W
ciLEl^i
gospodarskih organizacij koprske občine. Eni kot drugi so ugotovili, da slaba prometna zveza močno ovira gospodarski, politični in kulturni razvoj vasi.
Tovariš Edo Dobrinja, ki je prevzel odgovornost za koordinacijo dela med ¡strokovnjaki in prostovoljnimi graditelji ceste, je ob otvoritvi gradbenih del med drugim dejal:
»Res ni lahka moja naloga. Poskrbeti moram, da bo nova ccsta, ki bo dolga okrog 500 metrov, kar najbolje izdelana. Speljana bo v velikem loku čez zemljišča, iti so več ali manj v kmetijski obdelavi. Potrebni so bili dolgi razgovori s strokovnjaki in lastniki zemlje, nato pa smo na zboru volivcev sklenili, da se bomo lotili dela. Doslej smo z drobilccm že pripravili okrog 200 kubičnih metrov gramoza, treba pa ga bo še 100 kubikov.
Občino je rade volje prevzela nase plačilo za najmanj enotedensko delo buldožerja Zadružne poslovne zveze Koper, ki bo splaniral traso, in bo tudi krila stroške za izvedbo del gradbenih strokovnjakov. In zato smo sklenili. da bomo vsa tehnična dela opravili s prostovoljnim delom ter si zgradili cesto, ki bo vredna ne samo osem milijonov dinarjev, pač pa še mnogo več, saj nam bo nudila možnosti boljšega življenja.«
Ko je Franc Škrgat, traktorist ZPZ Koper, in kot Marežan bližnji sosed Loparčanov. z buldožerjem odrinil prve kubike zemlje na trasi nove ceste, je smeje pripomnil:
»S svojim buldožerjem sem že obiskal skoraj vse kraje naše občine. Nikjer pa se nisem lotil dela s takšnim veseljem, kot sem se ga tu. saj Loparčani resnično potrebujejo bol.išo cesto.«
Delovodja Balina:
IZLET POSTOJNSKIH PROSVETNIH DELAVCEV
Prejšnji teden je priredil sindikat prosvetnih delavcev iz Postojne ekskurzijo po Dolenjski in Štajerski. Ob tej priložnosti so obiskali tudi Kumrovcc, kjer so si ogledali rojstno hišo maršala Tita in moderno šolo.
»Glavno jc, da smo začeli! Delali bomo vse poletje in prihodnje leto bo otvoritev! Prepričan sem, da bodo mladinci, ki so zaposleni v glavnem v večjih industrijskih podjetjih v Kopru, krepko poprijeli za krampe in lopate, da si bodo zgradili cesto, po kateri jih bo lahko avtobus hitreje pripeljal na njihova delovna mesta in nazaj v domačo vas.«
Lopar dobiva novo lice. Njegovi prebivalci si bodo ob izdatni pomoči občine zgradili cesto, da se bo vas gospodarsko, kulturno in politično hitreje razvijala in da bo možno na področju Loparja uspešneje izvajati zahtevne načrte kmetijske proizvodnje.
(sič)
Prve plasti zemlje je s trase za novo cesto v Lopar posnel buldožer, ki je potem splaniral vso traso in pripravil cesto za utrjevanje. To je bil minuli teden vsekakor velik dogodek za vaščane Loparja in za vso okolico
Ob letošnjem 4. juniju — Dnevu darovalca krvi — so občinski odbori RK v koprskem okraju na svečanih proslavah podelili naj-
VAŠCANI GRŽONA SO DOBILI ELEKTRIKO
V zakotni vasici Gržoni v ilir-skobistriški občini je preteklo soboto prvič posvetila električna luč. Vasica šteje resda komaj osem gospodarstev, toda marljivi vaščani so s pomočjo ObLO Ilirska Bistrica in podjetja Elektro-Sežana premagali vse težave, čeprav je naselje precej oddaljeno od električnega voda. Po predračunu bi vsa dela veljala več kot 5 milijonov dinarjev, vendar bodo stroški zaradi prostovoljnega dela vaščanov občutno nižji.
bolj zaslužnim krvodajalcem srebrne in zlate značke. V Piranu bo svečana podelitev značk danes popoldne, v Kopru pa jutri. Občinski odbor RK v Kopru je za to priložnost pripravil tudi kulturni spored, ki ga bodo izvajali pionirski pevski zbor osemletke, mandolinistični orkester Italijanskega kulturnega krožka ter pevski zbor Vajenskega doma, V
Kopru bodo podelili letos 17 srebrnih značk darovalcem, ki so dali kri 5 krat ter tri zlate značke tistim, ki so jo darovali 10 ali večkrat.
Na vseh proslavah, ki so bile deloma prejšnji, deloma pa v tem tednu, so zdravstveni delavci predavali o pomenu transfuzijske službe in o humanosti krvodajalstva.
Noši najmlajši za varnost na cesti
Napoved vremena
(od 10. do 17. junija)
Nestalno vreme v zadnjem času se umirja in tako lahko pričakujemo v tem časovnem razdobju lepo in toplo vreme. Temperature se bodo povišale. Sele ob koncu tega razdobja moremo pričakovati kratkotrajno poslabšanje, vendar pa bodo za tem nastopili za daljši čas lepi in topU dnevi.
Učenci osnovne šole Janka Premrla-Vojka so te dni v okviru kolesarske akcije, ki je bila po vsej Sloveniji, uspešno opravili pred komisijo AMD Koper izpite iz prometnih predpisov II. in III. stopnje.
Ze v mesecu marcu so se pridno lotili učenja prometnih predpisov v štirih posebnih krožkih. Prometni predpisi so učence zelo zanimali, zato so se v zelo kratkem času naučili predpisanega "radiva. Teoretično znanje,
SPREHAJALCEV! ZAPISKI
Med koprsko Scffo in Karibdo
Ondan me je srečal na voglu pri stari tiskarni »Primorskega tiska« prijatelj iz Ljubljane, ki je prišel v smeri od Skocjana. Ves je bil zbegan •in zasopel, pa je le zmagoslavno vzkliknil: »Heure-ka! Vse zajce sem posekal.«
Začudeno sem ga pogledal in vse se mi je tako zazdelo, da se mu je v glavi nekaj narobe zasukalo, zato sem ga prizanesljivo vprašal: »Zajce si posekal? Kdaj? Kje? Kako?«
»Pravkar, Ude in srečno,« je rekel in si otiral znoj s čela. »Vse od štadiona do tu sem begal med motornimi vozili kakor zajček med žarometi. Brž ko sem stopil iz drevoreda na cesto, mi je zdrvel lik za hrbtom na Sahari podobno goljavo pred gostiščem »Stadion« težak tovornjak. Komaj sem temu srečno odnesel pete, mi je smuknil mimo nosa iz nasprotne smeri na cesto osebni
avto »Fičko«. In da ne bi še dalje doživljal groženj z naglo in neprevidno smrtjo, sem se v maratonskem teku pognal na desno stran ceste. Pa sem zašel pred postajo Istra Benz v le še večjo stisko. Najprej me je dregnil v trebuh avlo, ki je vozil od črpalke, nato pa me je sunil v neki drug del telesa motor, ki je vozil k črpalki. In nikjer nobene poti za pešce, nikjer nobene rešitve. Pač! Park. Hotel sem se umakniti vanj, pa sem opazil, da je za-grajen z žico kakor izgubljeni raj. In vendar sem še tu!«
Ko mi je to povedal, sem k vsemu prikimal in še sam dodal: »Ko si prišel živ in še kolikor toliko cel skozi to koprsko Scilo in Karibdo, si napravil najtežji prometni izpit. Poslej boš lahko kakor zajček varno tekal tudi po najbolj prometnih ulicah svetovnih velemest.« Sprehajalec
Življenjski jubilej TONETA ROTA
Pretekli teden je praznoval v Postojni življenjski jubilej — 50-letnico — znani prvoborec NOB Tone Rot. Rodil se je v siromašni in številni kmečki družini v notranjski vasi Ravne. Ze leta 1911 je bil v domačem kraju med organizatorji oborožene vstaje in je sodeloval nato v mnogih bojih slovenskih partizanov. Po osvoboditvi je bil član komisije za agrarno reformo, nakar je bil zaposlen v Postojni v hotelu Javornik in pri Gozdnem gospodarstvu. — Za zasluge v NOB je prejel Red hrabrosti, Red zaslug za narod II. stopnje in medaljo zaslug za narod. Je seveda tudi nosilec Partizanske spomenice 1911. K prazniku tudi naše čestitke!


š^lf.K» »fffv
^If ;
«n .;V. •:. v:
-cJru/-* i:





« ~ 1IL	Sli
.	. o . » « • *
....." -.....■ "
Motorna ladja .Troglr« vzdržuje od 1. aprila letos progo Umag—Portorož—Piran—Izola—Koper—Trst in nazaj po določbah Videmskega sporazuma. »Trogir« je (poleg »Tuzle« in »Takovat) najsodobnejša potnisko-tovorna ladja svojega tipa na Jadranu. Vse tri so bile zgrajene v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju. Imajo po 340 BRT, dva stroja po 450 KS, štiri salone za potnike, bar-bufiet, prostrano odprto palubo in manjše skladišče za tovor. Hitrost v progi znaša 11,5 do 12 morskih milj na uro. Motorna ladja »Trogir« je zelo uspešna na valovih in zlasti nasi burji so lahko zoperstavl
ki so si ga pridobili v krožkih, so praktično preizkušali tudi na maketi v prometnem kotičku.
K izpitu se je prijavilo 68 učencev. Z odličnim uspehom je napravilo izpit 49 učencev, s prav dobrim 13, z dobrim uspehom pa 6 učencev. Med njimi sta učenca tretjega razreda Jadran Faganeli in Branko Šturm tako dobro odgovarjala, da jima je komisija podelila namesto bronaste srebrno značko AMSJ.
Znanje prometnih predpisov in disciplina naših najmlajših na cesti je prav gotovo zanesljivo jamstvo za zmanjšanje prometnih nezgod, saj so zaradi nepo-učenosti in neprevidnosti prav oni največkrat žrtve vedno bolj naraščajočega prometa,
Pavla Gregorič
■¿pa Ulzjorui na 17C
ILIRSKA BISTRICA 5: Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici je ustanovil posebni sklad za gradnjo nove osnovne šole. Sem se bodo stekala sredstva oziroma prispevki gospodarskih organizacij in občanov. Prebivalstvo je doslej samo prispevalo za novogradnjo že več kot tri milijone dinarjev.
ILIRSKA BISTRICA 78: Pet mladincev iz Vajenske šole v Ilirski Bistrici, ki so se posebno odlikovali na nedavnem pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, jc nagradil Okrajni odbor LT Koper s fotografskimi aparati.
ILIRSKA BISTRICA 1: V lepo urejenih prostorih Tovarne organskih kislin v Ilirski Bistrici so pred dnevi odprli novo menzo, kjer bodo delavci za nizko ceno prejemali tople obroke hrane.
SEŽANA 3: V šolskih mlečnih kuhinjah v sežanski občini se hrani dnevno povprečno 3100 otrok. Ker je sedaj ukinjena inozemska pomoč v mleku v prahu in moki, bo moral občinski ljudski odbor več prispevati iz proračuna in sicer okrof; 5 milijonov dinarjev ali 3 milijone več kot doslej, starši pa 2 milijona ali 380 tisoč dinarjev več kot v preteklem letu. Stare zaloge bodo izčrpane do konca tega šolskega leta.
KOMEN 3: Eden izmed novih izdelkov livarne »Aluminija« -Komen bodo cevi za namakalne naprave, ki jih bodo tudi izvažali. Podjetje jc nabavilo tudi že nekaj strojev za obdelavo aluminija.
SEŽANA 3: Zaradi 317 prekrškov je bilo preteklo leto v sežanski občini kaznovanih 311 oseb in sicer največ z denarnimi kaznimi od 100 do 25,000 dinarjev. Največ storilcev (103) je kršilo predpise o prometu na javnih cestah: sledijo kršitelji predpisov o voznikih motornih vozil (73), predpisov o cestnem prometu v LRS (24). o gozdovih v LRS in o sečnji drevja (20), o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (13), o javnem redu in miru (11), o prijavljanju in odjavljanju bivališča (11) itd. Med kaznovanimi je bilo kar 11 pravnih oseb (podjetij), predvsem živilskih.
m
3ULTURA PRQSVETA ic KULTURA PROSVETA >V
RA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA KULTURA PROSVETA ^ KULTURA I?
III. REVIJA IGRALSKIH SKUPIN SLOVENIJE JE POKAZALA ZADOVOLJIVO AMATERSKO GLEDALIŠKO UDE-TSTVOVANJE
E3 V šestih dneh, od 29. maja do vključno 3, junija, se je na odrskih gledaliških deskah Kopra in Izole zvrstilo 11 amaterskih igralskih skupin Slovenije. Bili so to predstavniki 700 dramskih družin naše ožje domovine, predstavniki 100 družin, ki so jih priprave na revijo razgibale najbolj neposredno, najboljši med tistimi, ki so se udeležili treh okrajnih revij (v Mariboru, Celju in Kranju) ali ki jih je izbrala žirija med prijavljenei iz krajev, kjer okrajnih in občinskih revij ni bilo. □ Iz različnih, tudi zelo oddaljenih krajev so pripotovali na ta košček slovenske obale, da bi pred širšo, strokovno in ljubiteljsko javnostjo prikazali svoje dosežke, hotenja in uspehe. V kratkem, enodnevnem bivanju so se morali privaditi novemu okolju, drugačnim tehničnim in odrskim pogojem, drugemu občinstvu in končno strogemu očesu poklicnih režiserjev in gledaliških delavcev. To ni bilo lahko in je terjalo velik napor in prilagodljivost. ¡3 Skušali vam jih bomo na kratko predstaviti, ne toliko poimensko, ampak v glavnem skozi prizmo njihovih prizadevanj in dosežkov na področju gledališkega udejstvovanja. Njihovo bivanje med nami se je vsakokrat končalo s skupnimi kritičnimi razgovori v starodavnem ankaranskem Konventu, kjer so iz ust številnih gledaliških ljudi slišali o dobrih in slabih straneh svoje uprizoritve. Zadnji večer, predstava igralske skupine iz Slovenske Bistrice, je izzvenela z istimi fanfarami, ki so oznanile začetek revije, in ob bleščečem reflektorju in televizijski kameri, ki je registrirala pomemben dogodek za svoj dnevnik. Zaključni slavnostni nagovor in zahvala amaterjem predsednika našega okrajnega sveta Svobod Ivana Mavsarja in kratica, prisrčna zahvala organizatorjem in naši gostoljubnosti predsednika dramskega sosveta pri Zvezi Svobod Janeza Šmona.
