T
-
■	II -Lil
■
r
n
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
$6.00 |
Velja za vse leto • • .
Za pol leta.....
Za New York celo leto • Za inozemstvo ccio leto
$3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Amerik!
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 91. — STEV. 91.
Entered as Second Class Matter, Septemberjl, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BARCLAY 6189 VOLTTME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
Predsednik zahteva Zvezno farmsko oblast.
PREDSED. HOOVER NOČE
PROHIBIT!VNIH CARIN
Na programu je omejena revizija carine ter pomoč za farmerje. — Hoover je priporočil razveljav-Ijenje klavzule glede narodnostnega izvora.
PORTES GIL SE JE	MORILEC MOLČI
ZAVZEL ZA PROHIBICIJO GLEDE AZILA
Provizorični mehiški predsednik, Portes Gil, se je odločno zavzel za prohibicijo po ameriškem uzorcu.^— Pijačo je imenoval najhujšega sovražnika Mehike.
"WASHINGTON, D. C, 17. aprila.—Včerajšnja poslanica predsednika Hooverja na posebno zasedanje kongresa je zahtevala zelo konservativno inero farmersk^ pomoči ter prav tako zelo konservativno revizijo carinskih pristojbin.
Farmerska pomoč ne sme, soglasno s predsednikom; izpodkopati inicijative in revizija tarifa mora upoštevati bolj splošne interese dežele, kar vključuje naše trgovske odnošaje z drugimi deželami.
Predsednik Hoover ne želi iti pri reviziji tarifa dalje, kot popraviti napake v obstoječih tarifnih podstavkih. 9
V	glavnem želi le revizijo pri industrijah, kojih delavnost je v zadnjih par letih zelo močno popustila in kjer se je pojavila nezaposlenost vsled prevelike konkurence .Gre le za moderniziranje tari-la, ne pa za novo podlago zanj.
Z. drugimi besedami rečeno noče predsednik nl-kakih prohibitivnih carin, ki bi lahko zabranile, da Li plačalo inozemstvo z blagom za svoje prejemke :z Združenih držav, pač pa zahteva obzir na ameriški IZVOZ.
V	zadevi nameravane farmske pomoči se ne spušča predsednik v podrobnosti. On zahteva zvez-ro farmsko oblast z zadostno avtoriteto in pripomočki, ne da bi rekel, kako daleč lahko sega ta avtoriteti.
MEXICO CITY, Mehika, 1 7. aprila. — Predsednik Emilio Portes Gil je izdal včeraj zvečer poziv za prohibicijo v JVIehiki. Pozval je vse države ter krajevne vlade, poljedelske in delavske organizacije, stariše, politične stranke ter vse zavode, zaposlene s civilnim dvignjenjem na pogon, da napravijo Mehiko suho.
a
\9f
LEVIATHAN JE BIL SUH
Na poti v Evropo je bil parnik "Leviathan" suh ket ponavadi, a na povratnem potovanju bodo prodajali pijačo.
PARIZ, Francija, 17. aprila — l*rv« potovanje l "it«nl States par-iiika "Li'viat-hait" jvmI privatnim latninst vom je bilo v vsakem ozi-ru -liriio onim pod Slriping BiarJ upravo in jrotniki, ki ser upali na njokr« potovanje, so bili xe!o razočarani. Xrkake bare ni b«lo in t*dLna pijača je bila 'butl«*gana.
1' ui.iki. ki co dospeli vet raj iz C Uierijoiirjra. -io rekli, da je bilo potovanje prav tako suho in mokre Vot ponavadi.
Glavni steward je rekel časni-k a rs rim poročevalcem v Cher-bourgu, da se ni zlomilo pečatov na 600 steklenicah medicinskega žganja. Kavno prediro je doseegl parnik pristanišče, pa je dobil kapitan Conningrham radijsko brzojavko od eksekutivnega -podpredsednika, v kateri se je glasilo:
— Navodila se glase, da lahko nakupimo pijačo za za pad ne potnika, a vsak prebitek je treba vreči preko krova, pred no se doseže mejo dvanajstih milj- Tudi pijače fte lahko servira na posamezna naročila, Nikakih drugih steklenic kot vinskih se ne sme servira-t: v javnih prostorih.
