7., 8. št.	julij, avgust 1921.	Letnik XLIV
1	Cerkveni Glasbeniki Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani.
1	--- Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah in velja za celo leto z glasbeno ® prilogo vred 30 K, za dijake 20 K. ; Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
Poziv
na cerkvenoglasbeni tečaj,
ki se bo vršil 18. in 14. septembra t. 1. v Ljubljani v semenišču (Joželova dvorana), hkrati z občnim /borom Cecilijlnega društva za ljubljansko škofijo.
SPORED.
13.	septembra:
Ob 8. uri otvoritev tečaja. Takoj nato od 8. do 9. ure Koral. (Kanonik dr. Kimovec). Od 9. do 10. ure Cerkvenoglasbena literatura. (Prof. Premrl.) Od 9. do 10. ure Metodika pevskega pouka. (Svetnik P. H. Sattner.) Od 11. do 12. ure Ljudsko petje. (Urednik Zabret.) Ob poli. uri kosilo v Ljudskem domu. Od 3. do 4. ure Metodika pevskega pouka. (Svetnik P. H. Sattner.) Od 4. do 5. ure Skrb za cerkvene predmete. (Msgr. Dostal.) Ob pol 6. uri pete litanije v Marijanišču. Ob 7. uri večerja. Ob 8. uri. poučen koncert „Ljubljane" v Ljudskem domu.
14.	septembra:
Ob 7. uri sv. maša s slovenskim zborovim petjem v frančiškanski cerkvi. Poje frančiškanski pevski zbor. Od 8. do 9. ure Koral. (Kanonik dr. Kimovec.) Od 9. do 10. ure Cerkvenoglasbeni predpisi v praksi. (Kanonik Fer-jančič). Od 10. do 11. ure Ljudsko petje. (Urednik Zabret.) Ob pol 12. uri sv. maša z ljudskim petjem v Marijanišču. Ob poli. uri kosilo. Od 3. do 4. ure Koral. (Kanonik dr. Kimovec.) Ob 4. uri občni zbor Cecilijlnega društva. Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in glasbenega vodje. Volitev novega odbora. Slučajnosti.
Udeleženci tečaja naj po možnosti prineso seboj Premrlovo pesmarico za mladino (glas), Foersterjevo Cantico I. in II. del in nekaj navadnega kakor tudi notnega papirja.
Organlsti, ki se bodo udeležili vseh predavanj, bodo imeli prosto stanovanje,^ kosilo in večerjo. Prijave organistov k tečaju sprejema do 4. septembra škofijski ordinariat v Ljubljani. Tisti, ki se bodo pozneje priglasili, ne morejo računati več na kake ugodnosti od strani Cecilijinega društva. Kdor ima v Ljubljani kaj opraviti, naj pride že prejšnji dan in ima tudi priliko ogledati si Veliki vzorčni sejem.
Stanovanje bo v Ljudskem domu.
Odbor Cecilijinega društva.
Lotimo se novih koralnih intonacij in napevov!
Fr. Ferjančič. (Dalje.)
IX. O vseh ferijah izven velikonočnega časa.
V tem oziru je precej razlike med prejšnjim medicejskim in sedanjim tradicionalnim koralom. Medicejski Jcoral je razločeval rr.ed ferijami med letom („in feriis per annum") is mea ferijami adventnega in postnega časa. Za ferije med letom je imel tale napev:
Be - ne - di - ca- mus Do - mi - no.
Za ferije adventnega in postnega časa pa ie bil odločen isti napev, samo da je bil okrajšan za zadnji dve noti. Glasil se je torej takole:
	rs—	N V	-h—THs—:T-r	
b^ * . . ...				*--
Be- ne - di - ca-mus Do-mi - no.
Sedanji tradicionalni koralipa jnfe pozna več te razlike, temveč ima za vse ferije izvenvčlikonočnega 'gasa samo en napev in sicer onega, ki je bil prej v rabi za adventne in postne ferije. V nekoliko višji transpoziciji se torej isti napev glasi sedaj takole:
Be - ne-di- cd-mus Do-mi-no. Odgovor na ta „Benedicamus'" se je po medicejskem koralu glasil takole:
Po sedanjem tradicionalnem koralu pa se isti odgovor pravilno poje takole:
De - o gra - ti - as.
Ta „Benedicamus" se poje ne le o vseh ferijah izven velikonočnega časa, temveč'tudi o vigilijah, kvatrnih dneh in pri maši križevega tedna („Missa Rogationum"). Na koru naj si zlasti dobro zapomnijo, kako se sedaj pravilno odgovarja „Deo gratias".
Intonira se ta „Benedicamusa najprimerneje za veliko sekundo više od mašnikovega recitativnega tona. Ako bi pa mašnik pel zelo visoko, bi se lahko intoniralo za malo terco niže od recitativnega tona. Največkrat se ta „Benedicamusa pokaži na -četrtem zlogu -ca-; pozor torej tamkaj na veliko terco!
Da imajo ferije velikonočnega časa sedaj poseben napev za „Ite missa est", o tem smo govorili že v lanskem letniku našega glasila na 92. strani.
X. O adventnih in postnih nedeljah.
Za »Benedicanjitjs" ob adventnih jn postnih nedeljah smo imeli prej po medicejskem koralu samo en napev, ki s£ je glasil takole:
Be-ne- di- ca-mus Do - - o - - mi-no.
- mi - no.
Po tradicionalnem koralu pa imamo sedaj za adventne in postne nedelje dva napeva. Prvi, ki pri nas prej ni bil v rabi, se glasi takole:


Be-ne-di-ca -< mus D6
mi-no.
Ako mašnik ne poje previsoko, se lahko intonira ha mašnikovem reci-tativnem tonu, sicer pa za veliko sekundo niže. Ako pa mašnik poje zelo visoko, se prične lahko za kvinto niže -od recitativnega tona.
Drugi napev pa je — z malimi izjemamf — enak zgoraj navedenemu medicejskemu napevu. Razlika je zlasti na zlogih „ca" in „no", kjer sedaj ni več dvozložnih skupin. Pravilno se torej ta „Benedicamus-" poje sedaj tako:

Be-ne - di - ca-mus Do
mi - no.
Glede intonacije velja tudi o tem „Bepedicamusu isto, kar sem ravnokar napisal o prvem napevu. Intonira se torej tudi ta ^eneSicamus" lahko na recitativnem mašnikovem tonu, ali pa za veliko sekundo ali ~za kvinto niže od mašnikovega recitativnega tona.
V starih misalih z medicejskim koralom je natisnjen še en „Benedi-camus" za sv. mašo na božično vigilijo, za god nedolžnih otročičev in za votivne maše „pro re gravi", kadar se pri njih opušča „Gloria". Melodija z Ite „in festis duplicibus" (glej lanski Cerkveni Glasbenik str. 93. pod št. 1.). Te izjeme pa sedanji tradicionalni koral več ne pozna.
Tako smo si ogledali vse Ite in Benedicamus, ki se po sedaj veljavnem tradicionalnem koralu pojo pri sv. maši. Kakor smo videli, je teh napevov sedaj mnogo več, nego smo jih imeli prej v dobi medicejskega korala. Kljub temu pa moramo reči, da je sedaj laže ustreči cerkvenim predpisom kakor prej. Četudi je bilo prej manj intonacij, so bile pa iste natančno predpisane za gotove praznike. Sedaj pa se smejo intonacije, določene za posamezne praznike, zamenjati tudi z drugimi. V „Graduale Romanum" namreč stoji ob koncu četrtega »Čredo" važna opomba, da-katerikoli spevi se nahajajo v eni koralni maši, se smejo uporabljati tudi v drugi, izvzemši le ferijalne maše. S tem pa je stvar silno olajšana, kajti katerikoli „Ite missa est", ki se nahaja v eni maši, se sme zamenjati z »Ite missa est" kake druge maše, torej n. pr. Marijin Ite se sme poljubno zamenjati s slovesnim ali z onim „in festis duplicibus" ali s kakim drugim. Samo ono, kar je predpisano za ferijalne maše, se ne sme uporabljati o godovih višje vrste, in nasprotno: kar je določeno za sv. mašo na kak duplex, semiduplex ali simplex, se ne sme peti pri ferijalni maši. Samoobsebi umevno pa je, da če je dovoljeno zamenjati melodijo, ni nikdar dovoljeno zamenjati tudi besedila, n. pr. da bi se kdaj namesto „Benedicamus" pelo „Ite missa est". Ravno tako se „Ite missa est" v osmini velikonočnega praznika ne more zamenjati z nobenim drugim zaradi dvojnega „alleluja".
Ker sme mašnik vsled te olajšave poljubno zamenjavati razne napeve in intonacije, je neobhodno potrebno, da se pevovodja vselej dogovori z mašnikom zlasti zastran odpevanja na „Ite missa est", oziroma benedicamus Domino".
S tem pa, da je dana ta polajšava, ni rečeno, da bi se je morali posluževati. Na vsak način je popolneje in značilneje, ako se poje ravno oni Ite, ki je predpisan za dotični praznik. Vendar če kdo odstopi'od tega, ne greši zoper cerkvene rubrike.
XI. Pri črnih sv. mašah.
Namesto „Ite missa est" se pri črnih sv. mašah zapoje „Requiescant in pace" in odgovor se glasi „Amen". Med medicejskim in tradicionalnim koralom je pri tem le mala razlika na tretjem zlogu -e-. Po medicejskem koralu je bila na tem zlogu dvozložna skupina navzdol („clivis"), sedaj pa stoji na tem zlogu ena sama nota.