[3 In končno zgoščeni pregled letošnje revije, njenega pomena in potrebe, zadnji pogovor in svečano kosilo v Ankaranu ob navzočnosti predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja. Odkritosrčne zdravice ion dobre želje vseh in vsem, ki jim je amaterizem pri srcu in poznajo njegovo vlogo in mesto v našem življenju. Toplo in navdušeno slovo od zadnje in najboljše igralske skupine iz Slovenske Bistrice, ki bo reprezentirala našo republiko na zveznem festivalu na Hvaru. In slovo vseh, ki so skupno preživeli sončni m nevihtni teden ob naši obali z mnogo obetajočim »na svidenje drugo leto«. Vsi se bomo potrudili, da bo še bolje: tisti, ki pridete, in mi, ki vas bomo sprejeli z dobrodošlico.
To bi bila golo našteta dejstva, skopo nakazani obrisi vsega tistega pestrega in razgibanega življenja, ki je docela izpolnjevalo revijske dni, ki so se začeli v nedeljo, 29. maja, zvečer v Kopru s predstavo
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
v izvedbi DPD Svobode iz Zagorja. Kljub odrsko živemu in razgibanemu Cankarjevemu tekstu v dobri režiji Janeza Smona in ustrezni sceni Mi-leta Koruna drama ni zaživela, ker režiser ni imel srečne roke pri izbiri dveh glavnih igralcev, nosilcev in tolmačev Cankarjeve miselnosti, Petra in Jacinte. Ob njuni bledi in neizraziti interpretaciji niso prišli do prave veljave niti drugi šentflorjan-ski liki, ki so bili sicer bolje zasnovani.
Druga predstava je bila naslednji dan popoldne v Kopru. DPD Svoboda iz Velenja nam je predstavila svojo interpretacijo dela sodobnega angleškega dramatika J. B. Priestleya
smo Tolminsko gledališče v delu sodobnih ameriških avtorjev R. Rosea in H. Budjuhna
DVANAJST POROTNIKOV
v režiji poklicncga režiserja, člana Mestnega gledališča Iz Ljubljane Jožeta Tirana in s sceno Milana Butine. Bil je to prvi veliki In zares razveseljivi dogodek revije. Delo, ki smo ga videli v interpretaciji članov ljubljanske Drame — enega najboljših poklicnih ansamblov Jugoslavije — in lci ga poznamo po odličnem ameriškem lilmu »Dvanajst Jeznih mož«, so oživili pred našimi očmi amaterji iz Tolmina s kreativno potenco, vredno poklicnih igralcev. Ni majhno priznanje, da so bili v nekaterih vlogah enakovredni ljubljanskim gleda-liščnikom. In to tembolj, ker so nam pozneje zaupali, da so bili prepuščeni ob koncu sami sebi, ker režiser ni utegnil in da so bili nekateri med njimi na odru tako rekoč novinci. Kljub temu niso izstopali in so vsi skupaj tvorili ob vsej zahtevnosti dela vigrano celoto.
Porotniki so bili: M. Klanjšček, I. Jcrmol, B. Savnik, V. Klanjšček, T. Cebokli, M. Gabrščik, O. Antauer, L. Krumberger, F. Klavora, M. Blazetlč, J. Vidmar in IJ. Jurančič. Toiminčani so s svojo dobro predstavo ostali na najvišji lestvici uspeha vse do zadnjega večera revije, ko jih je posekala igralska skupina iz Slovenske Bistrice.
Tretji dan revije, v torek, 31. maja, smo gledali popoldne v Izoli igro O. L. Fischerja
PROSTI DAN
v uprizoritvi DPD Svoboda iz Kranja. Režiser je bil Boris Valenčič, scenograf Saša Kump, v glavni vlogi matere Marije je nastopala M. Va-lcnčičeva. Kranjčani so se nekoliko zgledovali po ljubljanski uprizoritvi istega dela. Ustvarili so kar primerno
INŠPEKTOR NA OBISKU
Režiser Avgust Jeriha je z ostrim tempom skrbel za dramatičnost in zgoščenost predstave, včasih celo na škodo tekstu in razumljivosti. Med igralci velja omeniti zlasti Sheilo — Milico Jug. Velenjčane sicer odlikuje lep odrski jezik, kultivirane kretnje In vigranost skupine.
Istega dne zvečer je bila prva predstava v Izoli, ki je bila prav tako prizorišče letošnje revije. Spoznali

OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA KOPRSKI GLASBENI ŠOLI
V	dvorani Glasbene šole je bila 2. junija produkcija tečaja za harmoniko. Mladi harmonikarji so se izkazali v 15 točkah — solističnih, duetu in kvartetu in le želeti bi bilo, da bi nastopili tudi v zboru. Na dveh internih produkcijah — 1. in 3. junija v šolski dvorani — so se zvrstili gojenci šolskih oddelkov, izbor najboljših pa se je predstavil širši javnosti v sredo, 8. t. m. na javni produkciji v gledališki dvorani. Značaj produkcije je bil komoren, nastopijo pa je 7 violinistov, 6 pianistov, 4 pihalci, 2 solopevki in godalni kvartet. Letošnji zaključni izpiti na šoli kažejo, da imajo precejšnje število nadarjenih in marljivih učencev, ki so pod strokovnim vodstvom svoj h profesorjev dosegli lepe uspehe. Kot vsako leto bo tudi letos odšlo nekaj učencev ua Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano.
RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE V KOPRU
V	Iapidariju in Mali galeriji koprskega okrajnega muzeja je prikazal Jože Kološa 08 del, umetniških fotografij. Razstavo, ki je retrospektivna, sta ob navzočnosti predstavil kov javnega in kulturnnga življenja ter številnih prijateljev umetniške fotografije odprla ravnatelj muzeja Janez Kramar in predsednik Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije Niko
Kralj. Razstava bo odprta do 19. t. m.
VEČER BRATSTVA — REVIJA POPEVK V IZOLI
Jutri bo v parku Arrigoni v Izoli revija popevk, ki jo prirejata DPD Svoboda in italijanski kulturni krožek »Giordano Bruno« iz Izole. Program obsega 2G popevk, ki jih izvajajo solisti s sodelovanjem 12-članskega plesnega orkestra DPD Svoboda, ritmičnega orkestra »Alieto« in veselega kvinteta DPD Svoboda.
Med domačimi deli, ki smo jih gledan na letošnji reviji igralskih skupin, smo z velikim zanimanjem pričakovali novo dramsko delo Mihe Remca MRTVI KURENT. To je delo, ki je delilo na letošnjem razpisu Zveze Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani drugo in tretjo nagrado, praizvedbo je pripravilo mariborsko gledališče in se z uprizoritvijo udeležilo letošnjega Sterijinega pozorja v Novem Sadu. V Kopru smo gledali »Mrtvega kurenta« v uprizoritvi DPD Svobode »Jože Lacko« iz Ptuja in v režiji Slavka Oroviča. Delo ima
predvsem vrednost kot domača, folklorno obarvana ljudska igra Na sliki: prizor iz »Mrtvega kurenta«, kot so nam ga predstavili amaterji
iz Ptuja
predstavo, toda ni bila nad —jvijsklm povprečjem.
Istega dne zvečer so se predstavili V Kopru Izolčani z
BABILONSKIM STOLPOM
avtorja D. Roksandiča, v režiji Staneta Skamena in s sceno Draga Po-dvornika. Naš amaterski oder iz Izole — edini predstavnik koprskega okraja — nas je zastopal sicer dostojno, toda njihova uprizoritev ni zaživela na odru kot polnokrvna komedija današnjih mladih ljudi in prav tako ni presegla letošnjega povprečja re-vijskih predstav.
Gledališče »Tone Cufar« z Jesenic je prišlo na revijo s Schillerjevo dramo
MARIJA STUART
v odrsko efektni in dobro naštudirani režiji nojana. Cebulja. To je že kar teatrski ansambel, ki ima v letošnji sezoni za seboj 8 premier in nad 100 predstav. Po njihovi predstavi, za katero ni nobenega dvoma, da je bila dobra in na zavidljivi amaterski višini, se je vnela pri vsakodnevnih kritičnih razgovorih vroča razprava za in proti nemškemu dramatiku, patetičnemu moralistu in kantovskemu idealistu Friedrichu Schillerju. Večina je bila odločno mnenja, da nam Scliiller in njegova dela danes, po dve sto letih, nimajo več kaj povedati in da ne sodijo na naše amaterske odre, ki naj bi vzgajali najširše množice. Jeseničani so svoj Izbor zagovarjali z delom svojega občinstva starejših letnikov in sistematičnim delom ter rcpertoarnlm načrtom, kjer naj bi bila zastopana tudi klasika.
V sredo zvečer nam je v Izoli DPD Svoboda iz Mežice posredovala znano komedijo P. A. G. de Beaumarchaisa
SEVILJSKI BRIVEC Predstava je pomenila precejšnje razočaranje, ker je bila mežiška dramska skupina na lanskem festivalu v Velenju med najboljšimi. Sicer znani in zaslužni mežiški IJudsko-prosvetni delavec Edo Maulilcr tokrat nI bil kos zahtevni režiji in še zahtevnejši vlogi Figara, ki mora biti gibalna sila vsega dejanja in komedijskih zapletov. Se bolj bleda in neizrazita figura Je bil grof Almaviva, tako da je bila predstava odsekana pri svojem vrhu. Domala sijajni komični liki drugih igralcev in ustrezna Rozina M. Planinčeve niso mogli rešiti uprizoritve, v katero je režiser še neprimerno vpletel arije iz znane istoimenske opere, kar je bilo za nepevce pretrd oreh.
Predzadnji dan, to je v četrtek, 2. junija, so prišli na svoj račun mladi ljubitelji gledališča v Izoli, Delavski oder celjske Svobode je uprizoril pravljično igro Saše škufce
JANKO IN METKA
V režiji Cvetka Vernika. Sceno je izdelal Tone Zorko. Za predstavo je bilo toliko zanimanja, da so jo morali ponoviti. Že to dejstvo je sprožilo tolikanj pereče vprašanje mladinske dramatike, potem pa še samo delo, ki ga ni mogla rešiti niti dobra celjska uprizoritev; ostalo je pripo-vcdovalno razvlečeno, brez dinamičnih in dramatičnih zapletov. Predstava je sicer sama na sebi hvaležna, ker priteguje celo vrsto mladih in odraslih amaterjev in privablja v gledališča najbolj hvaležno in najštevilnejše občinstvo — otroke.
Z nestrpnostjo in radovednostjo smo pričakovali uprizoritev nagrajenega dela na natečaju pri Zvezi Svobod, letošnjo slovensko noviteto
MRTVI KURENT
avtorja Mihe Remca v uprizoritvi DPD Svoboda »Jože Lacko« iz Ptuja. Ptujski amaterji so se izkazali kot dokaj dobra igralska skupina, ki ima v svoji sredi nekaj izrazito nadarjenih igralcev, vendar pa nas je samo delo nekoliko razočaralo. Praizvedbo te folklorno obarvane ljudske igre je pripravila v letošnji sezoni mariborska Drama in se z njo udeležila tudi predstav Sterijinega pozorja. Toda v poznejših razgovorih smo izvedeli, da je bila mariborska uprizoritev tretja verzija Remčevega dela, medtem ko so se Ptujčani držali prvotne zasnove in je režiser Slavko Orovič premalo odločno operiral s črtami, posebno v retrospektivah. Pač v škodo delu in uprizoritvi. Sicer je v »Mrtvem kurentu« zaživel v pustnih šemah lokalni lcolorit, žal nekoliko manj v govorici, ki se je lovila med narečjem in odrskim jezikom. Najbolj živa lika sta bili kmetica Reza E. Berličeve in slaboumna Jera N. Cihalove.
Zadnji dan revije je nastopila popoldne v Izoli izven konkurence skupina mladih tržaških igralcev, gojencev igralske šole z vedro in duhovito komedijo francoskega dramatika Pu-geta
SREČNI DNEVI
Uprizoritev je prepletel s sijajnimi domislicami mladi režiser Adrijan Rustja in je našel zlasti v dveh — Edvardu Martinuzziju in Nerini Dra-šičevl — nadarjena interpreta. Uprizoritev je bila prav osvežujoč veter med težkimi problemskimi dramami ali slabimi predstavami in je odprla nov problem — vprašanje dobre, žlahtne komedije in sproščenega «meha, ki smo ga vsi tako zelo potrebni In si ga želimo.
Zaključek revije v petek, J. junija, zvečer v koprskem gledališču je predstavljal zares lepo doživetje — predstavo DPD Svobode Iz Slovenske Bistrice, dramo Mateja Bora
ZVEZDE SO VEČNE
v izredno inteligentni, dosledno izpeljani in skrbni režiji Ignaca Kame-nika, ki je tudi sam pisec dramskih del. Sceno je zasnoval MIlan Vidic. Uprizoritev je vredna poklicnega gledališča in primerjava nekaterih likov zdrži primerjavo z istimi osebami iz uprizoritve ljubljanske Drame. To ie gotovo maksimalno pri-
znanje, ki ga lahko doživi amater. Običajne kritične razgovore 1)1 lahko tokrat imenovali le pohvalne, obrobne opazke so bile malenkostne In so šle ponekod tudi na rovaš samega dela. Prav posebno bi veljalo omeniti belogardista Mokorela — M, Nah-tigala, župnika Dagarina — Z. Vidmarja in komponista Andreja Bri-narja — S. Romiha. Še dolga vrsta imen je, prostor nam žal ne dopušča, da bi našteli vse, Skupina iz Bistrice je postala favorit letošnje revije in bo zastopala Slovenijo na zveznem festivalu gledaliških amaterjev na Hvaru, Mnenje je bilo soglasno. ij * *
Vse te predstave in doživetja ob njih so bile le del revijskih dogodkov. Kot smo že povedali, so tvorili drugi del kritični razgovori, v katerih so slišali amaterji vse tisto, kar bi pravzaprav morali vedeti pred pričetkom študija kakega dela in pa oceno svojega prizadevanja in uspeha.
Avtor, delo, doba, repertoar, scena, režija, interpretacija, jezik, strokovna pomoč, itd, itd., to je bila vsebina neizprosno odkritosrčnih, vendar dobronamernih pogovorov, ki so obenem načeli še marsikatero pereče vprašanje gledališkega dela in amaterizma še posebej. Tisti redki predstavniki kulturnoprosvetnega življenja, ki so imeli priložnost ves čas prisostvovati revijskemu dogajanju, so rekli, da so v teh šestih dneh pridobili več kot pri enomesečnem režijskem tečaju. Zal le, da so okraji poslali na revijo premalo režiserjev in članov dramskih sosvetov.
Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je sprožila revija, je jtudi gledališče z mladino in za mladino. Govorili so o. pripravah na mladinsko dramsko revijo za prihodnje leto, za kar so se gostoljubno ponudili Jeseničani.
To vse so številna in zanimiva vprašanja, ki jih ne kaže zgolj našteti in terjajo podrobnejšo analizo. Zato o njih pozneje.
Z. L.
BORIS PASTERNAK UMRL
V	Moskvi je umrl v sedemdesetem letu starosti konec maja znani sovjetski književnik Boris Pasternak. Z njegovo smrtjo Je izgubila sovjetska književnost enega najtenkočutnejših lirikov in dognanega esteta, ki zavzema tudi v svetovnih merilih častno mesto. Lani so Pasternaku podelili Nobelovo nagrado, vendar Jo je po ostrih napadih v domovini zavrnil, ker so desničarski krogi zahoda izrabili hrup okoli romana »Doktor Zivago« v politične namene.