Zavedeni vsled prejšnjih pj o-čil so ee nekateri potniki i k Ne\v
PAKIZ, Francija, 17. aprila.— Sedemsto jKvtnikov "Leviathana", ki s*t >e izkrcali v Cherbourgu včeraj zjutraj ter »prišli po]>oldne v Pariz, ni niti vedelo večinoma za govorice, da so dobivali alko-holična okrepeila na prvem letovanju parnika pod privatno upravo.
Francoski vinski trgovci so odšli ven v zaliv, v upanju, da wkle-nt*jo dobičkano-mo kupčijo, a so prišli nazaj brez Vsakih naročil.
VSTAŠKE SILE SE UMIKAJO
Številni mostovi so bili požgani tekem umikanja. — Topete na čelu Manzove armade.
XOGALES. Ponora. 17. aprila. Poročila, ki so dospela danes semkaj. kažejo, da je vstaška armada generala Fausto Topete izprazni-la Sa n Bias. Sinaloa in tla se umika -severno, proti Naco. Sonora.
Poročila, ki so »prišla v urad Južno-pacifične mehiške železnice. so javljala, da so vstaši požgali 1500 čevdljev <loigi most prt ko reke Fuerte, severno od San Ml asa.
Topete vodi baje Kvoje lastne čete in armado generala, Fran-cisca Manzo, ki je pred kratkim pobegnil tekom umikanja na <e-ver.
Cena pšenice padla.
Trocki prosil za
pripust na Norveško.
OKIjO. Norveška. 17. aprila. — Vsled navodil Troekijeve^a pomožnega komiteja v Berlinu je predsednik Norveške delavske stranke naslovil na ministrskega predsednika Mowinckel prošnjo, naj dovoli Trockiju dohod ter bivanje na Norveškem.
Ministrski predsednik je izjavil, da 'bo vzel celo stvar v pretres.
Spopad v Bukarešti.
WASHINGTON, I). C.. 17. apr. Dejstvo, da je padla cena pšenice za majsko dobavo na čikaški borzi za pet centov, se smatra v gotovih krogih kot znak "razočaranja" napram stalršču predsednika Hooverja proti farmerski pomoči.
Posebno je naprosil državne uradnike ter krajevne vlade, naj pospešijo kampanjo na ta načiu, da zavrnejo podeljevanje licenc za prodajo žganih pijač.
—	Alkoholizem, — se glasi v njegovi proklamaciji, — je eden največjih sovražnikov plemena ter bodočnosti -Mehike. Poživljam vse plemenite ter dobre sile v republiki, da se organizirajo ter izvedejo odločno kampanjo proti temu zlu.
On je največji sovražnik blagostanja in zdravja ter upanja na odrešenje kmetov in delavcev v Mehiki.
—	Od tega časa naprej naj državne vlade ter občine prepovedo otvorjenje središč greha in zla. Ona središča, ki so zaprta iz kateregakoli vzroka, naj ostanejo zaprta za nedoločen rats.
—	V vseh državah Ter teritorijih !bi se moralo dati največji mogoči impulz, da se izloči žgano pijačo.
Kulturne konference bi morale biti organizirane v vseh šolah, glediščih in na odprtem zraku, da se vprizori velik boj proti alkoholizmu.
—	Isti cilj naj bi se skušalo doseči potom grafičnega pouka.
—	Protialkoliolne lige žentsk bi morale biti organizirane pred i o kampanjo.
V zaključnem odstavku pa pravi predsednik, da je resnični ci1 j vzgojna, ne pa zatiralna kampanja.
Morilec molči glede azila za blazne, kateremu je baje nekoč načeloval. — Razkrit kot pisec 16 knjig ter tudi številnih pamfletov.
FRANCIJA SE BOJI
EPEDIMIJE ČRNIH KOZ
Francija je zabranila vstop v deželo vsem necepljenim. — Po izbruhu na parniku Tuscania se ti-če prepoved vseh plovitev iz angleških pristanišč, vključno ameriške turiste.
Rešena po dolgem zasutju.
EIJSAKETIf. N. J., 17. aprila. Henry C. ('lose ali drugače Henry Colin Campbell, ki j,- umoril svojo zadnjo bigamno ženo. za-zgal njeno truplo ter š.-l nato domov k materi svojih treh otrok, tii hotel danes dati nikakih informacij glede "sanatorija", katerega j.- baje vodi' na Willis Place, Montclair, pred četrt stoletja. Za-tsliŠan bo ^le<ie lega še nadalje.