Po sedaj veljavnem tradicionalnem koralu se torej ta intonacija z odgovorom glasi takole:
Re-qui-e-scant in pa-ce. A-men.
Pri črni sv. maši se mora to besedilo vedno glasiti v množini („Re-quiescant"), če tudi se mašuje samo za enega mrtvega. Pri absoluciji „ad tumbam" pa, če se moli samo za enega mrtvega, se zapoje v ednini („Re-quiescat in pace").
Intonira se ta spev najprikladneje na mašnikovem recitativnem tonu.
Omenjam še, da ko smo bili pred mnogimi leti na koralnem tečaju v Sekovi pri čč. patrih benediktincih, se je p. VivelI parkrat pritožil, da gospodje ta spev navadno prehitro zapojo. Treba ga je peti zelo počasi, ker se z njim konča črna sv. maša.
O uglaševanju zvonil v kvartsekstnem akordu.
„Cerkveni Glasbenik" za maj—junij je objavil konec uvodnega članka „Novi zvonovi". V njem priporoča g. pisatelj najprimernejše in najlepše kombinacije raznih intervalov v posameznih zvonilih. Priporočila g. pisatelja soglašajo s tozadevnimi priporočili znanih glasbenih in zvonarskih strokovnjakov, le glede uporabnosti kvartsekstnega akorda izraža g. pisatelj — kot sam izjavlja — svoje drugačno osebno mnenje.
Nikakor nočem kratiti vrednega spoštovanja temu drugačnemu mnenju, vendar se mi zdi potrebno seznaniti p. n. čitatelje „Glasbenikove" z nasprotnimi nazori drugih veščakov.
Ti veščaki zametujejo kvartsekstni akord: 1. ker tvori ta akord čisto harmonično zvonilo. Čista harmonična zvonila so pa nezmisclna, dokler se povsod zvoni tako, da bijejo zvonovi zaporedoma, ne hkrati; 2. ker so melodije čisto harmoničnih zvonil puste, prazne, suhoparne, utrudljive, prav kot melodije vojaškega mirozova, poštnega roga ali trobentanja pri vojaškem korakanju; 3. ker je mali zvon premajhen proti velikemu ter je glasovna-barvna razlika med njima prevelika in preobčutna; 4. ker je glas malega zvona vsled izdatne težne razlike prešibek, ter ga večja zvonova že v bližini docela du-šita; 5. ker je kvartsekstno zvonilo celo na slabšem nego obsojeno terekvintno, namreč: da ima večji — za triglasno zvonilo nedopustni — obseg in en večji interval; 6. ker je ta večji interval spodnja kvarta, ki se smatra v harmoniji vedno za disonanco1; 7. ker prevrže kvartsekstni akord naravno stališče najvažnejšega intervala, tonike, ki tvori vsem melodijam naravno podlago, na katero se opirajo in proti kateri težijo. Nenaravno je namreč, da je tonika premeščena na srednji zvon, ki ni največji in najmogočnejši, dočim nima cclo zavrženo terekvintno zvonilo tega nedostatka; 8. ker nam kvartsekstni akord najizraziteje napoveduje nastop kadence ter nas hudo vznemirja, dokler se ne umakne kadenčnima akordoma.
K temu naj navedem še dejstvo, da celo jeklena zvonarna boehumska kar načelno zavrača naročila zvonil v kvartsekstnem akordu.
1 Ne vedno. Zakaj kadar uporabljamo kvartsekstni akord kot obrnitev trizvoka, kvarta v tem slučaju ni disonanca. Urednik.
G. pisatelj piše: „Zvonar$ka praksa kaže, da uho spodnje kvartc ne čuti kot disonanco, ampak kot globoko v nižavo posegajoč melodičen ton". — Žal da se na „zvonarsko prakso" ne moremo zanašati; saj ni nobena tajnost, da je marsikateri zvonar malodane popoln glasbeni ignorant, in zato ni njegovo uho zmožno čutiti spodnjo kvarto ne kot disonanco, ne kot melodični ton. Jaz pa vem iz lastne skušnje, da sem vselej, poslušajoč kvartsekstno zvonilo, vroče želel: Bog daj, da bi veliki zvon prvi umolknil! In če se je zgodilo ravho nasprotno, sem imel neprijeten občutek kot bi orglavcu, pripravljajo -čemu kadenco, po kvartsekstnemu akordu naenkrat zmanjkalo v orglah sape. Ako se tolažimo z „zvonarsko prakso", da ne čutimo spodnje kvarte kot disonanco, ampak kot melodični ton, potem moramo čutiti tudi glasove terc-kvintj^ega zvonila kot melodične tone 2. Čemu pa potem toliko odsvetujemo za zvonila ta temeljni trizvok?!
G. pisatelj naj mi torej ne zameri, da ostanem slej ko prej nasprotnik kvartsekstno uglasbenih zvonil, in da mi je ljubše celo terckvintno zvonilo.
Odločil bi se za kvartsekstno uglasbo le v slučaju, da bi bil primoran. N. pr. v zvonilu e1, g1, c2 sta se ubila večja zvonova; cerkveno predstojništvo zahteva: mali zvon ostane, veliki ne sme biti manjši od prejšnjega. Jaz bi v tem slučaju veliki zvon pustil v prejšnjem glasu, prejšnji srednji zvon dal preliti v a1 in dobil e1, a1, c2, molovo kvartekstno zvonilo, ki bi bilo boljše od prejšnjega sekstnega iz več vzrokov, ki mi jih ni treba tu navajati.
2 Po mojem mnenju ni nobenega pomisieka, d« bi se tudi zvonila v trizvoku in kvartsekstakordu ne smela ali ne mogla imenovati melodična. Saj melodija ne izključuje nobenega intervala. Melodije se ne gibljejo le v sekundah. Koliko merodij je v tercah itd ! Melodija v tercah je pa tudi res hkrati harmonična ker harmonično zamišljena In če vzamemo melodijo v trizvoku, je taka melodija še posebno harmonična, ker je nekaka podlaga in izvor harmoničnosti in tudi kot harmonija najlaže umljiva. Prav radi te krepke harmonične primesi smatramo zvonilo v trizvoku kot melodično slabejše, a melodično je kljub temu. Zvonenje v kvartsekstakordu je po mojem mnenju melodično že nekoliko bolj izrazito. Kako iskrena je n. pr. sledeča melodija iz Verdijevega Trubadurja
		T^V	—1 . fH. i---.	
f?	^—j—		0 - \ >N	0 A 1 * -----eg-rH—
	\)-*-----«---m , • 1			••'J—[
Glavno je, da pri taki kvartsekstni melodiji končamo s srednjim in ne z najnižjim tonom, kot konča (seveda jako nezadovoljivo) ena sedaj pri naši armadi običajnih melodij:
ffi-j i fm
Iz teh razlogov nikakor ne moremo biti nasprotni nabavljanju zvonov v kvartsekstakordu sploh. (Op. ur.).
Podoben slučaj se mi je pripetil v Kranju. G. dekan me je naprosil, naj uju izdelam načrt za devet novih zvonov in sicer za župno, rožnivensko in pungrško cerkcv k ostalemu velikemu zvonu b1 v župnem zvoniku, pa tako, da ne bo tvorilo vseh deset zvonov, hkratu zvoneč, občutnih disonanc. Znano je, da so vse tri cerkve na enem koncu mesta prav blizu skupaj in da se večkrat zvoni istočasno v vseh treh. Določil sem glasove b, des1, es1, g1 (župna cerkev), es1, g1, b1 (rožnovenska cerkev) in g', b1, des2 (pungerška cerkev), torej glasove glav. sept. akorda, temeljnega trizvoka in celo zmanjšanega trizvoka, česar bi v normalnih razmerah, neprisiljen nikdar tie bil storil.
G. pisatelj piše, da je imelo ljudstvo na Kranjskem zvonila v kvart-sekstuem [akordu zelo, zelo rado. Pri nas na Goriškem pa ne. Meni edino znano tako zvonilo je bilo na Sv. Gori z glasovi b, es1, g1, b1, vlil Samassa. Četudi je bil veliki zvon (vsled teže nekoliko pod b) največji v celi nad-škotiji (v stolni cerkvi v Gorici so glasovi b, cls1, eisl)> ni imeio to svetogorsko zvonilo med občinstvom nobenega ugleda. Bilo je pač čisto harmonično, na Goriškem neuavadno in nepriljubljeno.	Goričan.
Pregled savremene talijanske glazbene literature.
P. B. Sokol, franjevac.
(Dalje.)