IZ SVETA JAZZA IN LAHKE GLASBE
V	dvorani Doma sindikatov v Beogradu bo sredi tega meseca festival zabavne glasbe. Razen domačih ansamblov in solistov bodo sodelovali tudi nekateri ugledni tuji izvajalci.
Znani ameriški propagator jazz glasbe Willis Conover je pripotoval v našo državo z namenom, da se seznani z razvojem te vrste glasbe pri nas. Po programu bo ameriški strokovnjak tudi predaval o jazzu In obiskal Novi Sad, Zagreb, Beograd, Ljubljano ln Bled.
VI. REPUBLIŠKA RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE
Za to razstavo, ki je letos v mariborski umetnostni galeriji, je žirija izbrala 140 slik 66 avtorjev in 8 slik gostov iz drugih republik. Na razstavi so zastopani skoraj vsi slovenski fotoamaterji, ki predstavljajo prerez zmogljivosti slovenske fotografije v zadnjih letih. Žirija je podelila 9 nagrad in 5 pohval.
A\\
SWBK&sis«»-»
¡IIP-'
JL"
Zadnjo uprizoritev letošnje revije je pripravila igralska skupina DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, in sicer dramo Mateja Bora ZVEZDE SO VEČNE v zelo dobri in skrbni režiji Ignaca Kamenika. Uprizoritev je bila vredna poklicncga gledališča in ni čuda, da je žirija določila prav to skupino kot našega republiškega reprezentanta ua zvezni amaterski gledališki reviji
na Hvaru
Na sliki: prizor iz drame »Zvezde so večne« v uprizoritvi dramske družine
iz Slovenske Bistrice
2ENA IN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA ^r GTBOCCINDROŽINA^ 2 [SNA M DOM it ZDßAVSW© SN VZGOJA it O T K O [I
-t—.—
/¿¿jjk/"-'
-Z_:_S
»SODOBNO GOSPODINJSTVO,
3—4/1960
Izšla je dvojna (3. In 4.) štev, »Sodobnega gospodinjstva. Na 64 straneh prinaša bogat izbor člankov s področja gospodinjstva in gospodinjske dejavnosti v stanovanjskih skupnostih.
Uvodoma so nakazane naloge zavodov in centrov za napredek gospodinjstva, ki jih je sprejelo posvetovanje zavodov za napredek gospodinjstva. List prinaša tudi del diskusije tov. Vide Tomšičeve o razbremenitvi žena v gospodinjstvu.
Starši bodo z zanimanjem prebrali prispevke o šolskih mlečnih kuhinjah, ki Jih je treba za vsako ceno obdržati tudi ob novih pogojih.
Članek o vaški kopalnici daje smernice kmečkim gospodinjstvom za ureditev take kopalnice na vasi. Beremo tudi o delovanju dveh različnih servisov — pralnice v Celju in pravnega servisa v Mariboru.
Revija prinaša podrobna navodila za ravnanje s sesalnikom in z bobna-stirn pralnim strojem, na katerem pere že lepo število gospodinj bodisi v^ pralnicah stanovanjskih skupnosti al^^B v hišni pralnici.	^^^
S področja stanovanja prinaša revija prispevke o zavesah, o lesnih črvih in o prostoru, ki ga pripravimo gostu ob krajšem ali daljšem obisku, Potem beremo še o pravilni drži pri gospodinjskih delih, o praktičnem vozičku za na trg, o izkoriščanju delavk, ki morajo sobice ali postelje odslužiti z najtežjimi gospodinjskimi deli, o moških delovnih oblekah, o haljah prodajalk živilske stroke, ki naj bi bile bele pa niso.
Ta številka zaključuje široko anketo o »Argo« mesni juhi. Bralci so o njeni uporabnosti in kakovosti povedali dosti dobrega in opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti.
Gospodinje bodo z zanimanjem prebrale prispevek o živilih za deset dinarjev in o načinu preračunavanja stroškov za živila. Dodani so tudi jedilniki, sestavljeni po obrazloženem načinu preračunavanja.
Ravno tako so v tej številki objavljeni rezultati strokovnega preizkušanja grahovih konserv s številnimi recepti za pripravo graha, ki so uporabni tudi za svež grah.
Poleg vsega tega prinaša revija Še različna navodila in obvestila za potrošnike, vprašanja in odgovore ter izide nagradnih žrebanj »Gospodinjskega koledarja 1960« in »Sodobnega gospodinjstva«.
NOVA OBZORJA, STEV 7—S
Iz vsebine:
Nada Gabrovič: Dobre roke, Valentin Cundrič: Pesmi, Božidar Borko: Utrinki, Saša Vegrl: Tri pesmi, France Filipič: Pesnik izpod Pohorja, Marja Boršnik: 2upančič in smeh, Alenka Glazer: Svetovna razstava 1958, Božidar Borko: Ciro Cirin-Sain, Nada Matičlč: Hijaeinte, Marica Skorjanec: Iz pesmi, Branko Rudolf: Utrinki s poti po Italiji (konec), Vlado Golob: Ob stoletnici rojstva Huga Wolfa, Marijan Kromberger: Pesmi, Rudolf Kresal: Dve zgodbi, Božidar Borko: Dr. Rajmund Habri-na, Herbert Grün: Mariborska drama, Matevž Hace: Strgarjev primer, Petr Bezruč — Dušan Ludvik: Modri trakar, Vesna Krmpotič-Vladimir Kovačič — France Filipič: Pesmi, Branko Rudolf: Nekaj opomb o estetiki.
Knjižne novosti (Jawaharlal Nehru: Utrinki iz svetovne zgodovine, Hal-ldör Laxness: Luč sveta, Knjiga o Darwinu) in publikacije Založbe Obzorja (France Filipič: Ptice letijo v daljavo, Oskar Hudales: Fata Morgans, Čudežni studenec — slovenske pravljice, Marguerite Duras: Boj z morjem).
OB SEMINARJU PODJETJA ORGANIZATOR - EKONOMSKI SERVIS
Seminar
Ze temna, prostrana odeja je pokrivala dolino Bohinjskega kota, ko je rahel dež skupno z meglo pozdravil prihod novih obrazov, tovarišice, ki so prišle na ta seminar po izpopolnitev svojega znanja.
V hotelu »Bellevue« so nas pričakovali ter nam odredili sobe za naše sedemdnevno bivanje. Prešeren sprejem je kmalu utonil v nočni tišini...
Jutro! Čarovnija prebujene pomladne narave, rosne kapljice v bleščeči mavrični barvi so jemale vid. Kukavica iz daljave je dvigala glas.
Zvonec, ki me je spomnil na šolsko klop, je naznanil pričetek tečaja. Do tedaj še neznanke smo prisedle za mizo, na kateri si videl eno samo rdečo črto polnih map. Prve besede so bila vprašanja: »Od kod ste vi, od katerega podjetja?« Spoznali smo se. Pozdrav predavatelja je umiril radovedneže.
Pričela so se predavanja, dan za dnem vedno boli privlačne teme. preprežene z raznimi proble-
tajnice
mi, ki jih imamo v podjetjV&h Snov smo jemale resno, pozorivB&r in jo ukoreninile v spomin. Težje teme, kakor na primer organizacija in racionalizacija pisarniškega poslovanja v gospodarskih organizacijah, mehanizacija pisarniškega poslovanja, samoupravljanje v gospodarski organizaciji ter še vrsto drugih, smo dobro prediskutirali. Med najbolj zanimivimi je bilo predavanje psihologije — reševanje sporov med ljudmi v podjetju — spoznavanje delovnega človeka, odnosi do njega in podobno.
Se bi lahko govorili o sadovih tega seminarja, toda za začetek le nekaj vrstic, ostalo prepustimo ponovnemu jesenskemu srečanju.
Ob koncu pa naj v imenu vseh tečajnic izrečem priznanje podjetju »Organizator«, ki vestno skrbi za izpopolnjevanje kadra.
Sonce se je že utapljalo v zatonu in za nami je ostal bohin^fti ski mrak. Enakomerno brnenjar avtobusa je rahlo uspavalo naše doživljaje ...	Fani
11
POSVETOVANJE PRI ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V KOPKU
HMAmiil okuMV
KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE Sbefamarià IZOtfe
Zavod za napredek gospodinjstva v Kopru je pred dnevi sklical skupno z Društvom za izobraževanje žena širši posvet, na katerem so razpravljali o nekaterih problemih sodobne stanovanjske opreme in o izbiri blaga široke potrošnje v naših trgovinah. Posvetovanje je bilo pripravljeno na osnovi analize in pregleda vseh koprskih trgovin, udeležil pa se ga je tudi zastopnik Okrajne trgo • vinske zbornice, ki je poskušal pojasniti nekatere vzroke premalo doslednega upoštevanja želja in potreb potrošnikov. Ker jc ob kritičnih pripombah vzniklo na posvetovanju tudi več koristnih predlogov, je vsekakor pričakovati, da se bo Trgovinska zbornica v svojem prizadevanju za boljšo in predvsem okusu ter potrebam potrošnikov prilagojeno zalo-ženost naših trgovin koristno poslu-žila danih pobud. Žene so izrazile tudi željo, da bi zbornica posredovala zahteve in priporočila neposrednim proizvajalcem, saj je prav tukaj največkrat iskati vzroke za nekatere neskladnosti v proizvodnji predmetov široke potrošnje, vključno pohištvo in drugo stanovanjsko opremo. Nedvomno pa sedanje stanje obvezuje predvsem trgovce, da bi nastopali pri proizvajalcih in dobaviteljih z več čuta odgovornosti za interese svojih odjemalcev. Predlog, da bi vodili prodajalci posebne dnevnike, je vsekakor umesten, kajti le na podlagi sistematično zbranega gradiva — želja in pripomb potrošnikov — bodo proizvajalci lahko upoštevali koristne pobude, ki si doslej niso mogle utreti poti do njih.
NEKORISTNA DOSLEDNOST
PROIZVAJALCEV POHIŠTVA
Neka tovarišica je po neuspelem lovu, da bi si nabavila sodobno stanovanjsko opremo, vprašala prodajalca, zakaj naše tovarne in delavnice ne osvojijo domačih modelov stanovanjske opreme, ki žanjejo na mednarodnih sejmih in razstavah splošno priznanje. Odgovor je vsekakor bil presentljiv: — Kaj nam bodo vse te novotarije, ko pa potrošniki sproti pokupijo tudi take izdelke. Končno pa tovarne ne morejo tvegati serijske proizvodnje na trgu še nepreizkušenih modelov, kajti neku-rantno blago lahko postane pokopališče obratnih sredstev ...
Vsekakor neumestno utemeljevanje, ki ga lahko upravičeno imenujemo nekoristno doslednost in konservativnost proizvajalcev, saj je vendar očitno, da bi številni odjemalci raje segali po moderni opreinl, ki se po svoji enostavnosti in praktičnosti ujema z okusom in zahtevami današnjega človeka. Končno pa terja tako opremo tudi slednje novo stanovanje, kjer je vsak prostor grajen za določeno funkcijo. Zal pa so proizvajalci pohištva za domače tržišče navadno skregani tudi z osnovnimi načeli praktične uporabnosti. Tako kraljujejo na primer v našil1 trgovinah še vedno velike kredenci in kuhinjske omare z vso navlako kiča in oblin, ki so mogoče ustrezale okusu gospodinje pred dvajsetimi in več leti. Oprema bi morala s svojimi elementi in pravilno razporejenimi delovnimi središči zares služiti svojemu namenu in sodobni gospodinji, največkrat zaposleni ženi, res olajšati delo.
Podobno jc tudi z opremo jedilnih kotičkov, kar pogrešajo predvsem stanovalci novih blokov, ki imajo v večini primerov kuhinjsko nišo opremljeno — seveda brez jedilnega kotička. Proizvajalci pohištva in druge opreme pa ne upoštevajo .nadela praktične uporabnosti tudi pri izdelavi kavčev, ki so starinski in okorni, medtem ko nekaterih nepogrešljivih predmetov, kot so praktične knjižne omare in police, lahki fotelji, radijske in televizijske mizice, praktična stojalca in še posebej pohištvo in opreme otroških sob domala ni.
Poglavje zase so tudi prodajalne te opreme, ki so vsaj v Kopru podobne prej skladiščem pohištva, nepregledne in temne. Zato se koprske žene upravičeno potegujejo za ureditev moderne trgovine s stalnim razstavnim prostorom.
BESEDA O KONFEKCIJI
Analiza Zavoda za napredek gospodinjstva, kot nedavni posvet žena sta pokazala tudi na vrsto pomanjkljivosti konfekcijskih izdelkov. Osnovna slabost naših tovarn je vsekakor ta, da za izdelavo konfekcijskih oblačil uporabljajo pretežno slab material,
Otroško igrišče v Certaem
Majhna, zelena trata, v nj'eni sredini nekaj mivke, ograjene s štirimi deskami, je bilo dosedanje otroško igrišče v Cerknem.
Sem so zahajali cicibančki in tudi mlajši pionirji, saj to je bil edini košček sveta za njihovo razvedrilo. A za pisane otroške želje je bilo igrišče preskromno. V prvih spomladanskih sončnih dneh je bilo igrišče še kar živahno. Postopoma so se malčki naveličali te enoličnosti; le redki so še zahajali k skromnemu pe-skovniku, kajti vsaka pesem se enkrat izpoje.
SZDL v Cerknem je na svoji zadnji seji pred praznikom mladosti sprejela sklep o preureditvi otroškega igrišča. Tovariš Danilo Zavadlal in tovariš Franc Fer-jančič sta se takoj lotila dela. In
uspeh ni izostal. Otroci so z velikim veseljem opazovali pridne roke, ki so spreminjale lice njihovega dosedanjega kraljestva.
»Glej, tam bo gugalnica, ena tam in še ena in še ena,« so šepetali najmlajši. Kar štiri gugal-nice. To pa še ni bilo-vse. Največje presenečenje je pripravilo podjetje ETA v Cerknem, ki je izdelalo lep vrtiljak.
Na Dan mladosti je tovariš Danilo Zavadlal, predsednik SZDL v Cerknem, izročil igrišče svojemu namenu. Gugalnice so se za-gugale, vrtiljak se je zavrtel in otroci so se vestelo nasmihali v novem, preurejenem peskovniku.
Žareča lička naših malčkov bodo gotovo najlepša nagrada vsem tistim, ki so karkoli prispevali pri gradnji novega igrišča. ab
Obleka za poletne večerne prireditve. Model je primeren zlasti za vitke postave
ob tem pa se poslužujejo enotnih krojev in vzorcev. Najbolj nejevoljne so matere, ki v konfekcijskih trgovinah često zastonj iščejo oblačila za svoje otroke in tudi same se ne morejo vedno po želji oskrbeti z ženskim perilom vseh velikosti in z raznimi drobnimi predmeti kot so gumbi, naramnice, pasovi, razni trakovi, nogavice in podobno.