Kazoč nove simptome živčnega nereda, je izgledal danes Close ali Campbell izprva kot odrevenel, ko je bil prebujen za zaslišanje, a je kmalu nato zoj>et padel v napol nezavestno stanje.
Objavi je nje dokumentov v New ^ oi'ku. ki kažejo, da je imel še neko drugo, dosedaj ne razkrit o ženo. Gertrudo Iielinont. je povečalo zanimanje okrajnega prav-dnika Davida za jetnika, o katerem so izjavile oblasri; tla je najbolj nenavaden zločinec, kar so jih prijele kdaj.
Javna knjižnica v Elizabeth je razkrila šestnajst knjig, katere je spisal Close ali Campbell glede matematičnega ter kontraktnega dela ter tudi celo vr^to pamfletov pod imenom Campbell. Vs> knjige so bile dobro pisane in v eni. izdani v Chicago, leta P*20. >e je glasilo :
— Avtor želi omeniti, da je bil vzgojen na farmi in da dela na eni v s ■danjem čar>u.
Na dan IkkIo prišle še nadalj-ne. zanimive podrobnosti, predno bo cela zadeva pojasniena.
LONDON, Anglija, 1 7. aprila, — Ker so izbruhnile črne koze na nekem angleškem parniku, ki je prišel iz Indije, in ravno pred časom, ko je treba pričakovati največji naval turistov, je izdal francoski zdravstveni department povelje, da morajo pokazati vsi potniki na parnikah med Anglijo in Francijo certifikate, da so bili cepljeni vsaj pred dvema mesecema, ker se bo drugače takim potnikom prepovedalo vstop.
Sklep francoskega ministrstva I — Mi smo bili primorani nalo-za notranje zadeve j.- prišel sem- žiti to regulacijo z ©žirom na javkaj pozno včeraj popoldne ter no zdravje. V kolikor moremo re-
Dr. Butler boljši.
spravil v velike zadrege želez, tiske in parobrodne družbe ij. \ se. kar je zv./ano * tem posh »m.
Odredba bo uveljavljena v Calais jutri in Boulogne v četrtek. Ničesar pa ni bilo objavljenega glede I lav ra ter Dieppe ter glede aeroplansJsih potnikov i/ Londona v Pariz. (Ila>i pa da bo odredba izvedena na osebah, ki gredo iz Anglije v Franciji, preko Belgije.
Odredba je bila posledica strahu v Franciji, povzročena vsled epidemije črnih koz na Anchor parniku "Tuseania". Ko je do-•sp.-l parnik "Egipt" pred par tedni iz Bom bay a. je bil n.-ki član posadke poslan na breg z boleznijo in ko je parnik d«>sj»el v Clyde. je zbolelo več nadaljnih članov posadke in poslani bili na breg, predno je odšel parnik v Liverpool.
Medtem pa so bili vsi potniki in člani potsadke ceplje"« predno S'1 jim je dovolilo prista.i. Noben slučaj pa se. ni razvil izza zadnjega petka, vendar pa bo poteklo štirinajst dni, predno bi minula vsaka nevarnost.
či sedaj, je treba izveti mlredbo zaenkrat br.-rz vsake izjem**. Trajanje odredbe bo določeno od dolžine epidemije v Angliji.
ELIHU ROOT SE JE VRNIL
Elihu Root je zopet doma, po zelo viharnem potovanju. — Upa, da se bedb Združene države držale svetovnega razsodišča.
WALLACE. Idaho. 17. aprila. Oskar Johnson in .lohn Amoiison sta bila včeraj rešena, potem ko sta bila zasuta celih osem in štirideset ur. Nesreča se je pripetila, ko se je sesul stari Frisco rov.
Žrtev strupene pijače.
Zasftrupljeno ž«ranje je povzro-čdo smrt Walter Ltflimana. starega r>l let. Tako je s|»Oročil poli-eiji njegov sin. ki je rekel, da ve. kje je najbrž kupil oče zastrupljeno pijačo.
Dr. Xieholais Murray Butler, je napredoval danes zelo ugodno v Presbyterian bolnici. Stalno je napredoval izza časa. ko je bil operiran v pondeljek.
Spopad socijalistov
in fašistov.
BUKAREŠTA, Romun&ka, 16. aprila. — Dvanajst oseb je bilo reaino ]>oako<lovanih in številni na-dalj ni laliko, ko so se Spoprijeli na cesti člani liberalne stranke ter oni vladne stranke.