XIV. Iz dan j a A. e. G. C ar is c h e C. M i lan o (Via Lazzaretto Nr. 3). — B. Mugellini: 1.) „Lezioni sui nuovi sistemi della tecnica (L. 3.) 2.) „Metodo completo per pianoforte":
Libro I.: Elementi della teoria e primi esercizii tecnici (L. 1*50.) — Libro II.: Le scale ed altri esempi di agilita (L. 5.) — Libro III.: Gli arpeggi (L. 4.) — Libro IV.: Le note doppie legate e staccate (L. 4.) — Libro V.: Le seste, le ottave e gli accordi (L. 5.) — Libro VI.: Esercizi per lo stile polifonico (L. 2"50.) — Libro VII.: Esercizi per il legato cantabile e lo studio del pedale (L. 1-50.) Libro VIII.: Esercizi di perfezionamento (L. 2 40.) Gla-soviti učitelj glasovira E. Dell Valle de Paz, ravnatelj konservatorija u Firenze, napisao je god. 1907 poduže pismo B. Mugelliniju kao glavnem predstavniku talijanskih glazbenib pedagoga. U pismu izražava svoje misli o načinu poduke glasovira i iz iskustva dokazuje, da su „Studi" suvisni pa da več nakon „Esercizi" (Tehniške vježbe) valja preči na klasične i moderne auktore e nauče pravu stilističku i umjetnišku izvedbu. Protivan je „Metodima za glasovir", jer da se učenici raznim „pezzeti" i „ricreazioni" (Za zabavu) gube a ništa nova ne nauče. Zaključuje, da bi ih valjalo sve spaliti uključivši njegov vla-stiti Metod. Mugellini se je držav tog pravca i podao svijetu potpum Metod za glasovir ali vredjen po rasvini drugim pravilima noj dosadašnji: cio bo metod sastoji od tehniških vježba. I tu lijepu stranu ima, da prije svake vježbe
i Ta zvon iz Napoleonovih časov je vili Vincenc Samassa, tehta le 2253 kg, zato
je nekoliko višji kot normalni b.
i kašnje do potrebe rastumači (talijanski moderni način izvedbe t. j. poiuoču rotacije (vrčenja) i težinc ruke, što je potanje opisao u predavanjima držanim pred muzikalnom publikom 11 Milanu (»Lezioni sui uuovi sistemi della tecnica"). Ovim jc pobudio u Italiji veliki interes za novu metodu udaranja Englcža T. A. Mattay pa dandanes vidimo nc samo prevedena sva Mattayeva djela na talijanski (Edizione Capra) več i posebnu talijansku literaturu o toni pitanju. Osobitu važnost ima tek novo izašla M. Capra: „Psico(isiologia — Pianofortc Tobia Mattay". Dosadašnja glasovirska škola imala je dvi velike pogrcškc: veoma malo razlicitosti udarca te neprestano i skrajno naprezanje živčane sile. Medju ostalim prednostima novog sistema dostavno je spomenuti: mnogovrsni udarac, što dovodi do čisto umjetniške izvedbe i manja živčana uniornost premda se može postiči još veča zvučnost glasovira nego po dosadašnjim si-steminia. Poznavaocim talijanskog jezika prepuručam „Lezioni" pa če po njima moči u malo vremena popraviti svoj način udaranja i opaziti, kako je ton mnogo ugladjeniji a ruke se manje umoraju. Svakoma pak budi preporučen „Metodo completo" jer i bla potpunog poznavanja talijanskog jezika može razumeti pouku, jer je zorno primjerima prikazana (Np. Libro VII.: Uporaba pedala).
Frugatta: 1.) Le scale del pianista moderno — L. 3. — 2.) Le scalc in ottave del pianista moderno — L. 3. — 3.) Le cinque note del piauista moderno — L. 2'50. — 4.) II pianista moderno — L. 2 50. — Frugatta je napisao nekoliko tehniških vježba u potpuno novom načinu. Tako n. p. u „11 modernista moderno" skala je udešena po novom harmonijskem sistemu: C, D, E, Fis, Gis, Ais. Ove su vježbe prve svoje vrsti i popunjaju prazninu u literaturi podučevanja dotično usavršivanja pa če biti mili učiteljima i učenicima. Preporočuju im se kao dnevne vježbe pa če se lako priviknuti na moderno glazbeno mišljenje.
XV. Skladbe O. H. Burroni, O. Fr. M. (Torino. — S. Quintino Nr. 49.)
1.	„Messa pei defunti" („Requiem" dvoglasno s orguljama). ,,Libera" (L. 2-80).
2.	„Panis angelicus", za solo i orgulje (L. 0"75). 3. a) „Tantum ergo", za dva tenora i bas uz orgulje (L. 1-20 , b) „Tantum ergo", za dva glasa i orgulje (L. 1-25). 4. „Alla Mistica Stella", za tenor i glasovir (L. 1* ). 5. „La Corna-musa del Pastore", za glasovir (L. 1- ). 6. „Quiete notturna", za violinu i glasovir (L. 1-20).
Ima nekoliko godina, da sam vidio „Requiem" O. Burronija, pa sam bio znatiželjan, da ga ponovno vidim, što mi je i uspjelo. Skladba je dobro za- r mišljena i jedinstvena, u koliko isti duh vlada. Zanimiva je i ujedno zahvalna za pjevače te na mnogim mjestima baš dobro stoji solistom. Ima liričnih i dra-matskih mjesta, kako je i smisao „Requiem". Ovim razlikostima obiluje „Dies irae", gdje dramatske djelove puno pojačava samostalna orguljaška pratnja. U kratko: uspjela kompozicija, koja ne stavlja velikih poteškoča a od lijepog učinka. Isto se može kazati o „Tantum ergo" br. 3 a. Veoma ljupka kompozicija, lagana a zanimiva. Od gori navedenih skladba ove su dvije najvažnije. Može ih se naručiti kod skladatelja ili kod „Euterpe Alpina" di Paolino Bonadia, Torino (Via Germanasca).
Zgoduc su i ostale skladbe osobito „Alla mistica stella". To jc zazivanje 151. Djevice Marije zgodno za duhovne Akademije. (Tenor ili sopran uz gla-sovir.) Riječi su talijanske ali ih je lako prevesti. Ovakove su stvarčice po-željne i mnogoput potrebne. Kompozicija jc i sa glasbene strane zanimiva, premda nema prevelikih zahtjeva, pa se i s tog gledišta preporuča.
(Dalje prik.)
Narodna glasba v Turkestanu.
Emil Adamič.
Živeč kakor ujetnik v Turkestanu dolga, enolična leta, sem se zanimal za življenje tuzemcev, zlasti za njih petje in glasbo. Žal, da je bilo to spojeno v začetku z nepremagljivimi težavami. Zaprt v zatohle barake, obstražen krog in krog, mi ni bilo mogoče globlje pogledati v navade že itak nezaupljivega Sarta ali celo Kirgiza. Pozneje, z revolucijo je prišla prostost tudi za nas ujetnike, toda z zakonom smo bili zopet prikovani na mesto prebivanja, in nemogoče je bilo prodreti v kraje, kjer bi se mogel temeljiteje seznaniti s prvotnimi prcbivalci obširnega Turkestana. Šele v zadnjem letu svojega on-dotnega prebivanja, ko sem postal član glasbeno-etnografske komisije pri ko-misarijatu narodne prosvete v Taškentu, sem mogel v družbi odličnega ruskega glasbenika V. A. Uspenskega in prijatelja P. Tihova, svečenika in globokega poznavalca orientalske glasbe slišati in spoznati marsikaj, kar mi je bilo prej nedostopno. Ako bi obvladal še tjurkski ali farsidski jezik, bi bilo to pri mojem raziskavanju neprecenljive vrednosti. Tuzemec ostane Evropejcu, pa naj še tako dolgo živjta skupaj, vedno le na pol odprta skrivnostna kniiga, zlasti šc tedaj, če ne zna njegovega jezika.
V oktobru leta 1909. je bila v Turkestanu v mestu Taškentu trgovinska, poljedelska, naučna in umetniška razstava. Predmeti naučne in umetniške razstave so se ohranili v muzeju in tako^sem jih mogel videti še sedaj. Ker sem se torej v prvi vrsti zanimal za glasbeni del, zlasti tuzemski, opišem tu, kar sem videl, kar je seveda zelo malo, ker sem na vsakem koraku v mo-hamedanskem delu mesta lahko zasledil veliko več. Posebnega glasbenega oddelka na razstavi sploh ni bilo. V občnem umetniškem oddelku tudi glasbenih razstavkov sploh ni bilo. Našel sem le dva glasbena inštrumenta. Prvega s strunami mi je imenoval neki Buharec ,tambur". Telo instrumenta ima obliko velike zajemalke z luknjicami (resonatorji) na vrhni deščici, vrat dolg okoli 3/4 metra, bogato prevlečen z biserno matico. Ima tri medene strune, ki so uglašene: skrajne v enoglasju, srednja v kvarti (f-h-fo). Način igranja na tem glasbilu je isti, kakor na balalajki ali kitari.
Sart ali Buharec sedi po cele dneve v čajhanah (čajarne) in pije zeleni čaj brez sladkorja. Sedi s podvitimi nogami, držeč „pijalo" (čaSo) med prsti desne roke in molči ali pa se na tihem razgovarja s sosedom. Ce se mu zahoče kajenja, prinese mu „čajhanščik" (sluga čajarne) krepko duhteči „kaljan", iz katerega globoko vase potegne eden, dva dima; če se mu zahoče glasbe, prinese mu zgoraj označeni inštrument. Mnogokrat sem sedel v tuzemni ča-
jami ter poslušal igranje, toda zapisati igrano melodijo ni tako laliko in enostavno. Predvsem, po mojem mnenju pojejo in igrajo Turkestanci v naravnem ustroju, in zapadnemu Evropejcu privzgojeni temperirani glasbeni ustroj ne zadostuje za zapis orientalskih melodij. Zapis poleg tega otežuje pa še izredno komplicirani ritem. Ena najpreprostejših melodij bi bila n. pr. sledeča:
>> r.. m ir v-
--5- • m---3=\l-iapl-,--.
V -J- V	^	-m-	it -tr
1	-m-	-m-	»	* o
Prvi del igra pevec kakor nekak uvod. Drugi del igra in poje ucštcvilnokiat.
Zvočni obseg melodije je čista kvinta (b'-f), toda, če odvzamemo clvo-črtui t', ki ga dobimo, če razdelimo prvo struno na polovico, in ki ga pevee poje samo enkrat, in sicer v začetku petja, menda zato, da bi obrnil pozornost poslušalca na pesem, ostane le lidijski tetrakord. Formacija označene melodije bo spadala tedaj v kvintno epoho in bo vsled tega stara ne samo eno stotino let.