VPRAŠANJE TRGOVSKE MREŽE
Sugestij in predlogov so žene posredovale trgovcem že nešteto, vendar prav lc-tl ne kažejo dovolj interesa za nabavo tistih izdelkov, ki jih naša industrija nedvomno že lahko posreduje v zadostnih količinah. Upravičeno pričakujejo, da bo z uvedbo nagrajevanja po učinku — kar ponekod že praktlcirajo — stanje v naših trgovinah dokaj boljše. Zal so k temu in podobnim problemom doslej prispevali premalo potrošniški sveti, ki so vsaj v Kopru skoraj docela pasivni. Umesten pa je tudi prigovor potrošnikov o pomanjkljivi strokovni izobrazbi delavcev v trgovini, zato ni odveč predlog, da bi v bodočem šolanju trgovinskih vajencev morali poglobiti in razširiti pouk blagoznanstva.
Koprske žene se resno zavzemajo, da bi v Kopru uvedli svetovalnico, kjer bi lahko dobile nasvete za ureditev svojih stanovanj. Nalogo za take svetovalnice in skrb za strokovno tolmačenje jc prevzel Zavod za napredek gospodinjstva, ki zasluži za svoje vsestransko prizadevanje tudi na tem področju zares vso pohvalo.
(bb)
Komplet, ki nam tudi v poletnih dneh ne bo odveč. Naloženo krilo in kratko, ravno jopico dopolnjuje v ustrezni barvi pepita bluza s tričetr-tinskimi rokavi
Kal morale mMl See kupujete moške srajce
Po trgovinah je letos že kar lepa izbira konfekcijskih izdelkov. Res je, da ne moremo dobiti še prav vsega, kar bi želeli. To pa je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da je nekatere vrste konfekcija šele v razvoju ali celo v perspektivi.
Bogata pa je že izbira moških srajc. Samo v Sloveniji je več tovarn perila in se je med njimi razvilo zdravo tekmovanje v kvaliteti in ceni izdelkov.
Ob obisku v Tovarni perila in pletenin Mura v Murski Soboti smo zvedeli prav zanimive stvari.
Nihče si ne bi mislil, da odpade 90 % celotne proizvodnje moških srajc na tako imenovane boljše srajce. Kvaliteta teh izdelkov in vzorci kolekcij so že na sejmu Moda v Ljubljani vzbudili veliko zanimanje.
Na naše vprašanje o reklamacijah so nam pojasnili, da pač ne gre brez njih, saj so srajcam zato priloženi posebni listki. Večina reklamacij pa se nanaša samo na tkanine: napake v tkanju blaga, razne odtenke barve v kosu blaga. Dobivajo pa tudi reklamacije zai-adi velikosti srajc. Potrošnik n. pr. izjavlja, da je vedno kupoval srajco št. 42 za obseg vratu 41 cm in je bilo vedno prav. Zdaj je pa kupil krajco prav tako v veliko-
sti 42, pa je prevelika, čeprav je bila že oprana. Temu je vzrok le nepo-učenost kupca, čemur pa ne bi bilo težko odpomoči. Prodajalci v trgovinah bi si morali vzeti toliko časa, da bi kupcem pojasnili razliko med srajcami iz ene in srajcami iz druge vrste tkanin. Tovarna namreč izdeluje srajce iz običajnih tkanin za srajce (ki se pri pranju skrčijo) in iz sanforlziranih tkanin, t. j. tkanin, ki se pri pranju ne skrčijo. Potrošnik, ki kupi srajco z oznako, da je sanforizirana, mora takoj kupiti ustrezno velikost in ne sme računati na skrčenje blaga. Nekatere srajce drugih tovarn perila pa imajo oznako Evaset, kar pomeni isto.
Prav tako bi moral prodajalec opozoriti kupca na posebne oznake pri izdelkih Tovarne Mura. Boljše srajce te tovarne so označene tudi s številkami I., II. in III., kar pa ni oznaka za kvaliteto srajce, temveč pomeni:
oznaka I., da ima srajca dvojni ovratnik in dvojne zapestnlke;
oznaka II., da ima srajca dvojni ovratnik in enojne zapestnlke;
oznaka III., da ima srajca enojni ovratnik in enojne zapestnike.
Iz gornjega je razvidno, da moramo znati kupovati konfekcijske izdelke. Da se bomo tega naučili, nam bodo vsekakor morali pomagati tudi prodajalci sami, ko bo stopila v veljavo uredba o dodatnem strokovnem specializiranju trgovskega kadra.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
o
V MLADINSKEM KLIMATSKEM OKREVALIŠČU RK NA DEBELEM RTlCU SO ZACELI SEZONO
h--.- ' e' "
Sprejem V. koprske MDB »Toneta Tomšiča« minuli teden v Postojni po vrnitvi brigadirjev s Ceste bratstva in enotnosti v Srbiji, kjer so prebili na delu dva meseca in pri tc-m dosegli zavidljive uspehe
Ce jc komu uspelo združiti zdravljenje s prijetnim oddihom in življenjem polnim razvedrila in veselja, so to vsekakor dosegli ustanovitelji mladinskega klimatskega okrevališča KK Slovenije na Debelem rtiču. Pravijo, da temu »sanat.oriju« pod šotori, ki se belijo iz bujnega zelenja na najlepši točki Miljskega polotoka, skraja niso obetali kdo ve kakšne bodočnosti, toda praksa je potrdila vsestransko koristnost te zamisli. Danes poznajo učinkovitost tega okrevališča širom naše ožje domovine, zatorej nič čudnega, če se jc že v prvi izmeni zbralo iz vseh okrajev, razen mariborskega, tukaj kar 145 otrok. Mariborski kandidati, ki jih je bilo bojda kar 30, so žal morali ostati doma, ker Zavod za socialno zavarovanje ne zmore stroškov za svoje varovance v prvi izmeni.
Sicer pa si oglejmo te nenavadne tabornike, ki jih imenujejo okoličani
©
V	velikih rekah in morjih je ribištvo važna gospodarska panoga, ob manjših tokovih pa ima ribištvo le športni in turistični pomen. Zaradi tega spuščanje industrijskih odpadnih vod v manjše tokove ne povzroča tako velike gmotne škode narodnemu gospodarstvu, da bi se izplačalo graditi drage čistilne naprave. Vendar pri tem ne gre le za ribištvo, marveč za nekaj bolj važnega, za splošno uporabo vode, za preskrbo pitne vode za ljudi in živali, za kopanje, za zdravje in estetski videz okolice.
V	zvezi z industrializacijo so tudi vedno večje množine industrijskih in fekalnih odplak, ki onečiščujejo okolico. Ce te odplake ne presegajo določene množine, jih morejo vodni tokovi ali morje zlahka absorbirati, kakor hitro pa je odplak preveč, jih je treba pred spuščanjem očistiti v ustreznih čistilnih napravah. Za takšne naprave pa so potrebna precejšnja investicijska sredstva, ki jih razvijajoča se industrija le s težavo premore. Zaradi tega bi bilo potrebno skrbno razmisliti o lokaciji novega industrijskega podjetja, ki ima mnogo odplak; na razpolago mora imeti dovolj industrijske vode in tudi možnost za odvajanje manj očiščene ali celo neočiščene odpadne vode.
Takšnega pravila pa se ni lahko držati. Malo je občin, ki bi se odrekle industriji le zaradi športnega ribištva, estetike ali turizma, seveda če takšno področje ni izrazito turistično. Zaradi tega je moč zgraditi čistilne naprave, ki lahko vodo skoraj popolnoma očistijo, Ce v tem pogledu dosežemo vsai to, da ohranimo prirod-no barvo tokov in omogočimo vsaj grobo uporabo vode, bo veliko storjeno. Vse drugo pa se bo moralo prilagoditi takemu stanju. Troba je vedeti in upoštevati, da je trt-ba plačati vsak napredek v civilizaciji z naravo.
Ce gledamo v bodočnost z realnimi očmi, moramo pribiti, da je industrija vse preveč pomemben gospodarski faktor, da bi ribištvo pred njo ne klonilo. Zara-
P/I »BIHAC« Je 3. junija priplula v
rienetke, kjer razklada M/l »BI.ED« je v ZDA in odpluje 15.
junija iz New Yorka za Koper M'l »BOHINJ« je na poti v New York,
kamor prispe IG. Junija M 1 -BOVEC« je 7. junija odplula iz Genove preko Civitavocchle, Neaplja ln Trsta na Reko, kamor prispe 17. Junija (nato v Koper) P/l »DUBROVNIK« je 3. junija priplula v Ploče, kjer naklada tovor za Kontinent M 1 »GORANltA« je 3. junija odplula ir Casablance s tovorom za Japonsko
M I »GORENJSKA« je 2. junija odplula iz Dubrovnika za Egipt I"1 »LJUBLJANA« je na popravilu
v trogirski ladjedelnici M/l 'MARTIN KRPAN« je v 1'ort Sudanu, kjer naklada tovor za Reko
M/l »PIRAN« je 30. maja priplula v San Francisco, kjer naklada tovor 7.a Sredozemlje P/l »POHORJE« jc 3. Junija priplula v Amsterdam, kjer raztovarja P/l »nOG« jc l, junija odplula iz
Durbana v Ghent 11 «TRBOVLJE« je na poti v Baltimore, kamor prispe 13, junija P/I »ZEI.ENGORA« jc 1. junija odplula iz Avonmoutha v Manchester
di tega mora ribištvo ubrati drugo pot — mora se izogniti' industriji. Slej ko prej se bo morala preseliti ta športna panoga v gornje tokove rek in potokov in odstopiti industriji mesto v dolini. To velja predvsem za tiste panoge ribištva, ki zahtevajo čisto in bistro vodo.
V gornjih tokovih rek primanjkuje v sušnem času vode in globin. To pa lahko preprečimo z zmanjšanjem vodnega padca. S pregradami lahko napravimo tudi manjše akumulacijske rezervoarje, ki bi bili kakor nalašč za uspešno ribarjenje. Razen tega bi lahko s takimi rezervoarji zmanjšali hudourniške pojave, uravnovesili vodostaje in zmanjšali erozije in prodonosnost. Pa tudi v dolinah je še mnogo neizkoriščenih terenov, ki bi jih lahko uporabili za ribnike. Takšni ribniki so vedno v okras in imajo lahko tudi velik hidrološki pomen; v poletju zadržujejo vlago in zadržujejo vodo tam, kjer je sicer ne bi bilo. Bilo bi idealno, ko bi imela vsaka naša vas svoj ribnik za preskrbo z vodo, 'ki pa bi služil tudi športu, vodni perutnini, namakanju itd. Take umetne ali na pol umetno napravljene vodne površine bi bile varne pred vsako umazanijo in bi imele dovolj kisika.
Naloga ribiških družin bi bila poiskati primerne površine za rib-
nike, določiti potoke in rečice, ki bi jih bilo moč urediti, najti forume, ki bi bili pripravljeni pomagati ribištvu finančno in gmotno, organizirati prostovoljne delovne akcije, izdelati plan vodnih površin itd. Tako bi ribiške družine ne imele samo športnega in zabavnega pomena, marveč bi lahko s svojim delom prispevale tudi k izboljšanju vodnogospodarskih pogojev na svojem področju.	Inž. M. J.
Postojnski taborniki odreda Kraških viharnikov se marljivo pripravljajo za okrajni taborniški mnogoboj, ki bo 24. in 25. junija v Divači. Preizkušajo svoje moči in sposobnosti; pred nedavnim so izvedli odredili taborniški mnogoboj. Tekmovali so v postavljanju šotorov, signalizaciji in orientacijskem teku. Največ točk je dosegel vod Postojnskih zmajev.	MIRAN
Nova kavarna in slaščičarna v Piranu
Minulo soboto so v Piranu odprli v gledališki hiši Tartini novo kavarno in slaščičarno, imenovano prav tako po piranskem goslarju Tartiniju. Lokal je uredilo podjetje Pekarna in slaščičarna Piran in pomeni za mesto lepo turistično-gostinsko pridobitev.
iekei o registraciji čolnov
Po čl. 2, odst. 1. uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ (Ur. list FLRJ, št. 25-1951) je za vse pomorske plovne objekte (pomorske ladje in čolne) obvezen vpis v ustrezne registre. Ne vpisujejo se (čl. 3) ladje, na katerih plapola Vojno-Do-morska zastava, športni veslaški čolni, kajaki in vsi plovni objekti, ki niso daljši od 3 in ne širši od 1 metra, ter čolni, ki spadajo k ladji.
Po tej uredbi se kot čoln smatra vsak plovni objekt, ki ima največ 10 BRT kot tisti, ki ima več kot 10 BRT, če nima krova in ni tehnični plovni objekt.
Vpis se opravi na podlagi pismene prijave v pristojnem luškem uradu. Po opravljenem vpisu sprejme lastnik čolna ustrezno listino,
Cl. 16. odst. 2 pravilnika za izvajanje uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ (Ur. 1. FLRJ, št. 34-51) določa, da mora lastnik čolna oziroma organ, ki upravlja s čolnom, prijaviti pristojnim luškim oblastem čoln v roku a dni od dneva, ko je postal lastnik čolna.
Ob prijavi za prvi vpis v register čolnov lastnik mora predložiti: a) spričevalo o gradnji ali druga dokazila o lastnini in organu upravljanja, b) spričevalo o meroizkušnji in c) spričevalo o motorju, če ima čoln vgrajen motor.
Prijava in zahtevne listine se kol-kujejo po ustreznih številkah zakona o administrativnih taksah z dne 15. VII. 1959.
V primerih, da 1e čoln uničen, ali se sumi. da je uničen, ko je odtujen v inozemstvo ali neuporaben, ko se vpiše v register drugega luškega urada, ko več ne služI svojemu namenu ln ko izgubi pogoje iz čl, 2 uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ, v teh primerih se čoln črta v registru čolnov. To opravi pristojni luški urad na temelju pismene prijave lastnika ali organa upravljanja. Prijavo Je treba predložiti v 8 dneh.
Pomorski prekršek je. če lastnik ali odgovorni voditelj organa upravljanja s čolnom, v zakonitem roku ne zaprosi za vpis čolna, če brez dovoljenja pristojnega pomorskega organa prekorači meje plovbe, ki so določene za čoln, če lastnik ob prijavi za vpis v določenem roku ne
predloži še ostalih zahtevanih listin in če ne prijavi takoj ali v 8 dneh sprememb, ki se morajo vpisati v register čolnov.
Pravilnik za izvajanje uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ predpisuje denarne kazni za takšne pomorske prekrške. Kršitelj zakonitih določil iz uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ in pravilnika za izvajanje uredbe o vpisu pomorskih ladij in čolnov FLRJ se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000.— dinarjev.