BERLIN. N emčija. 17. aprila. Devet oseb je bilo včeraj poškodovanih v Rothenbungu. ko je prišlo po nekem socijaliričnem zborovanju do pouličnih bojev med socijalisti in fašisti.
Kraljica Mary okrevala.
Rintelen kot naslednik Seipela.
Baldwin tvrdka
dobila ruski kontrakt.
MOSKVA. Rusija. IG. aprila. Sovjeiteki komLsarijat za železnice je sklenil obširen kontrakt z Baldwin Locomotives Works.
MORJE ODNESLO DEVET POSLOPIJ.
BOSTON. Mass., 17. aprila. — Silen morski vihar je povzročil velike valove na morju, ki so podrli in odnesli devet- poslopij v
-*	; bližnjem Winthropu. To je bil
DI.NAJ, Avstrija, 17. aprila J najhujši morski vihar v zadnjih V parlamentarnih krogih se je destih letih.
danes glasilo, da bo stopil na me- j Morje je poplavilo ceste v ni-sto kancelarja Seij>ela, ki je od- žinah in nekatere liTše so bile v
BOGNOR, Anglija, 16. aprila.
Voh -, tr.n.1-^	, . Kraljka Map je praktično okre----—JCI	jm je i tuiau m neKaTere inse so bile v
•uit W' ker1o <ll, r I 1 h TOaJ ^	8 ni, St°PU 3" aprila'	i	od pet do deset čevljev. Po-
bmlo lahko	' & daneBJ^	štajerske, profesor Anton j licija in gasilci so bili na del« ce-
b Klo lahko kupovali pxjaco na n*> avtomobdske vožnje radi več- ( Rintelon, član krščansko-socijalne j lo noč in so vozili prebivalce s čol-"	^ Previdnosti	i stranke.	ni na varno
Ustaja v Georgiji
dementirana.
MOSKVA. Rusija. 17. aprila. Sovjet.sk# oblasi so dementirale dailies vest. krožečo j>o Kvroj»i, i]a je izibrnhntla vstaja v Georgiji, ki ju-edutvavlja di-1 ruskih sovjetskih republik.
Vsaki dan prihaja kakih dva tiso," oseb iz Anglije v Francijo.
' Nova francoska odredba določa, la morajo imeti vsi angleški poštni pa mik i karantiiusko ziistavico. [»redno smejo priti v francoska pristanišča. Dobaviti je treba <i-blasfrim imena in naslove vseli letnikov, obenem z označbo, kam so namenjeni. Francoski zdravstveni urad je objavil naslednje:
Elihu Koo* je dospel iz Ženeve včeraj, s parnikom "Ue de France". ter dal izraza svoji veri. da bodo Združene države ujrodno podprle predlog za ameriško soudeležbo pri svetovnem razsodišču.
Root, ki je star 84 let, je prestal potovanje, ki je bilo skrajno viharno, izvanmjno dobro ter je bil danes izvrstnega zdravja. Spremljal ga je profesor Jessupp s Columbia vseučilišča ter neka bolniška strežnica ter se je na{>o-til s pomola naravnost na svoj i dom.
Odšel je od tukaj p>-ed dvema i mesecema, da se posvetuje glede j sretlster, s katerimi bi .se dovedlo do ameriške soudeležbe pri svetovnem razsodišču.
Ustrelil sodnika
v sodni dvorani.
MANDALAY, Burma. 17. apr. Neki domačin, sodnik L' Po Ku. je bil včeraj ustreljen v sodni dvorani od nekega burmškega policijskega inšpektorja. Slednji je bil ravno obsojen od sodnika na petnajst- mesecev ječe. Potegnil je revolver, ustrelil najprvo sod-
Potres na Bolgarskem.
SOFIJA, Bolgarska. 17. aprila. V številnih mestih in krajih Bolgarske se je za vršil včeraj potres. Preplašeni prebivalci so planili iz svojih stanovanj na pro«to. Potresne sunke so čutili v Čirpan, Stara Zagora In Skolelovo.
• : i"- .•


ROJAKI. 1VAKOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMEBI JU.
DENARNA NAKAZILA
" ——• ——
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
v Jugoslavijo
500
$ 0.30
1.000 ........ $ 18.40
2,500 5,000 10,000
$ 45.75 $ 90.50 $180.00
Lir
▼ Italijo
100 200 300 500 1000
% B.?»