Drugo glasbilo, ki sem ga videl, je tolkalo; imenujejo ga Uzbeki „čip-davul", Sarti pa „tabele". Telo je iz precej debelega kovanega železa, okrogle oblike, približno 40 — 50 cm v dijametru in je obod vrhnega kraja okrašen z volneno tkanino razne barve. Koža, na katero udarja muzikant z elastično spletenimi jermenčki, ki imajo na koncu vozližke, je menda ovčja. Pokriva se inštrument z volnenim blagom, ki se seveda odstrani, kadar igrajo nanj. Spodaj je krožek, s katerim se „čipdavul" pritrdi pri igri med dve deski ali dva kamena, ali pa se drži v roki. Inštrument uporabljajo Sarti največ .pri lovu s sokoli. — (Te vrste lov je namreč v Turkestanu pri Sartili še vedno v navadi.) — Z njim menda lovci vspodbujajo sokole pri lovu. Vendar pa sem videl „čipdavul" ob času „tamaši", (molianiedauskih praznikov) tudi pri tuzcniskem orkestru poleg svojega tovariša „nagara".
Kadar turkestanski mohamedanci obhajajo svoj veliki praznik „ramazan" s postom čez dan in obilno jedjo po zahodu solnca, tedaj slišiš vso noč udarjanje po zgoraj označenem inštrumentu ali pa „nagari" v jako kompliciranem ritmu. S tem udarjanjem pobožni tuzemci menda časte svojega „alaha" in si pri molitvi preganjajo zaspanec. K udarjanju igra muzikant na klarinetu podobnem glasbilu brezkončne, tisočkrat se ponavljajoče muzikalne fraze. „Na-gara" sestoji iz dveh lončenih cilindriških posod, čez katere je zgoraj napeta koža. Koža se zmoči z vodo in eno posodo potem postavijo na solnce, drugo pa v senco. Na tak način imata oba inštrumenta približno v sekundi različno višino tona. Z leseno, na konci v hruško razširjeno palčico udarja potem muzikant nekaj udarcev na eden, potem na drug inštrument.
Pri posebno slavnostnih slučajih je tu in tam mogoče slišati sartovski orkester. Spredaj hodi šest do osem v volnate „halate" (plašče) odetih Sartov,
i
ki piskajo na klarinetu podobne piščali težko določljive glasbene fraze vojnega značaja, seveda ne koračniškega ritma. — Tuzemec se strašno težko nauči korakati v vojaškem taktu. — Za piskači gredo nekateri godci, 3—4, z dolgimi (včasih poldrugi meter) medenimi pozavnami, podobnimi „angeljskim trobentam", ki imajo samo dva tona, n. pr. veliki a in mali gl«, ali mali c in mali li, torej veliko septimo, ki jo trobijo v ff zaporedno v kratkih presledkih. Kadar tak orkester igra, so slišni ti zvoki trobil, zlasti vrhnji ton, na veliko razdaljo, dočim diugega ni slišati. Pri orkestru so včasih še majhni medeni ' zvončki nedoločene tonske višine in veliko število tolkal zgoraj omenjenih oblik. Sploh prevladuje v tuzemski glasbi tolkalo vse druge inštrumente. Vsa tolpa godcev gre brez umerjenega koraka po ulici ali pa stoji na določenem prostoru pri nočnem, prazniškem razveseljevanju, ter neumorno piska, trobi in tolče.
Te muzikante (po sartsko „magnači") je mogoče videti pa lc v rnoha-medauskem delu turkestauskih mest in ti so lc Sarti. Slišal sem jih čestokrat, žal pa mi jc, da nisem mogel slišati tudi drugih rodov obširnega Turkestana n. pr. Kirgizov, Dunganov, Turkmenov, Teldncev, Hivincev, Bubarcev itd. Ruski ljudje, glasbeniki in učenjaki, so se do poslednjega časa kaj malo brigali za to nad vse zajemljivo glasbo. In vendar je polna življenja, ima svoje vrste melodično, ritmično, tonično originalno krasoto. Zanimivo je, da so nekateri ruski glasbeni znanstveniki, med njimi n. pr. Odojevskij, našli sorodnost ruske narodne pesmi s pesmimi Indije, Sjerov s perzijsko pesmijo, Sokalskij in Fa-mincin sta zasledila v ruski narodni pesmi ostanke staroindijske kitajske skale. Izučenje turkestanske glasbe bi na vsak način še bolj objasnilo ta zanimiv pojav sorodstva in morda ima tudi starosrbska, macedonska itd. pesem svojo pramater v globokem azijatskem Turkestanu, ki je bil, kakor govore, zibelj vse človeške kulture. Potem pa je prešla od pokoljenja do pokoljenja, od naroda k narodu, ki jo je predelal po svoje, ki se je pri ugodnih razmerah razvijala, pri neugodnih poginjala. Profesor V. I. Pjotr, znani ruski zgodovinar, trdi v svoji knjigi celo, da jc bil ravno Taškent, v katerem sem živci tako dolgo, središče pradomovine azijskih plemen. S Pamira so se Nomadi podali v Fergano in so tam prešli v življenjsko obliko stalnih naselbin, središče jim jc bil Taškent; potem so šli k Mervu, Baktriji in dalje h kaspiškemu morju (Perzija) po rekah Sir-Darja in Amu-Darja, ki sta sedaj, vsled geoloških prevratov premenili svoj tek k aralskemu morju. Od kaspiškega morja na Kavkaz pa je le korak in tudi Balkan nj daleč.
• Turkestanska ljudstva v občem jako ljubijo glasbo. Skoro v vsaki „jurti" (šotoru) nomada-Kirgiza, skoro v vsakem „haulu" (domu) nenomada- Sarta itd. najdeš „tambur" ali njemu enako „dumbro" ali „dutaro", ki se uglaša, kakor že povedano, v kvarti. Če sedi, poje, če hodi, če se vozi, poje. Oe sedi, ali bolje, jaše, na svojem vozu „arba" z dvema, do dva metia visokima kolesoma, tedaj mnogokrat priveze enemu kolesu elastično palico tako k osi, da udarja pri vrtenju kolesa ob notranje drogove in ob spremljevanju tega neprestanega ragljanja vleče z visokim falzetom — nizkega glasu Sart nikoli ne sme peti, ker smatra to za višek nespodobnosti — svojo monotonsko, morda
tisočletje staro melodijo.
»
Komi,sanjat narodne prosvete v Turkestanu je šele sedaj na prigovarjanje V. A. Uspcnskega, Tihova" itd. „hotel" dovoliti večji kredit v svrho raziskovanja tuzemske glasbe, vendar pa do mojega odhoda še niso ničesar uredili in zato sva z Viktorjem Aleksandrovičem sama na svojo pest delala, kolikor je bilo pač mogoče, on med Sarti, jaz med Tatari, ki pa se smejo smatrati le kot slučajni naseljenci svoje bivše domovine Turkestana, kamor se vračajo iz Evrope nazaj.
Tudi glasba Tatarov je nad vse zanimiva, vendar Evropejcu dostopnejša, ker se v večini svojih pesmi drži temperiranega glasbenega ustroja. Tudi Tatar zelo ljubi petje. Pesmi so zborovega in samospevnega značaja. Obseg skale je pettonski, toda brez kvarte in septime. Pesmi, v katerih najdeš četrti iu sedmi ton, so že novejšega izvora in so nastale pod vplivom evropske, zapadne kulture, saj je tej Tatar veliko bolj podvržen, kakor turkestanski tuzemec. Tatar je kulturno najvišje stoječi orijentalee, vendar pa do danes ni njegovih pesmi nikdo zbiral, če izvzamem nekatere ponesrečene poskuse, v katerih je nerodna roka skušala prilagoditi tatarski melodiji „gasenhauersko" harmonično spremljevanje, do čim je mogoče najti v tatarski glasbi — sicer skromne — harmonične, na kvarti ali preprostem trizvočju sloneče sledi. Pa o tatarski glasbi morda drugikrat.
Iz povedanega je jasno razvidno, kako veliko uslugo zgodovinsko-etuo-grafskemu nauku bi izkazalo temeljito in strokovno proučevanje glasbe turke-stanskih rodov. Iu to še ni prepozno, četudi se v mestih, kjer stanuje mnogo ruskega naroda, semtertam že med Sarti najdejo ruske pesmi, seveda prikrojene po svoje, kajti ta glasba se je ohranila do naših dni skoro v nedotaknjeni čistoti, posebno v oddaljenih „gluhih" mestih. Saj je v Turkestanu mogoče še danes najti« tuzemcev, ki Evropejca niso še nikoli videli.
Seja Cecilijinega društva
2. junija 1921.
Navzoči: predsednik P. Hugoliu Sattner, Stanko Premrl, dr. Fr. Kimovec, dr. Jos. Mantuani, Jos. Dostal, Fr. Zabret.
1.	Konec šolskega leta v orglarski šoli se določi na 16. junij, začetek šolskega leta 1921/22 pa 19. septembra.
2.	Občni zbor naj bi se vršil koncem počitnic. Ob tej priliki naj bi se priredil cerkveno-glasbcni tečaj s praktičnimi predavanji. V ta namen se vloži na vlado prošnja za podporo. Podrobneje o tem se pomenijo Premrl, Kimovec in Zabret.
3.	Sklene se, da se dajo šolske sobe pobeliti.
4.	St. Premrl pros', če bi mogel kdo drugi prevzeti upravo „Cerkvenega Glasbenika", ker njemu povzroča preveč zamude časa. Predsednik obljubi,-da bo govoril z upravnikom „Cvetja", če bi mogel le ta prevzeti tudi upravo „Cerkvenega Glasbenika".