S. B. P.
tudi rod »Ljubega zdravja« malo po-bliže. Na prvi pogled poteka življenje teh otrok tako kot v pravem taboru, toda že površen ogled pokaže povsem drugo sliko: namesto vodje tabora upravnik, pravzaprav v osebi dolgoletne upravnice Tilke Kern-stein, vodnike in vse ostale taborniške »čine« pa so tukaj prevzeli skrbni vzgojitelji, socialni delavec, psiholog in medicinska sestra ter seveda številno kuhinjsko in strežno osebje. Temu primerni so seveda tudi pogoji za sprejem v okrevališče — upoštevajo pa predvsem zdravstvene indikacije s prednostjo sprejema otrok socialno šibkejših družin, načrtno delo psihologa in vzgojiteljev pa zagotavlja uspehe tudi na tem področju.
Mali rekonvalescenti imajo tudi redne zdravniške preglede, ki jih opravlja zdravnlk-speciallst trikrat tedensko, ekipa Centralnega higienskega zavoda iz LJubljane pa pregleda otroke temeljito ob prihodu in pred odhodom okrevancev. Zelo odgovorno delo je zaupano tudi stalnemu osebju okrevališča: medicinski sestri, psihologu, socialnemu delavcu in vzgojiteljem, kajti skrbno izvajanje navodil zdravnika za vsakega posameznika in nenehno pedagoško opazovanje ima še poseben namen. Vse podatke in opažanja namreč skrbno beležijo in na ta način ustvarjajo bogat skupek zdravstvenih, vzgojnih in psiholoških podrobnosti za vsakega otroka posebej. Praksa je pokazala, da jc ta metoda
dela za nadaljnje zdravljenje otrok neobhodno potrebna.
Razumljivo, da imata važen delež pri rekonvalescenei tudi odlična obmorska klima in kalorična ter vitaminsko bogata prehrana. Hrani otrok posvečajo vso skrb in v okrevališču z veseljem ugotavljajo, da tudi letošnja suša na tem področju ni povzročila zastoja v dobavi zelenjave, pač pa se pritožujejo zaradi pomanjkanja telečjega mesa, kar jim pri sestavljanju jedilnikov nemalokrat povzroča težave.
Uprava pa skrbi tudi za modernizacijo okrevališča. Sedaj ko ima okrevališče lepo urejeno kopališče, umivalnice in igrišče ob morju ter sodobno kuhinjsko opremo zagotavljajo, da si bosta zdravje in moč še hitreje utirala pot v oslabela telesca. Razen tega pa osebje tudi skrbi, da je dnevni red varovancev razgiban in pester. Seveda otroci najraje prebijejo sončne dneve ob morju, toda nič manj se ne veselijo rednih kino predstav in tudi pred televizijskim sprejemnikom, ki je nova pridobitev okrevališča, v večernih urah zelo radi posedajo.
Pa naj še kdo poreče, da taborniki rodu »Ljubega zdravja« zares niso pravi taborniki — sicer pa jih lahko obiščete in prepričali se boste, da je sramežljivost in molčečnost prvega dne že povsem skopnela; zdrav duh in tovarištvo, brezskrbna igra in vezi prijateljstva in jih bodo spominjali na prijetno letovanje ob slovenskem morju še dolgo po slovesu. (bb)
Kaj pa planinski dom na Snežniku?
Težko je verjeti, da na področju Snežnika (1796 m) še ni pravega planinskega doma, ko pa imajo udobne planinske koče in domove mnogi manjši in manj važni vrhovi v Sloveniji. Planinsko društvo Ilirska Bistrica je lansko leto res uspelo zgraditi na vrhu Snežnika skromno planinsko kočo, vendar bi se lahko lotili dela malce bolj širokopotez-no. Lahko bi obnovili ostanke planinskega doma na Svinščakih, ki ga je bilo zgradilo italijansko planinsko društvo in je bilo med zadnjo vojno uničeno. O tem so že večkrat razmišljali, vendar je vedno ostalo le pri zamisli in želji. Tako zidovi razpadajo in bodo prej ali slej le še kup kamenja.
Planinski dom na Snežniku bi poživil turizem v Ilirski Bistrici, saj je mesto vmesna postaja med Opatijo in Snežnikom (54 km). Gorska cesta, ki jo sedaj grade,
Planinska jama odprta
V Planini pri Postojni so minulo nedeljo proslavili Dan mladosti in svoj krajevni praznik s slovesno otvoritvijo svoje Planinske jame, iz katere teče Unec kot podaljšek Pivke ,in predhodnik Ljubljanice. Planinska jama je po svoji hidrografski vrednosti najbolj zanimiva slovenska jama. Poslej bo odprta za obisk vsem podzemskih lepot željnim turistom in drugim gostom.
Da je Planina pridobila tako pomembno turistično postojanko, gre največja zahvala med drugimi predvsem Turističnemu in olepševalnemu društvu v vasi in domači mladini.	—Iv—
bo lahko privedla turista na sedlo med Mali in Veliki Snežnik. Dom na Snežniku bi lahko postal tako prijetno osvežilo za turiste, ki letujejo v Opatiji. Razen tega pa bi dom mogel koristiti tudi gojencem Srednje gozdarske šole v Postojni pri praktičnem delu, saj so snežniški gozdovi kot nalašč za to.	K. V.
DAN PROSVETNIH DELAVCEV POSTOJNSKE OBČINE
V soboto, 11. junija, bo praznoval tukajšnji sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev ob stoletnici rojstva zaslužnega pedagoškega delavca, postojnskega rojaka Viktorja Bežka prvikrat svoj Dan prosvetnih delavcev. Spored je naslednji:
1.	Ob 9. uri ¡dopoldne odkritje spominske plošče na Bežkovem rojstnem domu na Tržaški cesti s primernim kulturnim sporedom;
2.	ob 11. uri zborovanje v dvorani Jamske restavracije, kjer bodo razpravljali o prispevkih naših šolnikov k šolski reformi;
3.	po skupnem obedu ogled nekaterih gospodarskih podjetij v postojnski občini;
4.	ob 20. uri koncert Postojnskega noneta in nato prosta zabava.
Pripravljalni odbor vljudno vabi vse člane sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev postojnske občine in ostalo prebivalstvo, da se udeleže teh prireditev.
Praznik republike Italije
Minuli teden v četrtek, 2. junija, je tudi Generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Guido Zecchin priredil slovesen sprejem ob državnem prazniku republike Italije. Udeležili so se ga številni predstavniki javnega življenja koprskega okraja.
Obvestilo za novinarje
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije obvešča vse svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva dne 18. junija ob 8.30 v Klubu ljudskih poslancev LRS v Ljubljani, Puharjcva 7.

....ZA-.v
Življenje članov predvojaške vzgoje na Debelem rtiču se prav nič ne raz*lkujc od onega v enoti. Disciplina in načrtno spoznavanje vseh vojaških veščin — praktično in teoretično — je glavni del programa na 14-dnevnem tečaju, lep del dneva pa prebijejo mladi fantje v sproščeni igri na športnem igrišču, ki je v neposredni bližini njihovega platnenega naselja. Na sliki so člani predvojaške vzgoje druge izmene iz koprskega okraja. Kar 60 se jih je zbralo iz vseh predelov našega okraja. Lahko rečemo, da jc bilo toliko prijateljstev sklenjenih na poligonu pri vojaških vajah in potrjenih v prijetnih večernih
razgovorih	(bb)
NASE GOSPODARSTVO — časopis za praktična gospodarska vprašanja. Revija Naše gospodarstvo je začela izhajati pred dobrimi petimi leti v Mariboru, Najprej jo je izdajal Svet za gospodarstvo MLO, zdaj pa je postala revija glasilo Višje komercialne šole, Društva ekonomistov in sploh vseh, ki se pečajo z gospodarstvom. Glasilo objavlja članke ln strokovne razprave s področja mikroekonomikc in makroekonomike in se ukvarja z gospodarskimi nroblemi v nodjetjih, vprašanji na domačem in tujem tržišču, prav tako je pa namenjeno tudi članom organov delavskega samoupravljanja in ljudskim odbornikom. Stalni sodelavci tega časopisa, ki izhaja pri založbi Obzorja, so naši vidni ekonomisti.
o pogojih za vpis dijalcov(-inj) na ekonomski in gospodinjski odsek Ekonomske srednje šole v Kopru za šolsko leto 1960/61
A) VPIS NA EKONOMSKI ODSEK ESS KOPER:
Šolanje na ESS traja 4 leta. Diplomski izpit, ki ga opravijo dijaki po končanem četrtem razredu, daje absolventu vse pravice, predvidene v predpisih, ki zahtevajo šolsko izobrazbo z dovršenim zaključnim izpitom, saj diplomski izpit ESS pomeni potrdilo, da ima dijak popolno srednješolsko izobrazbo. Absolvent lahko eventualno nadaljuje po uspešno končani šoli tudi študij na univerzi ali višjih šolah kot redni študent.
Razen splošnoizobraževalnih predmetov se dijaki na ekonomskem odseku ESS učijo tudi strokovne predmete in sicer: knjigovodstvo, gospodarsko poslovanje, politično ekonomijo, blagoznanstvo, gospodarsko računstvo, korespondenco, statistiko, stenografijo in strojepis. Sola vzgaja mladino neposredno za življenje. Splošno je znano, da so kadri s končano ekonomsko šolo zelo iskani in da imajo absolventi najlepše možnosti za takojšnjo zaposlitev v gospodarstvu, v ustanovah ali pa v javni upravi.
Letos bo sprejetih v prvi letnik ekonomskega odseka G0 dijakov(-inj) iz področja okraja Koper. Za vpis na ta odsek se lahko prijavijo vsi oni dijaki(-inje), ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
1.	da se uspešno končali osemrazred« no osnovno šolo, kar morajo dokazati s pričevalom. zadnjega razreda,
2.	da imajo v letnem spričevalu iz vedenja oceno najmanj prav dobro,
3.	da imajo za vpis pismeno mnenje šole, ki so jo končali, o sposobnostih in nagnjenju kandidata,
4.	da so dopolnili najmanj 14 let starosti in da niso starejši od 18 let,
5.	da se prijavijo za vpis na ta odsek do 23. junija 1960 s svojeročno pisano kolkovano prošnjo (50 dinarjev državne takse). Prošnji mora biti priloženo:
a) letno spričevalo zadnjega razreda aU dijaška knjižica, b) mnenje šole, c) rojstni list in č) svojeročno podpisana izjava staršev, oziroma skrbnikov, da se strinjajo s prestopom dijaka(-injc) na srednjo ekonomsko šolo.
B) VPIS NA GOSPODINJSKI ODSEK
Gospodinjski odsek ESS je enakovreden ekonomskemu odseku, le da imajo dijakinje na tem odseku razen splošnoizobraževalnih in ekonomskih predmetov (brez stenografije, statistike in blagoznanstva) še nauk o prehrani, gospodinjstvu, ekonomiko gospodinjstva in osem ur tedensko praktične vaje v kuhanju in gospodinjstvu. Šolanje na tem odseku traja tudi štiri leta. Diplomski izpit, ki ga opravijo dijakinje po četrtem razredu, daje absolventki iste pravice, predvidene v predpisih, ki zahtevajo šolsko izobrazbo s končano maturo. Sola vzgaja mladinke neposredno za ekonomski poklic v družbenih obratih. Absolventke imajo široko možnost za takojšnjo zaposlitev in
Izšli sta 4. in 5. knjiga Večerove zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI« — ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA v dveh delih
Knjigo, opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, kioskih ter pri kolporterjih Naročite jo lahko tudi neposredno v upravi Večera, Maribor, Gosposka ulica 23
Komisija za sprejem in odpust delavcev podjetja PIRANSKE SOLINE — PORTOROŽ razpisuje delovno mesto
OlBRATOVODJE STROJNO-REMONTNIH DELAVNIC Pogoj: strojni tehnik in 5 let prakse.
Kandidati naj se javijo v upravi podjetja najkasneje do 15. junija 1960
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij PODJETJA ZA VZDRŽEVANJE PROG POSTOJNA razpisuje naslednja delovna mesta za:
2 KVALIFICIRANA ZIDARJA KVALIFICIRANEGA PLESKARJA KVALIFICIRANEGA KLEPARJA KVALIFICIRANEGA KOVAČA
Osebni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. junija 1960.
Rižanski vodovod Koper nudi zaposlitev na naslednjih prostih delovnih mestih:
VODJE ADMINISTRACIJE ADMINISTRATORKE — STROJEPISKE
Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru.
IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE
dne 3. junija 1900 ob 16. uri
1.	nagrada: televizijski sprejemnik	srečka št. 28.1G6
2.	nagrada: Moped	srečka št. 1.787
3.	nagrada: Moped	srečka št. 5G.182
4.	nagrada: Moped	srečka št. 75.064
5.	nagrada: Pralni stroj	srečka št. 2.273
6.	nagrada: Električni hladilnik za 60 litrov	srečka št. 69.586
7.	nagrada: Moško kolo	srečka št. 38.673
8.	nagrada: Moško kolo	srečka št. 41,221
9.	nagrada: Žensko kolo	srečka št. 43.843
10.	nagrada: Električni sesalec za prah	srečka št, 22,540
11.	nagrada: Električni štedilnik s pečnjakom	srečka št. 43,503
12.	nagrada: Električni štedilnik s pečnjakom	srečka št. 41,045
13.	nagrada: Porcelanski servis za 6 oseb	srečka št. 49.465
14.	nagrada: Radijski sprejemnik	srečka št. 40.640
15.	nagrada: Zapestna ura	srečka št. 2.932
16.	nagrada: Električni brivski aparat	srečka št. 81.835
17.	nagrada: Električni pekač na dva grelca	srečka št. 43.658
18.	nagrada: Električni likalnik z regulatorjem	srečka št. 41.608
19.	nagrada: Lonec »Ekonom«	srečka št. 49.389
20.	nagrada: Sokovnik	srečka št. 43.312 1.000 tolažilnih knjižnih nagrad: srečke, ki se
končujejo na številko	67
Imetniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo srečkam potekla veljavnost.
hitro napredovanje v obratih družbene prehrane in družbene oskrbe, to je v bolnišnicah, domovih, restavracijah, obratih stanovanjske skupnosti itd. Tovrstni kader je zelo iskan in se mu obeta lepa perspektiva. Absolventke lahko eventualno nadaljujejo študij na Višji gospodinjski šoli v Grobljali pri Domžalah, univerzah in ostalih višjih šolah.
V prvi razred gospodinjskega odseka ESS Koper bo letos sprejetih 50 dijakinj iz področja LRS. Za vpis na ta odsek se lahko prijavijo one dijakinje, ki bodo izpolnjevale naslednje pogoje:
1.	da so uspešno končale osemrazred-no osnovno šolo ali pa enoletno gospodinjsko šolo, kar morajo dokazati s spričevalom zadnjega razreda,
2.	da imajo v letnem spričevalu iz vedenja oceno najmanj prav dobro,
3.	da imajo za vpis pismeno mnenje šole, ki so jo končale, o sposobnostih in nagnjenjih kandidatk,
4.	da so dopolnile najmanj 14 let starosti in da niso stare več kot 20 let,
5.	da se prijavijo za vpis na ta odsek najkasneje do 23. junija 1960 s svojeročno pisano in kolkovano prošnjo (50 dinarjev drž. takse). Prošnji mora biti priloženo:
a) letno spričevalo zadnjega razreda ali dijaška knjižica, b) mnenje šole, c) rojstni list, č) zdravniško spričevalo, d) svojeročno podpisana izjava staršev oz. skrbnikov, da se strinjajo s prestopom dijakinje na gospodinjski odsek ESS v Kopru.
POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice Izola—Koper za mesec maj 19G0
Število hranilnih vlog se Je v maju povečalo za 58 vlog — na skupno 2704 hranilnih vlog.
t* jub povečanju števila hranilnih v.og Je znašal odtok na hranilnih vlogah v maju 535.191 dinarjev, tako da so znašale dne 31. 5. 81,146.122 dinarjev.	v
Sredstva na tekočih računih 11,191.056 dinarjev.
Sredstva na računih stanovanjskih najemnin 19,304.305 dinarjev.
Kratkoročna posojila (vključno potrošniški krediti) 78,477.407 dinarjev.
Srednjeročna posojila 15,706.507 dinarjev
Gotovina, naložena pri Narodni banki in v blagajnah, 21,685.214 dinar-jev
Račun izdatkov in dohodkov je izkazoval na dan 31. maja 3,843.027 dl-nariev dohodkov in 3,841.800 dinarjev izdatkov, torej pribitek 1.907 dinarjev.
VODNOGOSPODARSKA SEKCIJA ZA PItIMORJE V KOPRU razpisuje prosto delovno mesto stalnega ali honorarnega RAČUNOVODJE
ZA VODENJE RAČUNOVODSKIH POSLOV
PRI SEKCIJI Pogoji: srednja ali nižja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse.
Zaposlitev je lahko s skrajšanim delovnim časom vsaj 4 ure dopoldan. Plača po uredbi. Nastop službe takoj.
Od prijavljenih kandidatov za ekonomski in gospodinjski odsek bo šola sprejela 00 kandidatov brez sprejemnih izpitov. Samo v primeru prekomernega števila prijavljenih kandidatov bo razpisna komisija ESS Koper izbrala določeno število kandidatov, ki so dosegli boljše rezultate v matematiki in slovenščini v dosedanji šoli. Ob enakem izpolnjevanju teh pogojev bomo dali prednost di-jakom(-injam), ki prošnji za vpis priložijo tudi priporočilo zveze borcev, ali socialnega skrbstva, gospodarske, družbene ali strokovne organizacije.
Prijave z zahtevanimi dokumenti za vpis je potrebno nasloviti najkasneje do 23. junija 1.1. ravnateljstvu šole ESS v Kopru, Gimnazijski trg 7. V prijavi za vpis je potrebno tudi točno navesti za kateri odsek se kandidat prijavlja (gospodinjski ali ekonomski), ali ima kandidat že oskrbljeno stanovanje. Najpotrebnejši dijaki in dijakinje ESS lahko prosijo za stanovanje Dijaški dom, Koper, Cankarjeva ulica št. 3, kjer znaša mesečna vzdrževalnina 7.000 dinarjev.
Nepravilno vloženih in zakasnelih prijav ne bomo upoštevali.
O definitivnem sprejemu v prvi letnik ESS v Kopru bo pismeno obveščen vsak kandidat do 29. junija 1.1. Vpis v prvi letnik bo 1. julija s tem, da se vsak sprejeti kandidat osebno prijavi razpisni komisiji na šoli.
Vse ostale informacije bodo dijaki lahko dobili na tajništvu ESS v Kopru (tel.: Koper 156).
OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO
22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducpi in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pr.ide s jlropudtnico, ima poseben popust!
RAZPIS
UČITELJIŠČE V KOPRU bo sprejelo v šolskem letu 1900/61 v prvi letnik 60 dijakov in sicer 30 v slovenski in 30 v oddelek za dvojezični pouk. Kandidati, ki se želijo vpisati, naj predložijo preko ravnateljstev svojih šol kolkovane prošnje ravnateljstvu učiteljišča najkasneje do petka, 17. junija 1.1., opemljene z naslednjimi prilogami:
1.	rojstni list, ki dokazuje starost največ 17 let
2.	šolska spričevalo o dovršeni osemletki, z najmanj dobrim uspehom
3.	priporočilo Zveze borcev, Socialnega skrbstva ali družbene organizacije, v kolikor razpolaga prosilec s takim priporočilom.
Upraviteljstva šol dostavijo prošnje,
opremljene s svojim mnenjem naravnost ravnateljstvu učiteljišča, Svetom za šolstvo ObLO pa pošljejo spisek prosilcev.
Prosilci iz občin Koper, Izola, Piran naj se javijo v ponedeljek, 20. junija ob 9. uri osebno na učiteljišču na preizkus znanja slovenščine in matematike, na preverjanje glasbenega posluha ter na zdravniški pregled.
Prosilce iz ostalih občin bo komisija preizkušala v torek, 21. junija od 9. ure dalje.
Kandidati oddelka za dvojezični pouk se bodo lahko pogodbeno vezali na štipendije OLO Koper, ostali pa na štipendije, ki jih bodo razpisali ObLO.	.
Nekaj dijakov bo sprejetih v inter-natsko oskrbo v Dijaškem domu.
Komisija za uslužbence pri Mestni hranilnici v Izoli razpisuje na osnovi 33. 61. (1) zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJE s petimi leti bančne prakse, od tega vsaj 3 leta prakse v bančnem knjigovodstvu; zaželen izpit za bančnega uslužbenca II. vrste, ali popolna srednješolska izobrazba.
2.	LIKVIDATORJA s popolno srednješolsko .izobrazbo; lahko je začetnik in voljan, da se priuči bančnemu poslovanju v hranilnici.
3.	BLAGAJNIKA z nepopolno srednješolsko izobrazbo in nekaj leti prakse v blagajniškem ali podobnem poklicu.
Za mesta pod 1. in 2. je hranilnica pripravljena nuditi uslužbencu posojilo v okviru zakonitih določil za gradnjo stanovanja kot razpolagatelj.
Ponudbe vložiti najkasneje do 30. maja 1960 pri Mestni hranilnici v Izoli ali podružnici v Kopru.

NEDELJA, 12, junija — B.05 Kmetij-I slca oddaja: »Nujnost namakalnih naprav v obalnem pasu — Izobraževanje proizvajalcev na posestvih
—	Izkušnje drugih« — 8,30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00' Naša reportaža: »Prosim jedilni list« — 9,15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Poje Slovenski oktet — 15.30 Igrajo veliki revijski orkestri.
PONEDELJEK, 13. junija — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: — Zavarujmo gnezda poljskih kur — 13.45 15' z ansambli M. Šepeta in J. Kampiča — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Športni pregled — 15.00 Poročila—15.10 Zabavna glasba — 15.28 Slovenske narodne.
TOREK, 14. Junija — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30' Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: Preprečimo črvivost sadja — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 »Mladi mladim na počitnicah (Mladinski zbori na celjskem festivalu)« — 14.50' Melodije Georgea Gershwlna — 15,00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Šiptarske narodne.
SREDA, 15, junija — 7.15 Glasba za. dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 13,40 Kmetijski nasvetir^ »Letošnje izkušnje pri pitanju te-ffl let« — 13.45 Igra kitarist Chet At-^ kins — 14.00 Operetne melodije — 14.30 Kulturna panorama: »Zaprla so se šolska vrata« — 15.00 Poročila
—	15.10 Zabavna glasba — 15.20 Narodne pesmi iz Slovenskega Pri-morja.
ČETRTEK, 16. junija — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Kaiman Lendvay s svojim ciganskim orkestrom — 14,00 Glasba po željah — 15.00 Poročila
—	15,10 Zabavna glasba — 15.20 Zadovoljni Kranjci.
PETEK, 17. Junija — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: »O pogozdovanju na Goriškem« — 13,45 Popevke in ritmi — 14.30 Domače aktualnosti; »Trgovina in turizem« — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15,20 Na harmoniko.
SOBOTA, 18. junija — 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 13.30 Poročila — 13.40 Kmetijski nasveti: »Poletna setev kapusnic« — 13.45 Domači odmevi — 14.30 »Primorski tednik« — 14.45 15' z orkestrom Wally Stott — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Igra godba LM iz Ljubljane.
Na temelju določil 33., 36. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper
RAZPIS prostega delovnega mesta pri PODRUŽNICI KOMUNALNE BANKE V PIRANU
REFERNTA V ODSEKU DOLGOROČNIH POSLOV
Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 7 let službe v finančni stroki, od teh 5 let bančne.
Prijave po tem razpisu je dostaviti Komunalni banki Koper v roku 15 dni po objavi.
KOPER: 10. in 11. junija sovjetski barvni film cinemascope MRAČNO JUTRO (III. del filma Sestre), 12. junija francoski film Vista vision VELIKI POGLAVAR, 13. in 14. junija jugoslovanski film KOTA 905, 15. in 16. junija itaUjanski film ZALJUBLJENI.
ZOLA: 10. junija jugoslovanski film PET MINUT RAJA, 11. in 12. junija ameriški barvni film ZLATO V DŽUNGLI, 13. in 14. junija italijanski film ZALJUBLJENI, 15. in 16. junija ameriški film cinemascope POTEMNELI ANGELI.
ŠMARJE: 11. junija francoski film Vista vision VELIKI POGLAVAR, 12. junija sovjetski barvni film cinemascope MRAČNO JUTRO (HI. del filma Sestre), 15. junija jugoslovanski film KOTA 905.
ŠKOFIJE: 11. junija angleški barvni film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN, 16, junija jugoslovanski film KOTA 905.
SEŽANA: 11. In 12. junija ameriški film RAN C PROKLETIH, 14. in 15. junija jugoslovanski film RAZPOKA V RAJU, 16. in 17. junija sovjetski film RDEČE LISTJE.
POSTOJNA: 10., 11. in 12. junija ameriški barvni film cinemascope KRALJ IN JAZ, 14. in 15. junija ameriški barvni film Vista vision PRINC IGRALCEV.
PRESTRANEK: 12. junija francoski film LJUBIMCI.
PIVKA: 11. in 12. junija ameriški barvni film NALOGA MAJORJA LEKSA, 15, in 16. junija jugoslovanski film VIZA ZLA.
Podjetje
»LAMA« - Dekani pri Kopru proda razno pohištvo: postelje, omare in drugo pohištvo. Pri nakupu imajo prednost podjetja in ustanove, če teh interesentov ni, pa tudi zasebniki.
BERITE IN SUŠITE
RAZPIS INDUSTRIJSKA KOVINARSKA
Sola v kopru
razpisuje za šolsko leto 1960-61 spre-' jem učencev za poklice: strojni ključavničar, orodni ključavničar, kovi-nostrugar, avtomehanik, kovač, varilec. Skupno bo sprejetih 60 kandidatov.
Vpišejo se lahko telesno in duševno zdravi mladinci od 14. do 17. leta starosti, ki so uspešno končali osemletko. V primeru, da se ne bo priglasilo dovolj kandidatov z uspešno-končanim 8. razredom osnovne šole, bodo sprejeti tudi kandidati, ki so uspešno končali 7. razred osnovne šole, ki bodo morali opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika in računstva, ki bo dne 20. avgusta na Industrijski kovinarski šoli v Kopru.
Rok za prijavo je do 20. avgusta 1960. Začetek pouka bo 5. septembra 1960.
Interesenti naj predložijo: 1. svojeročno pisano prošnjo z življenjepisom in natančnim naslovom, kolkovano s 50 din državne takse; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. rojstni list; 4. zdravniško spričevalo.
Vsi učenci dobivajo mesečno nagrado od 2.500 do 3.500 din. Razen tega imajo možnost, da si izposlujejo štipendije pri tukajšnjih podjetjih, kjer bi se po končanem šolanju zaposlili.
Vajenski dom v Kopru sprejema gojence v popolno oskrbo na osnovr prošnje, ki naj jo Interesenti vložijl direktno na upravo Vajenskega doma v Kopru. Mesečna vzdrževalnina je 7.000 dinarjev.
RAVNATELJ
f S L £ S NI A VZGOJA * ŠPORT * S AH it TELES
ZGOJA
ŠAH it TELESNA VZGOJA it S P O
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Jl l 1
V	predzadnjem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Tolmin—Branik 3:0, Ilirska Bistrica—Tabor 0:5, Rudar— Postojna 4:2, Anhovo—Tomos 2:3 in Primorje—Sidro 1:0. Adria je bila prosta.
V	tem kolu so na vseh igriščih zmagali favoriti. Lestvica ni doživela nobenih bistvenih sprememb in kolo pred koncem je že vse jasno. Primorski prvak bo Tolmin, ki bo hkrati zastopal goriški okraj v kvalifikacijah za vstop v republiško ligo, koprski okraj pa bo zastopal Tabor. Da bi vrh lestvice doživel kakršne koli bistvene spremembe, so le še teoretične možnosti. Tako bi osvojil Tabor primorsko prvenstvo, če bi zmagal proti Anhovemu z osmimi goli razlike, Tolmin pa bi izgubil v Piranu. Tudi Tomos ima še teoretične možnosti, da bi prihitel Tabor, seveda le v primeru, če bi Tabor na domačem igrišču izgubil proti Adriji, Tomos pa bi premagal Rudarja v Idriji s 4:0, Res pa je, da ima Tomos
e nekaj možnosti za zeleno mizo, ker
veh njegovih protestov še niso rešili.
Za nedeljske tekme je treba na prvem mestu povedati, da sta Tabor in Tolmin prepričljivo zmagala in se močno utrdila na vodilnih mestih. Tolmin je proti Braniku v obeh polčasih lepo igral in bi z malo več sreče lahko zmagal še z višjo razliko. Poraz proti Kopru je bila le trenutna slabost, saj so v zadnjih dveh
KOLESARSKA DIRKA PO HRVATSKI IN SLOVENIJI
Čez koprski in goriški okraj 11. junija
Tudi letos bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka Po Hrvatski in Sloveniji, Kolesarji so startali v četrtek, 9. junija v Zagrebu, čez koprski in goriški okraj pa bodo vozili v soboto, 11. junija.
V štirih dneh bodo dirkači prevozili 765 kilometrov od Zagreba, preko Reke, Pulja, Kopra, Nove Gorice in Kranjske gore do Ljubljane. Najdaljša etapa bo prav v soboto, ko bodo dirkači prevozili 212 kilometrov od Pulja do Nove Gorice.
tekmah spet dokazali, da jim prvo mesto zasluženo pripada.
Tabor je povsem pregazil Ilirsko Bistrico na njenem igrišču. Čeprav je blato oviralo igro, so Sežančani z dolgimi pasovi osvajali teren ter pogosto streljali. Domači se nikakor niso mogli zbrati, imeli pa smo občutek, da so bili tudi kondicijsko na slabšem kot gostje.