$11.30 $16.80 $27.40 $54.24
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nahm ettetam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._C0c*
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodili ▼ dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam tporaramete glede najina
nakamla.
IZPLAČILA PO POŠTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT 8TBEET,	NEW YOEK, N T
Tšltphonsi Barclay 0380
1 . ■
■nan
l/
GLAS NARODA
(BLOyWNE PAILYJ

GLAS 'NARODA, 18. APR. 1929
D o p i s i.
Owned md Published fry gLOySNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Safewr, President	Loois Benedik, Treasurer
PIace of business of the corporation and addressee of above officer«: $2 Cortlandt Bt., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"OLA8 NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja Ust ta Ameriko
in Kanado------$6 00
Za pol leta____________
%a četrt leta-----
MM
Za New York ta celo leto —17.00 Za pol leta__________$3.50
Za moeetnstvo ea celo leto —$7.00 Za pot lata--------
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda*' itkaja vsaki dan itvtemii nedelj m praenikov.
Dopisi brez podpira in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj * blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejlnjo fcivalitte naznani, da hitreje
najdemo naaloroika. ____
14GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
Selo-Moste pri Ljubljani.
Zadnje dni v mesecu marcu smo bili oblagodarjeni s -precej lepim pomladanskim vremenom. Imeli smo jako lepe velikonočne praznike. Ril sem na veliko soboto pri običajni velikonočni procesiji, ki jo je vodil ljubljanski knezoakof dr. Anton Bona ven t ura Jeglič ob asistenci stoLnega župnika dr. Kli-narja in kanoni-ka dr Opeka, brata našega veljaka Mr. Frank Opeke iz AYaukegaua, 111. V procesiji je <kora<kala častna vojaška četa mladih, rdeče ličnih fantov v spremstvu voja&ke godbe, ki ni. kakor v prejšnjih časih svirala koračnice, ampak melodije nabožnih petimi. Procesije se je udeležilo ogromno število ljudstva deloma iz j>obožnosti, deloma pa iz radovednosti, ker se je mislilo, da bo že 'posloval novoimenovani pomožni škof dr. Gregor Rozman. Gospod ;ie še primerom o mlad. —
REVOLUCIJA V MEHIKI
Mehiška revolucija se je popolnoma zrušila, ne glede na t<>, kakšna poročila pošiljajo \\staši v svet.
Vojaštvo zapušča vstaške generale, generali pa beži- preko meje in skušajo najti zavetja v Združenih državah.	S
Xekateri so brez sredstev, nekateri imajo pa eele avtomobile polne zlata in denarja.
Tupatam se bodo še pojavljali spopadi, kajti vstaši nimajo med seboj popolne zveze, toda tudi teh spopadov, nu ječih že na guerilla vojevanje, bo kmalu konec.
Najkasneje v par tednih bo vsega konec.
Napredni krogi se bavijo z vprašanjem, kaj naj stori (Jilova oziroma Callesova vlada, da se ne bodo več ponovile take vstaje, ki so posebno za Mehiko tako karakteristične.
Eden najboljših poznavalcev Mehike je ameriški pisatelj Ernest Gruening.
Obenem je tudi velik in odkritosrčen prijatelj sedanje metliške vlade.
On pravi, da bi bilo najboljše, če bi Mehika odpravila svojo redno armado. To pa zato, ker so se vstaši vedno iz redne armade rekrutirali.
V	zadnjih letih so bile tri velike revolucije: za časa Hue rte leta 192:*, za časa Gomeza leta 1927 in sedanja.
V	vseh teh revolucijah so poveljevali revolucionarjem generali redne armade.
V	tem oziru bi bilo res najboljše redno armado od. praviti.
Takoj se pa seveda pojavi vprašanje, kaj bi počela neštabilizirana Mehika brez stalne armade.
Na J'ugu nima nobenega takega sovražnika, ki bi prišel v pošte v, d oči m so na Severu Združene države.
Vsled navzočnosti ameriškega poslanika Morrowa j( napetost med obema republikama omilila ter se je skoro izpremenila v prijateljstvo. Vprašanje je seveda, koliko časa bo še Morrow v Mehiki, kajti z njegovim odhodom se bodo razmere precej predrugačile.