5.	Sklene se, da se prosi knšk. ordinarijat, da naroči gg. župnikom, naj tudi pri nabavi jeklenih zvonov vedno predlože dispozicijo ordinarijatu.
Na kar predsednik sejo zaključi.
Koncertna poročila.
I. Koncerti v Ljubljani. — Ob priliki svojega 60 letnega jubileja je češko pevsko društvo »H 1 a h o 1" iz Prage priredilo turnejo po Jugoslaviji in nastopilo v Ljubljani 14. maja v Unionu. Krepak, okrog 130 pevcev in pevk broječ zbor sta vodila — menjevaje se — dva mojstra — pevovodja K. B. J i r a k in dr. Jan. Krupka. Spored skladb, deloma za mešani, deloma za moški a capella, in za ženski s spremlje-vanjem klavirja ie nudil najboljše, kar premorejo Čehi. Zastopani so bili skladatelji: Smetana, Dvorak, Suk, Foerster, Križkovsky, Vycpalek in Krička. Pred pravim koncertnim sporedom je pevski zbor na pamet zapel himne: jugoslovansko, češko in slovaško. Siovaška je posekala vse prejšnje in se je slišala kot kaka sinfonija. Že tu pri uvodu, a še bolj med koncertom samim smo se prepričali, da imamo opraviti s prvovrstnim pevskim zborom. Celokupni zborov pevski materija! ni ravno najboljši in najidealnejši, toda Izvajanje je tolikanj izborno, točno, enotno in čisto, da se v tem oziru kosa lahko z vsakim, še tako Izvrstnim zborom, in kar se tiče izredno težke izvedljivosti posameznih skladb, n. pr. Vycpa!eka „Naše jare" (»Naša pomlad") in nekaterih drug'h, mislim, da ga pri nas do zdaj še nimamo zbora, ki bi jih s tako gotovostjo in lahkoto obvladal. Iz proizvajanih skladb, zlasti novejših, smo spoznali, da se češka tudi vokalna glasba najlepše razvija in z drznimi koraki napreduje. Edino miline češka pesem nima v ti meri kot slovenska ali jugos'ovanska. Pa tudi pri pevcih prevladuje moč in zanos. Koncert »Hlahola" je trajal malo manj kot tri ure. — 17. maja je bil koncert naše Glasbene Matice. Vodil ga je koncettni vodja Ivan Brezovšek. Prinesel je pri nas še neizvajano Rubinsteinovo »Jutro" za moški zbor in orkester in tudi izmed skladb domačih skladateljev same novosti: Pavčičev moški zbor „Na Krki", tri mešane zbore: Šantlov »Aganče Božij", Adamičev »April", Lajovčev »Lan" in kot glavno točko P. H. Sattnerjevo kantato za mešani zbor, soli in orkester »V pepelnični noči". Rubin-steinova skladba kaže klasično umerjeno lice, je krasna v mehko opojno se prelivajočih zvočnih barvah in raste polagoma z zborom vred do velike moči in do velikega sijaja. Pavčlčeva skladba je izvrstno pogodena; izrazita in jasna v temah in nudi primerne kontraste. Precej originalnosti je v njej. Naredila je zelo dober vtis. Šantlov „Aganče Božij" je preprost, soliden stavek iz njegove staroslovenske maše. Živ, bujen, modem je Adamičev »April". V njem se kaže kolikortoliko že vpliv zadnjih Lajovčevih zborov. Lajovčev »Lan" je tudi zelo moderna skladba, nežna in globoko občutena. P. Hugolin Sattnerjevo najnovejše delo »V pepelnični noči" je duhovito zamišljeno, lepo izdelano, gladko teče; prinaša mnogo zanimivega, marsikaj novega. Glasba je lahko umljiva, vsem dostopna. Poleg zbora ima daljšo važno in hvaležno vlogo bariton, dočim sopranski solo vsebuje le nekaj malega. Instrumentacija je prav posrečena, barvena in polna ter napravi najboljši vtis. Skladbo prištevamo lahko med skladateljeve najbolj uspele. Tudi izvajala se je dobro, točno. Zbor je bil številen in je svojo nalogo izvršil vse hvale vredno. Solistovski vlogi sta v občo zadovoljnost pela koncertna pevka ga. Lovšetova in operni pevec g. Romanovski. — 21. maja je Glasbena Matica ravnokar opisani koncert ponovila Le mesto umetnih a capeiia mešanih zborov je pevski zbor zapel nekaj priljubljenih slovenskih narodnih. Sopranski solo »V pepelnični noči" pa je prevzela topot ga. Golobičeva. — Ravnotako znamenit in če ne še bolj kot koncert „Hla-hola" je bil koncert hrvatskega pevskega društva »Lisinski" iz Zagreba. To pevsko društvo je zrastlo iz »Kola". Ni sicer tako številno kot konctrtni pevski zbori izvečine, ima le okrog 70 pevk in pevcev, ?mpak material ima prvovrsten: glasovno dobre moči, glasbeno teoretično vešče in ljudi močne \oIje. S to četo je nastopil njen pevovodja Lhotka v Ljubljani 24. maja in žel največjo pohvalo. Hrvatska, srbska jn slovenska umetna in narodna pesem so si podajale ta večer roke, in vrstile ena za drugo. Zastopani so bili: Konjovič, Plamenac, Josefovič, Lhotka, Lajovic, Žganec, Bajič, Dev, Žirovnik, Mokranjac. Spoznali smo dobršen kos srbske in hrvatske vokalne glasbe in
\
slišali proizvajati našo glasbo od bratov Hrvatov. Bil je to brezdvonino eden izmed najlepših koncertov v sezoni. — 1. junija je koncertiral violinski virtuoz, tajni dvorni svetnik prof. Viljem Burmester. Izvajal je Bethovenovo Es-dur sonato. Mendelsohnov koncert v D-molu in več manjših zelo lepih stvaric Burmester je priznan mojster. Tehnika mu ne dela nikakih težkoč. Njegov ton je sam po sebi sladak, božajoč, podoben Kocianovemu. Igra mirna, navidez morda malo hladna, a v resnici polna notranje sile in ognja. Z ozirom na naše občinstvo bi bilo paft umestno, da bi bil dal na spored tudi kak slovanski komad in ne izključno nemške. Koncem preigranega sporeda je dodal še nek znamenit daljši, mislim da Paganinijev komad. — 20. in 22. junija sta se vršili dve javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Pri prvi je nastopilo 10 gojence^: 4 na klavirju, 3 na goslib, 2 pevki ter mladinski dvoglasni zbor. Pri drugi 8 gojencev: 3 na klavirju, 3 na goslih in 2 pevki ter dijaški mešani zbor. Gojenci, ziasti instrumentalnih šol, so v veliki večini pokazali zeio dobre uspehe. Najbolj zrelo je nastopil Karel Rupelj (Sancinov učenec V r.), ki je igral vse tri stavke Ro-dejerega koncerta v A-molu. Ta utegne postati naš violinski virluoz. Pevke solistinje so bile posamezne dobre; v kolikor so začetnice, se bodo uspehi pokazali jasneje šele v nekaj letih. Gdč. Gaj je imela odločno pretežak nastop. — Miadinsko petje pod vodstvom g Kramolca in dijaški zbor pod vodstvom g. Golobiča sta v celoti napravila dosti dober vtis. — 24. junija je bila javna produkcija gojencev konserva-torija. Uspela je prav lepo. Orkester, sestavljen iz konservatoristov in učencev glasbene šole ter pomnožen z nekaterimi vojaškimi godbeniki, je pod vodstvom prof. Jeraja zelo točno, čvrsto in ubrano izvajal Haydnovo II. simfonijo, dalje kompozicijsko študijo Scherzo za orkester, v celoti prikupno, dobro instrumentirano, glede tem in modulacije nekoliko preenolično delo nadarjenega konservatorista P. Kamila Kolba in spremljal L>sztovo Fantazijo na ogrske motive, ki jo je na klatirju igrala absolventinja Marija Finžgar. Njena igra je zelo spretna, dokaj simpatična, dasi se nekoliko trdote vendarle še sliši iz nje. Kot pevca solista sta nastopila Marija Golobič, ki je pela Alabijovo rusko pesem Slavček, in je zlasli v koloraturah zelo ugajala, ter Leopold Kovač, ki je z zanosom zapel tikmospev iz VVagnerjeve opere „Mojstri pevci norimberški*. Krasno se je glasil Borodinov kvartet (I in II stavek), izvajan od Vide Jerajeve, Ivana Grobminga( prof. Karla Jeraja in Milana Hafnerja. Virtuozen in mnogo obetajoč je bil klavirski nastop konservatorista Ivana Noča. Izvajal je Scriabinovo Nocturno za levo roko in Lisztovo koncertno parafrazo Rigolletto. Njegova igra je napravila najboljši in najugodnejši vtis. — O priliki kongresa jugoslovanskih gledaliških igralcev od 3. do 5. julija se je 3. julija vršiia v operi slavnostna akademija. Peli so posamezni operni pevci in pevke ter zbor »Ljubljanskega Zvona", ki je izvajal novo Emil Adamičevo kantato „Čuj na3, zemlja" in Vilharjevo „Slovevec, Srb, Hrvat".