Tomos je imel težko delo v Anhovem. Domačini so imeli več od igre in bi zaslužili najmanj neodločen Izid. V prvem polčasu so dosegli domači vodstvo 2:1, v drugem polčasu pa so gostje z dvema hitrima protinapadoma izenačili in tudi zabili odločilni gol. Tomos je igral slabo, v njegovo opravičilo pa je treba povedati, da je nastopil z rezervami.
Primorje je bilo proti Sidru v precejšnji premoči. Po zmagi nad Branikom so dobili igralci zaupanje v sebe in so tokrat Pirančane kar krepko stiskali. Izid je vsekakor prenizek glede na dogodke na igrišču.
Tudi Rudar je dobro zaigral proti Postojni. Sicer je težko ocenjevati igro na zasilnem igrišču, kjer marsikdaj odloča tudi naključje, vendar je bila kljub vsemu zmaga domačinov zaslužena.
Lestvica:
Tolmin	19	12	4	3	53:24	28
Tabor	19	12	2	5	57:37	26
Tomos	19	11	2	C	39:22	24
Postojna	19	10	3	6	•17:32	23
Branik	19	9	3	7	42:24	21
Primorje	20	8	4	8	'35:44	20
Sidro	18	8	3	7	31:23	19
Rudar	18	8	1	9	50:48	17
Adria	18	6	2	10	35:59	11
Anhovo	19	2	4	13	24:54	8
11. Bistrica	19	3	2	14	18:64	S
V zadnjem kolu se bodo pomerili: Sidro—Tolmin, Branik—Ilirska Bistrica, Tabor—Anhovo, Rudar—Tomos in Postojna—Adria. Primorje bo prosto.
Preteklo nedeljo so tekmovali odbojkarji TVD Partizan Prestranek na svojem novem igrišču z ekipo JNA in izgubili srečanje z rezultatom 0 : 3. Razen tega sta se pomerili med seboj tudi prva in druga odbojkarska ekipa iz Prestranka. Istega dne so tekmovali med seboj tudi pionirji in mladinci z osemletke v Prestranku iz Planine. Tekmovali so v skoku v višino in daljino, v tekih in »med dvema ognjema«. Med pionirji so zmagali Prestrančani, med mladinci pa dijaki iz Planine. Na sliki: odbojkarska ekipa TVD Partizan Prestranek
ZAKLJUČEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA V SLOVENSKI LIGI
fe© dd@©o0 EsoIíotbIs
Pred častno tribuno v Lipici so nastopajoči z zastavami pozdravili predsednika Tita s soprogo in druge visoke goste
ŠAH
Na prvenstvu koprskega okraja vodita Sivec in Omladič
V	Izoli se je začel šahovski turnir za letošnje prvenstvo koprskega okraja. Udeležba je pičla, kar vsekakor ne dela časti šahovskim društvom v okraju. Koper zastopajo Gerželj, Kovač in Omladič, Postojno
MALI ROKOMET
KOPER IN AJDOVŠČINA IZPADLA
V	nedeljskem sedemnajstem kolu rokometnega prvenstva Slovenije je Ajdovščina katastrofalno izgubila z Odredom 14:30 in pokopala zadnjo nado za obstanek v družbi najbolj-
, Slh. Koper ni igral z Branikom, ker so srečanje sporazumno preložili. Oba primorska zastopnika se bosta torej morala posloviti iz slovenske lige. Njuno nedeljsko medsebojno sečanje v Ajdovščini bo torej le prestižnega pomena.
Pred zadnjim kolom je lestvica republiške rokometne lige naslednja:
Sivec In Stefančič, Izolo Mišura, Piran Sorli in Sežano Valenčič.
V prvih kolih so dosegli naslednje izide: Stefančič—Kovač remi, Mišura—Valenčič 1:0, Sivec—Sorli 1:0, Gerželj—Omladič 0:1, Kovač—Gerželj remi, Valenčič—Stefančič remi, Sorli—Mišura 1:0, Omladič—Sivec prek., Kovač—Omladič 0:1, Gerželj—Valenčič remi, Stefančič—Sorli 1:0 in Mišura—Sivec 0:1.
Po tretjem kolu vodita Sivec in Omladič z dvema točkama in eno prekinjeno partijo. Stefančič ima dve točki, po eno pa imajo Gerželj, Mišura, Kovač, Sorli in Valenčič.
V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo republiškega nogometnega prvenstva. Izola je izgubila na domačem igrišču z Branikom 2:3, Nova Gorica pa v soboto, v Murski Soboti z 2:7.
Slovensko prvenstvo je osvojil mariborski Branik. Ze od vsega začetka se je vsidral na čelo lestvice in ni izpustil vodstva iz rok do zadnjega kola. Njegova premoč nad tekmeci je očitna: drugo plasiranega Kladi-varja je pustil za pet točk za seboj, količnik pa ima kar za 30 zadetkov boljši kot katerokoli moštvo na lestvici.
O primorskih zastopnikih ne moremo nič dobrega napisati. Nova Gorica se je sicer rešila izpada, toda le po sreči. Kljub katastrofalnemu porazu v Murski Soboti je še zmeraj obdržala boljši količnik od Grafičar-ja. Le-ta je v odločilni tekmi z niri-jo vodil že s 3:1, nato pa v zadnji tretjini igre tako popustil, da je zmagala Ilirija s 5:3.'Res pa je tudi, da je v prvenstvu spremljala Novo Gorico precejšnja smola, zato je prav, da se ji je na koncu nasmehnila sreča.
Izola je zasluženo izpadla iz Igre. Ze sam pogled na lestvico pove vse: od dvajsetih tekem niso zmagali niti v eni! Dosegli so vsega skupaj IS golov, kar je manj kot en gol na vsako srečanje. S. tako žalostno bilanco se lahko predstavi redko katero slovensko nogometno moštvo. Glavni vzrok neuspeha izolskih nogometašev je v slabi skrbi za nogometni naraščaj. Medtem ko so druga moštva vzgajala pionirje in mladince, je Izola krpala svoje moštvo liz vseh vetrov. Sele letos je zavel v društvu nov duh in novi odbor je že začel sistematično vzgajati mladino. To je
vsekakor zagotovilo, da se moštvo ne bo več znašlo v takih težavah, kot se je na začetku prvenstvene sezone, ko so šli številni igralci k vojakom.
Se nekaj besed o nedeljskih tekmah. Izola je izbojevala časten izid proti slovenskemu prvaku. Domačini so že izenačili rezultat na 2:2, ko so gostje zaradi grobe napake domače obrambe dosegli zmagoviti gol. SIcer pa je treba povedati, da je bila tekma na razmočenem igrišču, ki ni dopuščalo, da bi gostje povsem uveljavili svoje tehnične sposobnosti. Najboljši igralec pri Braniku je bil Blaznik, ki je dosegel vse tri zgodit-ke, pri Izoli pa sta se odlikovala Cer-ne in vratar Lesjak.
Nova Gorica ni igrala proti Soboti tako slabo, kot kaže izid. Toda proti Izredno razpoloženemu napadu domačih so bili vsi napori brez haska. Lestvica:
Branik	22	10	1	3	88:20	37
Kladivar	22	15	2	5	62:45	32
Maribor	22	12	4	6	38:32	28
Rudar	22	11	2	9	61:31	24
Sobota	22	11	2	9	56:55	24
Triglav	22	11	2	9	42:43	24
Ljublj ana	22	11	1	10	52:44	23
Ilirija	22	9	2	11	35:43	20
Krim	22	6	6	10	34:51	18
N. Gorica	22	5	3	14	41:78	13
Graf ič ar	22	4	5	13	23:59	13
Izola	22	0	8	14	19:68	8
JADRANJE
Pred preizkušnjo olimpijskih kandidatov
V nedeljo bo v tržlškem zalivu velika mednarodna jadralna regata, na kateri bodo nastopili tudi jugoslovanski olimpijski kandidati Fafan-gel iz Kopra ter Tončetlč in Nlnče-viST iz Splita. Za nas je najbolj zanimivo, kako se bosta uveljavila Fa-fangel in Tončetič. Fafangel bo nastopil z jadrnico Cha-cha m In z novim flokistom Kosmino. Tončetič pa bo nastopil z novim modelom jadrnice, ki so ga izdelali v naših delavnicah. Po mnenju strokovnjakov gre za tehnično zelo Izpopolnjen objekt, ki se lahko meri s katerimkoli tipom jadrnice Star na svetu.
Na regati v tržlškem zalivu bodo razen Jugoslovanov nastopili Še Ita-
lijani, Avstrijci, Nemci, Francozi in Švicarji.
Naslednji teden pa bo v koprskem zalivu državno prvenstvo jadrnic Star, kjer lahko spet pričakujemo ostro borbo med Fafangelom, Ton-četlčem in Ninčevlčem,
V Lipici nastopila elita konjskega športa
Odred	17	15	0	Z	388:263	30
Rudar	17	12	0	5	327:239	24
Krim	17	10	2	S	286:259	22
i Branik	IG	9	2	5	279:255	20
Mladost	17	9	1	7	308:279	19
Slovan	17	7	2	8	300:319	16
Svoboda	17	5	3	9	261:295	13
Kovinar	17	5	3	a	248:288	13
-Ajdovščina	17	2	3	12	243:355	1
»Koper	16	0	4	12	221:299	4
Na nedeljskem športnem tekmovanju, ki je bilo v okviru proslave 380-letnice lipiške kobilarne so nastopili najboljši jugoslovanski mojstri v skakanju čez zapreke. V prvem tekmovanju za nagrado podjetja Nanos iz Postojne so tekmovalci preskakovali zapreke do višine 120 cm. Prvo mesto je z odličnimi skoki zasedel Igor Koren iz. Ljub-
ljane, ki je porabil za tekmovalno progo 43 sekund. Drugi je bil Bruno Oražem iz Ljubljane s časom 54 sekund, tretji pa Ivan Lovše iz Maribora s časom 55 sekund.
V drugem tekmovanju za nagrado tovarne Tomos iz Kopra, ki je veljalo tudi kot tekmovanje ekip za pokal JLA, je nastopilo 30 tekmovalcev. Med posamezni-
Spet poraz Koprčank
V ženski rokometni ligi so Koprčanke gostovale v Kranju ln izgubile z Mladostjo s 6:10. Tokrat so igrale slabše kot v prejšnjih srečanjih. Koprčanke so trenutno na predzadnjem mestu. Odigrale so vseh osem tekem. Dve so dobile, šest pa Izgubile. Mladost je na zadnjem mestu, vendar ima tekmo manj in jih lahko v primeru zmage v zadnjem kolu prehiti.
»
Partizanski tabor na Lokvah
V znanem partizanskem kraju Lokvah nad Cepovanom bo od 2. do 4. julija letos velik partizanski tabor, namenjen praznovanju 15. obletnice osvoboditve in zato tudi posebno slovesnemu praznovanju letošnjega Dneva borca. Udeležili se bodo slavja predvsem nekdanji borci in komandni kader iz IX. korpusa NOV. Osrednja slovesnost bo 3. julija, ko bodo po velikem zbo-ovanju odkrili spominsko ploščo a obnovljeni hiši, v kateri je nekdaj bivakiral štab IX. korpusa.
»Pil 1
Cetverovprega lipicanskih konj, kakor je v nedeljo dopoldne vozila po pisti pred častno tribuno, na kateri so bili visoki gostje s predsednikom Titom na čelu, ko je Lipica praznovala 380 let obstoja svoje svetovno znane kobilarno
In žrebčarue
ki je bil najboljši Milivoj Šlivar iz Beograda, ki je vse zapreke do višine 130 cm preskočil brez napak v času 71 sekund.
Drugo mesto je zasedel Milan Bokan iz Novega Sada, tretji pa je bil Vlado Lešnik iz Maribora. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa beograjskega kluba za konjski šport Aleksa Dundič, pred Zagrebom in kombinirano ekipo Ljubljane in Karadjordje-va.
V tretjem tekmovanju za nagrado podjetja Jadran iz Sežane pa je zmagal Zdravko Marušič iz Zagreba. Drugi je bil Milivoj Slivar iz Beograda, tretji pa Marijan Iloljevac iz Zagreba. V zadnjem tekmovanju za tolažilno nagrado podjetja Intereuropa iz Kopra je dosegla prvo mesto Mar gita Lukičič iz Zagreba pred Brunom Oražmom iz Ljubljane.
7la.k\aXto \
3 MILIJARDE DINARJEV ZA REGULACIJO REK
Tudi letos bodo nadaljevali dela za regulacijo naših največjih rek. Tako bodo porabili za regulacijo Save 1,35 milijarde dinarjev, Drave 60 milijonov, Donave 473 milijonov, Morave 300 milijonov, Tise 80 milijonov in za regulacijo Mure 66,4 milijona dinarjev. Za regulacijo hudournikov in obmejnih vodnih sistemov pa približno 650 milijonov dinarjev.

V prisotnosti predsednika Tita ln soproge ter drugih visokih gostov so se v nedeljo v Lipici pomerili v hitrostnem jahanju čez zapreke tekmovalci iz skoraj vseh pomembnejših jahaških klubov države
KOŠARKA
Zmaga Kopra in Postojne, II. Bistrici pa je spodrsnilo
V šestem kolu druge republiške košarkarske lige je Koper premagal Vrhniko s 64:59, Postojna pa Prole-terca z 48:41, Ilirska Bistrica je doživela poraz na Jesenicah in je morala zamenjati vodilno mesto z Ilirijo.
Prva zmaga Postojnčanov
Košarkarska ekipa Postojne je v spomladanskem tekmovanju zabeležila na domačem igrišču proti moštvu Proletarca iz Zagorja svojo prvo zmago. Tokrat je moštvo Postojne pokazalo, da lahko z nekaj dobre volje in požrtvovalnostjo pokaže lepo in zanimivo igro, ki je bila tudi za številno publiko pravo doživetje. Postojnska ekipa je že prvi polčas odločila v svojo korist (26 : 19) in je tudi do zaključka tekme uspela ohraniti prednost z rezultatom 46 :41. Najboljši strelec za Postojno je bil
Pelaslcler in Anžur za Proletarca J. BeclraČ

od Vse povsod
w * rwT<* war
10. junija 1960
ZADNJA STRAN s Det« IX. — Stev. 21
Lovski - toda fiiilen
Jože Ban — Trebčev po domače — lovec iz Lokev pri Divači, je v enem samem letu »položil na dlako« nič manj kot G3 lisic. Ko bi za to ne dobil nagrade domače lovske družine in Lovske zveze, bi utegnil kdo še pomisliti, da nas je prav po lovsko potegnil za nos. Ce je že toliko lisicam pomagal na »drugi svet«, pa nima zato na vesti niti enega lajca. — Mene, — je rekel, — zanimajo samo kožuharji. —
Pripovedovati je jel o lisicah In o tem, kako jih lovi.