Morrow je prijatelj Mehike. Toda za Hooverjem in Morroworn je še vsa drugačna gospa, ki ni niti tako odkritosrčna in miroljubna kot sta ta dva.
Ve bi Mehika odpravila svojo stalno armado, bi morda preprečila v bližnji bodočnosti par revolucij.
V	tem slučaju bi bila pa brez vsake moči napram vsakemu zunanjemu sovražniku.
BOŽE M£ OČUVAJ TE NESREČE!
Ivan Bukovin&ki, Pittsburgh, Pa.
dostavni isiiki dve kajneli, se je di-plomaučno ognil, rekel mi pa je. da je u[>oralbljaI med j>otjo večkrat besedo uosu" (osel ) in da je dobil za odgovor od Francozov skoro vselej besedo "merei ' (hvala). Po<ljetni in prijazni gospod se tudi jako zanima za Ameriko in pravi, da ni izključeno, da ne bi šel drugo leto "malo čez veliko lužo pogledat"". To seveda lahko brez ^krbi stori, ker ima v svoji pisarni go^po, gospodično in enega gospoda, ki jako vestno opravljajo svojo službo.
Kakor mi je g. Kraker še dopovedoval, je med potjo, ko se je vozil po železnici iz Tunisa v Con-statine padal sneg. da je kapa-lo -skozi vagone. V sredi februarja sneg v Afriki je vsekakor nekak zanimiv pojav.
Tukajšnji listi prinašajo notico, da je minister soeijaine poli-
Na opazko Peter Zgage, da bom letos oznanjal pomlad šele o sv. Jakobu, naj mu bo povedano, da bom to storil šele o Malem šmarnu, 8. septembra ako'bo snežilo tako naprej, kakor sneži danes tukaj. 'Naj prejme moj pozdrav in nasvet, da naj n«- gleda ne na levo. ne na desno, i>osebno pa ne v eeveljeke nežnega sjK>la ampak samo v svoj časopis, četudi bi imel narobe obrnjenega, kadar
se vozi v pisarno.
*
Kolikor se domneva, vkrcal se bo novi jugoslovanski poslanik dr. L. Pitamič. dne 17. aprila v Havre na parnik "Paris". Gotovo mu boste priredili v New Yorkn pravi demokratični sprejem in prišli v stik s tem prominentnim predstavnikom Jugoslavije. -Jugoslavija se laliko ponaša - tako odličnim zastopnikom na takn važnem mestu v Washingtonn. I). C. Xaj se na de. ki jih ima narod v njega, uresničijo!
Pozdrav!	Joža.
star je let in bil rojen v Smi-[tike izdal odlok, s katerim se ne
Ker no resni pobti že minili, čas pokore, 4ce«a in molitve, io vršile nkso se ženit ve in na tajno »pari <*e ljubili, »o prijatelji mi svetovali:
"<>h, poroči, draže se, poroči, da se dolgočasil sam ne boš ponoči, da poleti kdo da deležen
m vpadom cA _
Al
Jaz pa sem U«ko jim odgovoril: "Xisem, bratje moji, še ponori!: če ikot mladec nisem se oženil, ko je vroča lcri po žilah plala in dekleta so se mi smehljala, v tesne zanjke ujeti -me hoteče — pa -bi zdaj tako se izpo-zalnl, da na stare dni bi se obabil, •ko v očeh je ogenj že ugasnil? Bože mt očwaj, te nesrečel" i
helu pri Pliberku na Koroškem. Posluje že od leta 1920 na ljubljanski univerzi 'kot profesor cerkvenega prava. Tukajšnja javnost je za gotovo računala, da bo imenovan koadjutorjem ali dr. Kli-nar, ali pa dr. Opeka, oba izvrstna moža, toda "Roma locuta est" (Rim je govoril) Vatikan je ukrenil drugače in imenoval s pora-zumom jugoslovanske vlade dr. Rozmana.
Ker je ljubljanski knezoškof' dr. Jeglič že precej star go pod, .se ura mora samo čestitati, da je dobil tako dostojnega (pomočnika.
Znano je, da smo imeli letos tukaj izvanredno hudo zimo. Zadnji dnevi v mareu so budili upanje, da nas je zima zapustila in da se bo lahko z delom na polju pričelo. A varali smo se, v torek po velikem pondeljku je padal sneg, ki je sicer kmalo skqpnel, v četrtek je padal sneg. a danes ko to pišem, je pravi snežni metež. Sreča, da še ni začelo drevje preveč brsteti, mrzel veter 'bi gotovo vse ugonobil.