II. Koncerti drugod. Violinski virtuoz Burmester je koncertiral 3. junija v Zagrebu, 5. junija v Celju, <3. junija v Mariboru. Od tu je nadaljeval turnejo po celem Balkanu. — Glasbeni odsek »Srednješolske organizacije" v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je priredil 15. in 16. maja koncert, obstoječ iz glasbenih in pevsk h točk. — 24. maja se je vršil v Kamniku v nadžupni cerkvi cerkveni koncert. — R i javec - Li č a rj e v konceit v Pragi je bil po poročilu Josipa Štolcerja v hrvatski Sv. Ceciliji (i921 - št, 4.) eden izmed najbolj uspel h v celi sezoni. — Pri uprizo itvi S o f o kle j e vega kralja Ojdipa v škof. zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano 16. in 19. julija so se izvajali od Marija Kogoja zloženi zbori za englasao petje, klavir oz. harmonij, gosli in flavto. Skladbe so globoko resne, zelo umetne in so močno učinkovale. — Zikov kvartet je priredil 27. julija v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini svoj prvi letošnji koncert. Bil je žal skrajno slabo obiskan. Umetniki nameravajo v bližnjem času napraviti turnejo po Češkem in Moravskem. Grof Windisch-gratz jih podpira z nabavo muzikalij in boljših inštrumentov. Nabavii jim je že novo violo in čelo. — Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana" je priredilo 7. avgusta v veliki dvorani zdravil'šča v Rimskih Toplicah pevski konert — 19. julija se je vršil v Zagrebu I. koncert oratorijskega zbora Sv. Marka v cerkvi Srca Jezusovega.
Oratorijski zbor neguje vokalno glasbo. Pri prvem koncertu je izvajal mnoge zelo stare cerkvene pesmi iz vseh krajev, kjer bivajo Hrvatje. Zajemljivi vokalni spored je na orglah izpopolnil ravnatelj konservatorija prof. Dugan.	S. P.
Dopisi.
Z Gorenjskega. (Za jeklene zvonove bo treba večjih in močnejših stolpnih ur.) Ko sem prišel v kak kraj in nisem še poznal tamošnjih zvonov, sem pazil na bitje ure, da sem po glasu, ki so ga izvabljali zvonu urni udarci, sodil o dobrini dotičnega zvonu in o načinu uglašenja dotičnega zvonila. Izkušnja, me je pa izučila da ta pot ni bila prava in da me je vodila do krivične obsodbe, osobito pri velikih zvonovih. Ko sem slišal uro biti na tak velik zvon — recimo: težak okoli 2000 in več kilogramov — so se oglašali alikvotni glasovi s tako nasilnostjo, da so potiskali giavni glas kar v ozadje ter sem domneval, da mora biti slišati silno žvižganje, ko ta zvon zvoni. A ravno narobe! Ko se je zvon oglasil s kembljevimi udarci, je mogočno prevladal glavni glas ter tvoril zvonu znak dobrote in lepote. Po tem sem slutil, ds bije morda urno kladivo previsoko nad krilom, na tako imenovanem podvalu ali blazini (der Wolm) in da se vsled tega premočno oglašajo alikvotni glasovi. Ko pa pridem v zvonik k zvonu, najdem, da bije urno kladivo pravilno na krilu. To me je vodilo k razmišljanju, kje neki tiči pravi vzrok? — Opazovati sem začel urno kladivo med bitjem in zapazil sem, da je kladivo razmerno majhno, da so udarci šibki ter da se kladivo malo vzdiguje nad zvonovo krilo. In resi Čim višje sem potem z roko vzdigoval kladivo in izpuščal na zvon, tem jasnejši se je oglašal glavni glas ter preglašal alikvotne glasove. Vzrok je bii najden: urno kladivo je udarjaio prešibko na zvon. Tu imamo torej opraviti z isto prikaznijo kot jo povzroča prelahek kembelj; namreč; da ne pride moč in trajanje zvonovega glasu popolnoma do v e 1 j a v e, ker ostajajo deli zunanjega okrilja preveč mirni in ovirajo notranje plasti v lepih in popolnih vibracijah, vsled česar ne more priti glavni glas do pravega izraza.
Iz tega sledi, da se mora po teži kemblja določevati tudi teža urnega kladiva ln potem tudi velikost in moč stolpne ure, ki mora biti kos zadostno visokemu dviganju kladiva. Stolpna ura, ki je bila naročena za majhne zvonove pod 10C0 kg teže, ni primerna za zvonove, težke nad tisoč kg.
Ker pa mora teži kemblja odgovarjati teža urnega kladiva in temu prav tako moč in velikost stolpne ure, ker dalje vemo, da je kembelj jeklenega zvonu najmanj še enkrat tako težak kot kembelj bronastega zvonu, ter je slednjič znano, da se vlivajo na Je senicah le veliki jekleni zvonovi,1) potem je jasno, da dosedanje stolpne ure ne zadoščajo več svoji nalogi v zvonikih, v katerih so se naselili jekleni zvonovi.
Poizkusi z glasbenimi vilicami dokazujejo, da ni višina alikvotnih glasov nikakor merodajna za višino nastavka glasbenih vilic na zvon, da se ti alikvotni glasovi lahko in razločno izvabljajo iz zvona. 1 ako n. pr. iz vab jo kakošenkrat glasbene vilice alikvotne glasove [celo na krilu, sedežu glavnega glasu. Temu dosledno sem naletel v neki vasi na jekleni zvon, kateremu je urno kladivo izvabljalo sekundo glavnega glasu.2) To je
t) Nemški jekleni zvonarji, ki hvalijo svoje jekleng izdelke na vse pretege, pri • zvavajo sami, da so majhni bronasti zvonovi mnogo boljši nego jekleni ter si ne upajo niti jamčiti določne glasovne višine svojih malih zvonov.
z) V dobrem bronastem zvonu bi bilo to kajpada nemožno, kot je sploh nemožno v harmoniji alikvotnih glasov. Toda za to harmonijo — če tudi je glavni predpogoj za iepoto glavnega glasn — se jekleni zvonarji ne brigajo, ker jim jeklo tega ne dopušča.
pač dokaz, da je dotično kladivo prelahko, ura prešibka za sedanje jeklene zvonove da izvabljajo taka prelahka kladiva in prešibke ure tudi na zvonovem kriu aiikvotne glasove.
Zato si dovoljujem priporočati dobavateljem jeklenih zvonov, naj odstranijo dosedanje stolpne ure, namenjene bronast m zvonovom, ter naiočijo nove. mnogo večje in krepkejše, primerne jeklenim zvonovom.
S tem seveda otežijo še bolj že itak preobtežene zvonike ter podražijo za zdatne odstotke „ceno" jeklo.	Goričan.
Veržej (Marianišče). Prav veseli me, da sem vzbudil zanimanje, da bi se pošiljala poročila v „Cerkveni Glasbenik" kot je menda v smislu cecilijanske ideje. Tu ne gre zato, da bi se kdo ali kaj hvalilo, marveč da spoznamo delovanje na polju cerkvene glasbe na raznih krajih in pripomoremo k njenemu vsestranskemu napredovanju. Človek ni vedno tako srečen, da bi mogel iti na vse kraje. Tudi jaz še nisem imel te sreče, da bi bil mogel slišati slavno »lotmerško" petje, zato se mi po pravici predba-civa, da ne poznam tamkajšnjih razmer, katerih sploh ne omenjam v zadnjem poročilu. Take gotovo niso kot so v Veržeju pri župni cerkvi, ki so prav veržinske in bi lahko rekli, da smo lahko veržinski, kar nas je Veržincev. Potrudil se pa bom enkrat tudi v Ljutomer, kadar bom imel toliko časa. Bo že nanesla kaka prilika, da bom imel priložnost slišati nekaj lepega. — Pač pa sem imel parkrat priliko slišati križevski zbor in enkrat pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Sicer ni moja naloga poročati, niti. hvaliti, niti grajati petja ne tu ne tam, pa vzbudila se mi je želja, da bom to storil. Križevci so sicer vas, toda kar se tiče petja, se mora priznati, da nima vsako mesto ali trg kaj podobnega. Posebno kar se tiče ženskega zbora, ki izvaja prav dovršeno in točno svojo nalogo, gre gotovo vsa zasluga marljivemu in delavnemu kaplanu g. Osteržu, spretnemu glasbeniku. Imel sem priliko slišati ta zbor pri božičnici v dvorani in v cerkvi ob „žeg-nanju". Včasih bi se mi zdelo, da je izgovarjava malo pretirano natančna in dosledna, sicer pa tako jasna in razločna, da nisem še nikjer tega slišal. Tako poslušalci z lahkoto razumejo besedilo. — Pa tudi mešani zbor ne zaostaja, ker so vse iste moči in poleg tega še tenori in basi, ki so pa za ženske glasove morda preslabotni in tudi zaostajajo v proizvajanju. Posebno base bi bilo treba pomnožiti. Certev, ki je že tako zelo lična (gotski slog), ima prav lepe in dobre orgle iz 1. 1917, majhne sicer, a vendar za to cerkev prav mogočne (14 registrov), Delo je dobro in posebno nekateri registri so prav mičnl. V taki cerkvice prijetno moliti in maševati. Duh človekov resnično splava v nebeške višave. Pa tudi ljudsko petje zelo širijo tu okrog, bolj kot na Kranjskem, kar je zelo hvalevredno. Še nekaj bi pa rad omenil. Prav nič prijetno ni to, ko se ob slovesnih praznikih kot je n. pr. praznik župnijskega patrona ne poje latinska maša, dasi mašaik celebrira nadvse slovesno. To sem opazil v Križevcih in pri sv. Juriju, da ne govorim o Veržeju. Gotovo je z večjim trudom združeno, a po predpisih. Tu smo pa Kranjci bolj v ospredju, vsaj kolikor je meni znano.