— Veste, — je dejal, — lisica je na splošno bolj prebrisana, kakor pa ljudje o njej mislijo, Naj vam povem en sam primer. Nekega dne sem nastavil lisici past. Ta strela lisičja si jo je morala pošteno ogledati. Videla je, da jo bo zagrabilo, če se bo lotila nastavljenega mesa od zgoraj, zato je skopala do mesa 4 metre dolg rov in ga pojedla od spodaj. Pasti se ni pri tem niti
ATOMSKE BOMBE-RUDARJI
Nedolgo tega so naleteli sovjetski geologi na bogata ležišča črnega premoga, ki so približno sto metrov pod zemeljsko površino. Sklenili so, da bodo to črno bogastvo kopali v dnevnem kopu. Kako? Za to bo poskrbela atomska bomba, ki bo trikrat močnej-ia od tiste, ki je eksplodirala nad Hirošimo. Eksplozija bo vrgla v zrak 1 milijon kubičnih metrov zemlje in napravila krater, ki bo globok 200 metrov in bo imel na dnu premer 65 metrov. Tako bo mogoče kopati premog brez jaškov in brez okna.
LIPICA - VZOR UMNEGA GOSPODARJENJA
Lipicanci so ponesli slavo Lipice po svetu. Zato ni nič čudnega, da so njeni konji odrinili pozornost od te izredno bogate zelenice na kamnitem slovenskem krasu. Lipica nam lahko služi za vzor melioracije naših kraških predelov, ker priča s svojimi stoletnimi hrasti in lipami o moči in proizvodnosti kraškega sveta, če se na njem umno gospodari.
Posestvo Lipica je zaokrožena celota, ki meri 311 hektarov; največji del zavzemajo pašniki (210 ha), ki so zavarovani z mogočnimi drevesi, in omogočajo tako lepo in bujno rast trave. Lipica je sad vztrajnega dela in neumornega prizadevanja, da bi povečali proizvodno sposobnost kraških goljav. K. V.
dotaknila in se zato ni sprožila.
—	Ali lovite samo na pasti?
—	O, na vse mogoče načine jih lovim; s pastjo, s strupom, na zajčji vek in seveda s puško. Zelo težko je priti lisici blizu. Previdna je in dober nos ima.
—	Pa je okrog Lokev res toliko lisic?
—	Ničkoliko! Veste, tukaj je obmejni pas in lisice so menda
zavohale, da jih olcrog meje ne bo preganjal noben lovec. Zato so se tod okoli tudi tako zaredile.
—	Kdaj pa lisice lovite?
—	Takrat, ko imajo dober kožuh, to je od prve slane v jeseni, do februarja ali marca, ko se začno pariti,
Poslovila sva se. Ko bo Jože ujel 100 lisic v enem letu, ga bom pa spet obiskal. (sas)
SOVJETSKI UČBENIKI ZA AFRIKO
Pri Sovjetski akademiji znanosti so nedavno ustanovili Afriški inštitut, v katerem dela petdeset najpomembnejših strokovnjakov za jezike ter gospodarske in socialne probleme afriških ljudstev. Namen tega inštituta je izdajanje učbenikov, knjig in posebnega gradiva iz najrazličnejših področij družbene dejavnosti. Te učbenike bodo uporabljali v srednjih šolah in univerzah v Afriki. Dela bodo tiskana v glavnih afriških jezikih.
POLITIKI - POPOTNIKI
S svojim zadnjim potovanjem je potolkel Nikita Hru-ščev rekord v dolžini potovanj, ki jih je napravil kdaj kakšen predsednik vlade. V zadnjih petih letih je prepotoval 245.000 kilometrov. Med zunanjimi ministri pa še vedno drži rekord pokojni Dulles, ki je napravil poti v dolžini milijon kilometrov.
RAZVELJAVLJEN ZAKON
Znano je, da imajo v nekaterih ameriških zveznih državah še precej sila nenavadnih zakonov. V državi Vermont so t'e dni ukinili zakon, ki je prepovedoval lov na jerebice. In vzrok: jerebic ni več!
ZAVAROVALNINA
Kdor hoče v Napoliju plačati znižano zavarovalnino za življenje, mora pismeno izjaviti, da ne obiskuje nogometnih tekem. V nasprotnem primeru je premija za 10 % višja. Znano je, da prihajajo na stadion v Napoliju reševalni avtomobili že ob začetku tekme in vozijo v bolnišnico ranjene navijače.
Minulo nedeljo, 5. junija 19G0, so v Lipici pri Sežani slovesno proslavili 380 let obstoja tamkajšnje kobilarne. Slovesnosti se je udeležil med drugimi visokimi gosti tudi predsednik republiko Josip Broz-Tito. Med drugimi točkami programa, ki so ga v čast visokim gostom izvedli prireditelji s čistokrvnimi lipicanskimi konji, so bile tudi vožnje lipicanskih zapreg pred častno tribuno.
Na sliki: dvovprega vozi mimo tribune
Nekaj dečkov z Edwardom Wolfrumom na čelu (na sliki), starim M let, je v Detroitu v ZDA Izdelalo radiooddajnik, s katerim so potem dva tedna redno vsak dan oddajali poseben program glasbe, svojih poročil, kronik in komentarjev. S temi oddajami so zelo vznemirili oblasti, ker postaja ni bila registrirana in je v razdalji 20 km motila vse druge oddaje. Končno je policija postajo našla. Ker pa v ZDA ni zakona, ki bi prepovedoval takšne vrste dejavnosti, so bili fantički le zaprošeni, naj menjajo valovno dolžino svoje postaje

Mala Snzanne Therriort iz Santa Cruza ob kalifornijski obali v ZDA se je 19. maja letos kopala v morju, ko jo je blizu obale napadel morski pes in ji odgriznil levo nogo pod kolenom. Takoj nato so jo rešili in je zdaj v mestni bolnišnici, kjer se pogumno smehlja ob številnih pismih, v katerih ji z vseh strani zdaj ponujajo pomoč in jo tolažijo v njeni nesreči
TUJKE IN IZOBRAZBA
Znani francoski književnik in Nobelov nagrajenec Albert Camus je imel o lovcih na tujke takšno mnenje: »Napačna uporaba tujk pomeni prvo stopnjo izobrazbe, pravilna uporaba drugo —■ nobena tujka v govoru ali pisanja pa je znak tretje stopnje izobrazbe.«
KANADSKI ZNANSTVENIK PRIPOROČA - PEČENE ČEBELE
Kanadski znanstvenik dr. B. Hocking že dlje časa proučuje hranljivost čebel. Ličinke čebel imajo 16% proteina, toliko protcina ima tudi svinjsko meso, razen tega pa imajo ličinke čebel dvakrat več vitamina A in vitamina D kakor ga je v ribjem olju. Znanstvenik pravi, da bi lahko za hrano uporabili tistih sto in sto ton ličink, ki jih čebelarji v zahodnih delih Kanade vsako jesen uničujejo.
WYí :\C
•	- o
Mehanizacija gospodinjstev ima seveda tudi svoje slabe strani: treba je kot povsod v gospodarstvu tudi tukaj poznati stroje in njihovo delovanje, pa tudi nevarnosti, ki so s tem v zvezi. Hud pouk v tem smislu je doživela sedemletna deklica Lynn Laroche iz Omahe v ZDA, ki je prišla preblizu električnemu stroju za pomivanje posode. Ta jo je zgrabil za lase in ji je vse populil, da so jo morali tako poškodovano prepeljati v bolnišnico, kjer se zdravi
' Znana ameriška sex-bomba Jayne Mansfield je v resnici med najbolj dobrimi ženami in materami filmskega sveta. Družinsko življenje ji ugaja tU zdaj že v tretje pričakuje otroka — torej pravo nasprotje svojim filmskim vlogam, v katerih nastopa po navadi kot lahkoživka
Naprava na sliki je prvi atomski motor za vesoljske rakete. Čeprav je razmeroma izredno majhen, je motor natančna kopija velikih reaktorjev, kakršni poganjajo atomske podmornice in atomsko velikanko Savannah. Motor so izdelali v ZDA in bodo raketo z njim prvič preizkusili prihodnji mesec v puščavi Nevada
GOBAVCI PO SVETU
Pred kratkim je objavila skupina strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije komunike o gobavosti in gobavcih na svetu. V tem komunikeju strokovnjaki sodijo, da je danes na svetu približno 12 milijonov gobavcev. To je zelo visoka številka, vendar ima to strašno bolezen le malo Evropejcev. Zanimiv, pa tudi nadvse žalosten je podatek o tem, da se od tolikšnega števila bolnikov zdravi v bolnicah le 100.000 bolnikov, 1 milijon in poi pa jih jemlje zdravila.

—- Toda gospa! Kolikokrat vam bom Še moral povedati, da nimamo takšnih čevljev, ki bi bili znotraj veliki, na zunaj pa majhni!
R. L. STEVENSON
Nenavaden primer
17
Kako naj bi te stvari, ki so bile sedaj v moji hiši, mogle vplivati na čast, razum ali na življenje mojega lahkomiselnega kolega? Ce lahko pride njegov glasnik na eno mesto, zakaj ne bi mogel priti tudi na drugo? Četudi so nastale kakšne ovire, zakaj naj bi sprejel tega gospoda skrivaj? Bolj ko sem razmišljal, bolj sem prihajal do prepričanja, da imam opraviti s primerom močne duševne neuravnovešenosti, in zaradi tega sem, brž ko sem poslal služinčad v posteljo, napolnil star revolver, da bi se mogel braniti, če bi bilo potrebno.
Kakor hitro je nad Londonom odbilo polnoči, sem zaslišal rahle udarce tolkala na vratih. V žepu sem po-tipal revolver, vstal in šel odpret vrata. V senci med stebri sem ugledal nekakšnega pritlikavca.
— Prihajate vi od dr. Jekylla? — sem ga vprašal.
S prisiljenim glasom je rekel »da«, in ko sem ga povabil, naj vstopi, se je radovedno ozrl po trgu. Pri neki svetilki je opazil policaja, ki se nama je približeval. Kakor hitro ga je ugledal, se je zdrznil in pohitel skozi vrata.
Moram priznati, da so me te podrobnosti neprijetno iznenadile in da sem ves čas, ko sem mu sledil skozi bleščeče razsvetljeno ordinacijo, držal prst na petelinu revolverja. Tu sem imel navsezadnje priložnost, da si tega svata dodobra ogledam. Prepričan sem, da ga do tistega trenutka še nisem videl. Kot sem že dejal, je bil majhne rasti, posebno pa me je iznenadil izraz njegovega lica in očevidna neskladnost med neverjetno močnimi mišicami in upadljivo majhnim telesom. Razen tega sem
občutil tudi nek čuden nemir, ki ga je povzročala njegova bližina.
Ta oseba (ki je že od prevga trenutka, ko sem jo ugledal, vzbudila v meni nekaj, kar lahko opišem le kot neko vrsto odvratne radovednosti) je bila oblečena tako čudno, da bi delalo to vsakega povsem navadnega človeka smešnega. Njegova obleka, čeravno je b la ukrojena iz dragega in trpežnega sukna, je bila zanj prevelika — hlačnice so mu visele ob nogah kakor na obešalniku in so bile zavihane, da bi se ne vlekle po tleh, suknjič mu je segal skoraj do kolen, medtem ko mu je ležal ovratnik na ramenih kakor komat. V jedru tega bitja, ki me je sedaj gledalo, je bilo nekaj sramotnega in nenormalnega in zato me je jela tolikanj bolj zanimati nrav in značaj tega človeka, prav tako pa tudi njegovo poreklo, njegovo življenje, njegova usoda in njegov položaj v svetu.
Ta opažanja so predstavljala le delo nekaj trenutkov, vendar sem porabil kar precej prostora, da jih zapišem.
Zares je kazalo, da mojega gosta pekli neka mračna vznemirjenost.
— Ste prinesli? —• je ltriknil. —• Ste prinesli? — Bil je tolikanj nestrpen, da me je zgrabil za rame in me stresel.
Odrinil sem ga in občutil ob njegovem dotiku nekako grozo.
•—• Pomirite se, gospod, —■ sem mu dejal. — Pozabljate, da še vedno nimam časti poznati vašega imena. Sedite, prosim vas.
In da bi mu dal vzgled, sem najprej sam sedel.
•—■ Oprostite, dr. Lanyon, — je dejal nato precej vljudno. — To, kar ste pravkar rekli, je povsem na mestu. Moja nestrpnost je premagala mojo vljudnost. K vam prihajam na zahtevo vašega kolega IIenryja Jekylla, zaradi neke zadeve, ki je zanj precej važna. Kot veste, sem... —• Umolknil je in se zgrabil za grlo. Kljub njegovemu vljudnemu vedenju sem videl, da komaj zadržuje izbruh histerije —• ... kot veste... po predal... —
V tem hipu se mi je obiskovalec zasmilil, začel pa sem se kesati tudi svoje vedno večje radovednosti.
—	Tamle je, gospod, — sem rekel. S prstom sem mm pokazal predal, ki je ležal pod pisalno mizo in je bil še vedno pokrit z rjuho.
Planil je k predalu. Pred njim je obstal in se zgrabil za srce. Slišal sem, kako mu škripljejo zobje; obraz mu je bil smrtno bled in sem se zbal za njegovo življenje in njegov razum.
—	Pomirite se, lepo vas prosim, — sem mu rekel.
S strašnim nasmehom je skremžil obraz in z odijBfe| ločnostjo, bi je bila polna obupa, potegnil rjuho s preda*®? la. Ko je opazil tisto, kar je bilo v njem, je od olajšanja zaječal. Nemo in osuplo sem ga opazoval in čutil, kako se mi jezijo lasje. Že h:p nato se je obvladal in me vprašal z glasom, ki je bil že precej umirjen:
—	Ali imate morda gradiran kozarec?
Z naporom sem se dvignil in mu dal, kar je zahteval.
V znak hvaležnosti se je nasmehnil in mi pokimal. Nato je odmeril nekaj kapljic rdeče tekočine in ji dodal enega izmed praškov. Ta mešanica, ki je bila v začetku rdečkaste barve, je jela postajati, kolikor bolj so se kristali topili, vse bolj svetla in je kipela tako šumno, da, se je dvignil nad kozarcem prosojen oblaček pare. Mahoma je tekoč:na nehala kipeti; mešanica je zadobila tem-nomodro barvo in je počasi bledela in postala navsezadnje vodeno zelena. Moj obiskovalec je pozorno opazoval vse te spremembe, se nasmehnil in postavil kozarec na mizo. Nenadoma se je obrnil in me vprašujoče pogledal-
—	In zdaj, — je rekel, — in zdaj napravimo še ostalo. Hočete postati pametni? Hočete, da vas vodi nekdo drugi? Mi hočete dovoliti, da vzamem ta kozarec v roko in da se posloviva, ne da bi vam karkoli pojasnjeval? Ali vas pohlepna radovednost vse premočno obvladuje? Dobro pretehtajte, preden odgovorite, zakaj ravnal se bom tako, kakor boste odločili. Ce se odločite za molk, si bova razšla tako, kakor sva se srečala; ne boste niti bo pametni niti bolj bogati, razen seveda, če lahko občutek? da ste pomagali človeku in ga rešili smrtne agonije, štejemo med nekakšno obogatitev duše.