Ko sem bil o sv. Juriju pri Sv. Juriju, me je tudi prav divilo petje. Že g župn'k sam ima krasen bariton, pa tudi zbor pod skrbnim vodstyom g. organista prav dobro vrši svojo nalogo, če pomislimo, da smo na deželi med preprostim ljudstvom. Zbor seveda ni križevski, a dober, posebno en tenor je krasen in očarujoče fin, samo za zbor malo šibek. Basi žal malo zaostajajo, morda so manj vešči, posebno pri kadencah. Včasih morda malo manjka razločne in točne izgovarjave, sicer pa gre vsa čast delavnemu in skrbnemu g. organistu, ki se muči na star h orglah, da bi si skoro prste polomil. Orgle bi morale biti nove. Seveda je gotična cerkvica premajhna, v načrtu imajo krasno novo cerkev. Drugič pride pa Ljutomer po »redi", če Bog da. O da bi le še komu vzbudil to željo, da bi poslal kako poročilo1	Vinko Lovšin
Kamnik. Tukajšnje Cecilijino društvo je priredilo 22. maja ob 8. uri zvečer „Cer-kveni koncert" povodom kanonične vizitacije prevzv. g. knezoškofa dr. Ant. Bonaventure Jegliča, s sodelovanjem organista in skladatelja g. Ignacija Hladnika iz Novega mesta. —
Se pridružujemo z enako ieljo. Uredništvo.
Izvajalo se je sledeče: 1. Visona „Toccata Pastorale", na orglah izvajal spodaj podpisani. 2. a) Cigale: „Ave, tisočkrat ave", k capella, meš. zbor, b) Gruber: „Šmarnična", nieš zbor in orgle. 3. Handel: „Largo", za orgle in orkester. 4. Kimovec: »Gospodi in Slava'.', iz staroslovenske maše za meš. zbor in orkester. 5. Nedbal: „Fantazija", za orgle in orkester. 6. Hladn'k: Koncert za orgie, v treh oddelkih, po motivu Riharjevih-pesmi izvajal skladatelj. 7. Premrl: „Sveta noč", za tenor, mešani zbor in orkester. 8. Sattner: „Zdrava žena, ki si kači glavo strla", meš. zbor iz „Assumptio", s sprem-Ijevanjem orgel. 9. a) Premrl: „Presveto Srce Jezusovo", za alt in meš, zbor s sprem-ljevanjem orgel, b) Hladnik: »Večerni zvon", moški zbor a capella. 10. a) Scholz: ,.Bližje k Tebi, moj Bog", koralna melodija za orkester, b) Jenko: „Bože pravde", za zbor orkester in orgle.
Mešani zbor je štel 30 pevcev in pevk, orkester pa 12 godcev. Kakor se je čulo od poslušalcev, izvajalo se je vse v spiošno zadovoljnost, zlasti Premrlova „Sveta noč" je najbolj ugajala, ki je resnično nekaj lepega. G.Ignaciju Hladniku gre vsa čast, ki se je povabilu za sodelovanje pri koncertu odzval, ter s svojim spretnim igranjem na orglah zlasti v pedalu, koncert visoko povzdignil.	Josip Heybal, org.
Vipava. Ko sem 1. januarja 1913 nastopil v Vipavi službo organista, si pač nisem mislil, da se bodo razmere v času mojega službovanja tako izpremenile. Vipavci smo v zadnjem času veliko doživeli, kajti svetovna vojna je zlasti nam pustila posledice, ki bi si jih niti v sanjah za nekaj trenutkov ne želeli. Videli in doživeli smo mnogo gorja, katero je bilo drugim delom Slovenije vsaj deloma pjikrajšano, ali vsaj omiljeno. Tega bi sicer ne omenjal, toda ker imajo dobre a'i slabe razmere vpliv na kulturno delo bodisi eno ali drugo, je tudi to k mojemu poročilu potrebno.
V	prvi vrsti moram omeniti, da se v Vipavi zelo težko sestavi in vzdrži kakšen večji zbor. So pač razmere take, da jih razume le oni, ki jih je moral sam okusiti.
V	času mojega skoro 8 letnega službovanja smo peli različne skladbe, bodisi latinske maše ali slovenske pesmi. Slovenske mašne smo peli največ Sattnerjeve'in P. A. Hribarjeve, Marijine Sattnerjeve iz vseh njegovih zbirk, Premrlove, P. A. Hribarjeve in nekaj Hladnikovih. Evharistične pa iz Slava Jezusu, Slava presv. Evharistiji in iz An-gelikove zbirke. Postne Sattnerjeve, A. Hribarjeve in iz Cecilije. Velikonočne in božične pa največ starih skladateljev: Cvek, Rihar, Hladnik itd Latinske maše smo peli J. Gruber „Jubilaumsmesse" 105, J. Gruber „Dominlcalis", K. Kempter »Pastoralmesse1' in G J. Stehle „Missa Salve Reglna", A. Foeriter „Sanctae Caciliae", P. A. Hribar ..Missa in honorem s.Joseph", Griesbacher „Missa Rosa mystica", koralno de Angelis, Schweitzer „Missa ss. Angelorum" In Ig. Hladnik „Missa Laetentur coeli".
„Te Deum smo peli Schopfov, „Tantum ergo" in Foersterjeve in P. A. Hribarjeve zbirke in iz Cecilije.
Naj še omenim, da smo Gruberjevo mašo op. 105 izvajali dvakrat z orkestrom.
Druge latinske speve smo rabili Foersterjeve, Treschove, Gruberjeve in Gries-bacherjeve.
Vipavski organist ima na razpolago dvoje krasnih orgei: v Vipavi in v romarski cerkvi M. Božje v Logu. Obe sta Goršičevo delo boljše vrste.
Ker sem že omenil romarsko cerkev v Logu, pripomnim, da smo se parkrat o Velikem Šmarnu združili z vrhpoljskim zborom ter smo takrat imeli precejšen aparat, kateri pa je v tako prostorni cerkvi ob navzočnosti mnogobrojnega vernega ljudstva zelo potreben.
To naj bo moje poročilo in hkratu moje poslovilno pismo iz Vipave. Željo pa imam, da bi se razmere v Vipavi čimprej v toliko izboljšale, da dobi Vipava dobrega organista, kateri bo vneto deloval za čast božjo in v blagor slovenskega naroda v našem kraju, kateri tako zelo potrebuje razvedrila in moči v teh tako izredno težkih časih.
Vipava, dne 28. oktobra 1920.	Franc Premrl, bivši org. v Vipavi.
Ocene.
O Vasilij Mirk: Klavirske skladbe. Samozaložba. Trst, Via Boccaceio 29, , I. nadst.r. Dobivajo se v vseh večjih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena 10 dinarjev. — Mirkove skladbe boljšim pianistom toplo priporočamo.
^ Ivan Rozman: „Srečni lovec", koračnica za klavir, enoglasno petje, g03li n rog. Samozaložba. Cena 8 dinarjev. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Prodaja Jugoslovanska knjigarna. Glasba, kot jo Dudi ta koračnica, je preprosta, a sveža in prikupna. Pravega trio v koračnici ni, je pa vendarle poskrbljeno za prijetno izpremembo s tem, da nastopijo sredi skladbe gosli, v sklepu tudi rog.
^ Franc Bernik: Kraljici majnika. Trije mešapi zbori. Zložil in poklonil svojim ljubljenim domžalskim pevkam in pevcem v Ameriki. (Priloga knjigi „Spolnuj zapovedi"). Samozaložba. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani 1921. Pričujoče skladbe: dve s slovenskim, ena z latinskim besedilom se gibljejo povsem v diatoniki in so videti kot nekaki skladateljski poskusi za glasbo vnetega g. avtorja. Pesem .Češčena Marija" naj se prične s četrtinko v vseh glasovih, pri čimer bo deklamacija takoj boljša in naravnejša. Ta skladba utegne po mojem mnenju napraviti Se najboljši vtis.	. S. P.
Razne vesti.
A Smrtna kosa med glasbeniki. 11. dee. je umrl v Krškem zaslužni slovenski šolnik Jernej Kav ni k ar. Bil je tudi dober in vešč glasbenik. Sodeloval je pri godbenem klubu, ki ga je osnoval skladatelj Parma. — 29. julija je v Kamniku preminul vpokojeni naduČitelj g. Jernej Cenčič. Na raznih svojih učiteljskih službah je tuintam deloval tudi kot organist, nazadnje pri oo. frančiškanih v Kamniku. Bilje vrl, versko in narodno zaveden mož. — 11. julija je umrl v Ljubljani vpokojeni nadučitelj g. Simon Puncah. Vse svoje življenje se je vkvarjal tudi z glasbo. Rojen v Šmarci pri Kamniku je že kot dijak v počitnicah orglal v Radomljah, med šolanjem pa v Celju pri kapucinih. Kot učitelj je služboval na Blokah, v Št. Vidu pri Stični, v Rudniku, Slavini, Tomišlju in Šmarju pod Ljubljano. Bil je tudi na več službah organist. Iz Rudnika in Slavine je dopisoval v Cerkveni Glasbenik.
V	Slavini oz. na Prestranku je ustanovil daleč ua okoli znani Pivški kvartet. —
V	Železnikih je v prvih dneh avgusta smrt pretrgala življenje tamošnjemu rojaku, črnomaljskemu kaplanu g. Josipu Logarju. Pokojni je komaj pred tremi leti zapustil semenišče. Imel je tudi veliko veselje in precej daru za glasbo, ki se je ž njo bavil že kot gimnazijec, potem kot bogoslovee in kot kaplan rad pomagal pri glasbenih prireditvah. — Ljudskošolski učitelj in slovenski skladatelj Vinko Krek, je — kakor smo zadnji čas izvedeli — umrl med vojsko 1. 1914 na bojnem polju. Zgorel je z nekaterimi drugimi tovariši v nekem skednju v Galiciji. Gerbič je v »Glasbeni Zori" objavil tri njegove zelo lepe moške zbore. Pokojni Vinko Krek je bil tudi vešč in marljiv pevovodja ter spreten organist. Pisec teh vrst sem se ž njim kot dijak seznanil na Vipavskem. Krek je služboval takrat v Podragi. Še dobro se spominjam, ko mi je v eni mojih začetnih skladb iztaknil par sporednih kvint. — 8. dec. 1920 je umrl v Pragi šef opere Narodnega divadla K ari o
Kovarovic. Slovel je kot kapelnik in skladatelj oper. — V Bratislavi je umrl ondotni stolni kapelnik in zborovodja tamošnjega društva za cerkveno glasbo dr. Evgen lvossow. ■— V Neapolju je začetkom avgusta umrl sloveči operni pevec tenorist Snrico Caruso. Rojen je bil ravnotam 1. 1873. Prve lavorjeve vence si je stekel v Milauu, potem v Londonu, končno v Ameriki. Dasi veseljak, se je nazadnje dal previditi in umrl kot veren katoličan. — Naj počivajo vsi v miru!
A Dr. Frančišek Kimovec: Pred Bogom. 14 mašnih pesmi za mešani zbor (deloma z orglaini). V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna Tisk dovolil šk. oid. v Ljubljani 18. novembra 1921, št. 6862. Cena partituri K 30 — glasovi po K 8-—. Mašne pesmi, kot se pojo pri nas še po zelo mnogih korih, datirajo največ iz polpretekle dobe: Foersterjeva Cecilija, njegova maša v čast sv. Cec. in Hribar-Sattnerjeva zbirka »Slava Bogu" imajo tu glavno besedo. Prehod k novejšim, našemu glasbenemu izražanju bližjim masnim pesmim tvorijo v glavnem moje mašne, Sattnerjeve v C. Gl. in dr. Kimovčeve v njegovi zbirki pesmi na čast Srcu Jezusovemu. V. pričujoč zbirki je dr. Kimovec šel še en kofak dalje in napi postregel z vseskoz moderno zamišljenimi, in z veliko skladateljsko spretnostjo zloženimi mašnimi pesmi. Prepričan sem, da bodo naši cerkveni zbori, zlasti boljši, teh pesmi zares veseli. Pesmi se predvsem odlikujejo po bogati harmonični plati. Harmonije so polne, nasičene izrazito napete in v daljo stremeče, Prikupno in gorko barvo jim daje zelo premišljeno, v celoti nikakor ne vsiljivo rabljena kromatika. Modularcija je na nekaterih mestih piesenetljivo lepa, n. pr. v št. 7. v II. jn IV. sistemu tri takte zapored (es, e. f v sopranu) in v št. 14., ko pojeta samo sopran in alt, pa tudi drugod. Tudi tematika n. pr. v št. 2. (srednji del) se izvrstno razvija, hkrati jo vsebinsko izdatno podpira in do večje veljave dviga orgelski stavek, lstotako je tematično krasno in učinkovito izpeljana sredina št. 5. Deklamacija besedila je prav primerna; rahločutna n. pr. v št. 8. v srednjem delu ko pojeta najprej bas oz. alt — potem tenor oz. sopran (sinkope). V melodičnem oziru naletimo sem-tertje pač na kako šablono, ki se pa kmalu izgubi v bolj izviren tek. Ena najbolj za-jemljivih in najlepših, dasi najkrajših In najpriprostejših pesmi je 11. Zložena je v nekakem recitativnemu gregorianskemu koralu podobnem slogu. Teče povsem gladko, ljubko in neprisiljeno. Posebna vrlina vseh pričujočih skladb je tudi ta, da je v njih poskrbljeno za mnogoslransko menjavanje med zborom in posamnimi glasovi in da se mnogokrat prav umestno in hvalevredno uporablja tudi enoglasje. Par malenkosti sem si pri pregledovanju zbirke sicer zaznamoval v partituri kot nekake male nedostatke, a v bistvu in končno so take, da lahko ostanejo, kakršne so od skladatelja samega dane. Želim l£, naj bi se te Kimovčeve mašne pesmi kot izborno domače glasbeno delo čim najbolj razširile in prav pridno gojile.	Premrl.
A P. Hugolin SattjLgXI Svetniške in prazniške pesmi za mešani zbor in orgije II. zvezek. 1. Sv. Jožef. 2. Vnebohod Gospodov. 3. Sv. Vid. 4. Mar. Vnebovzetje. 5. Angeli varihi. 6. Vsi Sveti. — V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Cena 20 K. — Prav toplo pozdravljam nadaljevanje dela, ki si ga je zastavil g. skladatelj, da nam v več zaporednih zvezkih poda času primerne skladbe za razne večje praznjke in godove svetnikov. Skladbe, priobčene v pričujočem II, zvezku, kažejo kar moč spretno roko in izčiščen okus. Pesmi so po domislekih in v izpeljavi zanimive, plemenito občutene in učinkujoče, Sattner rad uporablja sekvence. Tudi v teh pesmih se jih večkrat prav s pridom poslužuje. Enotnost in živahen razvoj skladbe žnjimi gotovo pridobita. Kot zelo lep, moderno dihajoč in modulajoč stavek omenjam začetek pesmi »Vnebohod Gospodov". Zajemljiva modulacija se razvija tudi v 4. pesmi »Vsi Sveti". Vrlo mi je všeč dvig in polet melodije in celega stavka proti koncu te pesmi. Najmanj zadovolji prvi del pesmi »Angeli varihi", dočim je končni del jako mičen in prožen. Tiskovna napaka se je pripetila v 8. taktu, kjer mora sopran imeti f!s, alt pa d. Osem taktov pozneje
n
treba altu pripisati križec. Sforzato (A) v pesmi »Marijino Vnebovzetje" (4. takt zbora) se mi ne zdi umesten. — Pesmi zelo priporočam	Premrl.
A Oseb ne vesti. G. Josip Dostal, ravnatelj škof. pisarne v Ljubljani in blagajnik Cec. društva, je bil imenovan za tajnega komornika Nj. Svetosti papeža. Iskreno čestitamo. — G. kanonik dr. Franc Kimovec je bil izvoljen za predsednika društva za krščansko umetnost. — Koncertni vodja Glasbene Matice je mesto odstopivšega g. N. Štritofa postal bivši prvi kapelnik kraljeve opere g. Ivan Brezovšek. Koncem sezone je g. Brezovšek dobil povabilo iz Splita, raj bi tamkaj prevzel ravnateljstvo opere. Odločil se je, da ostane v Ljubljani kot koncertni vodja Glasb. Matice in profesor na konservatoriju. — Naša rojakinja gospa Irma Polakova, operna pevka v Zagrebu, je gostovala meseca aprila v kr. operi v Ljubljani v operi »Prodana nevesta", meseca maja pa v opereti »Mamzelle Nitouche". — Skladatelj Jakob Aljaž, župnik in svetnik na Dovjem, je 25. julija v veliki čilosti obhajal svojo zlato mašo. Glasbeno društvo »Ljubljana" ga je ob tej priliki imenovalo svojim častnim članom. Čestitala so mu pa mnoga glasbena društva, med njimi naše Cecilijino društvo. G. zlatomašnika Bog še mnogo let ohrani v najčvrstejšem zdravju in pri najboljši volji I — lz ruskega ujetništva se je pred kratkim vrnil bivši absolvent ljubljanske orglarske šole g. Anton Ravnik, brat skladatelja Ivana Ravnika. Bil je štiri leta v Rusiji. — Iz italijanskega ujetništva se je lani vrnil bivši organlst v Žužemberku g. Davorin Colnarič. Sedaj je kot organist nastavljen v Št. Janžu na Dravskem polju, P. Ptuj. — Dobrodošla oba! — Naš so-trudnik, čigar evh. pesem prinašamo v današnji prilogi, dr. Franc Lukman, dosedaj izredni vseuč. profesor v Ljubljani, je bil imenovan z ukazom 27. jun. 1.1. za rednega •profesorja historične dogmatike. Čestitamo. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je angažirala odličnega slovenskega umetnika g. Julija Betetta, lirskega basista dunajske državne opere, pevca svetovnega slovesa. — Kot nov tenorist je nastavljen ravnotam g. Marcel Sovilski, junaški tenor, ki je z velikim uspehom gostoval koncem sezone v naši operi v »Tosci". — Zasiguran je tudi vstop višjega režišerja g. Vladimir j a Mareka v naš operni krog.
Listnica uredništva.
Današnjo številko smo poslali tudi nekaterim našim bivšim naročnikom, ki pripadajo sedaj Italiji. Če so b tem zadovoljni, jih prosimo obvestila, da jim potem pošljemo še ostale letos že izišle številke. — Radi naraščajočih stroškov v tiskarni in v večjo zagotovitev obstoja našega lista sporočamo, daje naročnina »Cerkv. Glasbeniku" odslej 40 K. Kdor je dosedanjo naročnino 30 K že poravnal, ni sicer dolžan še kaj doposlati, hvaležni pa bomo za vsak prispevek in se v tem oziru priporočamo.
Listnica upravništva.
O. D. C., St. J. — Hvala Vam za obvestilo. Dopis o ljudskem in umetnem petju v Italiji le pošljite! Zdravi!
Današnji številki je priložena glasbena priloga: Marijina, zl. Stanko Premrl, O kam, Gospod, zl. dr. F r. K s. Lukman in K blagoslovu, zl. Josip Klemenčič.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska »Zvezna tiskarna v Ljubljani.