Nedavno sem obiskal rojaka Jože Gustinčiča, 'ki stanuje v moji bližini in si je kupil za 300,000 dinarjev lepo dvonadstropno hišo na Selu št. 45. -Mož, ki je star 54 let je ibival mnogo let v Ameriki in sicer v Colorado, Utah, a največ pa v Roundup m Klein, Mont. Doma je iz Volč pri Košani, cejr njegov 83 let star oče še zdaj živi in upravlja malo posestvo in kolarstvo, a se noče preseliti iz lomače grude. Rojak Gustinčič ici je še samec, se počuti tukaj jako dobro, pozdravlja vse poznane rojake sirom Amerike. Posebno whvalno *>e je izrekel o poslovanju Sadsser State Bank, ki mu j« /se njegove denarne zadeve dolgo let vzorno preskrbovala. Stanuje sedaj še pri rojaku Deklevi. ki je bil dolgo časa v Pittsburghu, Pa. in Cleveland, O.
V Brooklvnu, X. Y., dobro znani rojak Mart. Frigel, ki se je vrnil pred kratkim \ domovino, kupil je na Glincah lepo hišo in kremo, <ki mu dobro nese. Pozdravlja vse svoje prijatelje v Brooik-lynai ter obžaluje tiste, pri katerih se bo kmalo začela poletna sulša in se bo pričela skrb za namakanje rozin.
Na -Glincah stanuje tudi rojak Oblak, ki sem ga pa šele samo enkrat videl. Gospa in hčerka silita sicer nazaj v Ameriko, a gazda-Obla-k se tukaj boljše počuti in ne misli na vrnitev.
Da se izogne sibirski zimi popihal jo je g. Ivan Kraker, mnogim ameriškim rojakom dobro znani tukajšnji agent francoske linije (Compagnie Generale Trans-atlantique) začetkom februarja naravnost v Afriko. 75 let star "mladenič" ve o svojem potovanju mnogo zanimivega povedati. Odpeljal se je iz Marseilla, Francija, v Tunis, Afrika »n potem skozi Constantine, Biskra v Alžir. V«ozil se je z avtomobilom *po Sahari in se dal na 'kameli slikati. Mojemu vprašanju, ako nista na i
sme izdati nobenemu izseljencu potni list, preden po verodostojnih pričah ne dokaže, da mu je v državi, kamor se namerava izseliti. zagotovljeno delo. .laz mislim, da se ta odredba ne nanaša na Združene države, ker to bi jako dišalo po "Contract laborju". kar 1>i naše izseljence spravilo v precej neprijeten položaj, v drugi vrsti bi se pa izseljevanje v Ameriko pod takimi okolščinami moralo čisto ustaviti. Spravili bi še to malo kvoto, ki je previdna za Jugoslavijo k vragu.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam znancem in prijateljem žalostno vest, da je za vedno zaspal naš nad vse ljubljeni mož in oče
JOSEPH KOZOLE.
Umrl je 29. marca 1929 ob 3.20 zjutraj. Pogreb j>e je vršil 2. aprila 1929 .na Holy Redeemer i>oko-pa lisce. Star je bi-1 44 let. Rojen je bil na Blanca, fara Rajhen-burg, Jugoslavija. Umrl je za heart desease, spastic paraleigia. in brain itumor. V Ameriki je bival 20 let, skoro ves čas v Phila-delphiji. Iiil je član društva "Sloga". štev. 284 S. N\ P. J., Philadelphia. ter tudi član Hrvaškega pevskoga društva, Philadelphia, in /tudi je bil član Erster Eisen-burger Kranken-Unt-Verein.
Tempotom se zahvaljujem vsem trem društvom za krasne darovane vence, 'kakor tudi njegovemu bratu Michael Omerzu, kakor tudi njegovemu nečaku John Omerzu, Mrs. Mikulich in .njenimi otrokom, ilr. and Mrs. SossLeh, Mr. and Mrs. M. Yavae, John Waaa-maker -Commercial Institute, Kensington High School Student's Association. r. J. Si-zgorich and Family, Miss Veronica Cioko, Mrs. Mabel and Miss Mae Lobnig, Mr. and Mrs. J. Mrvica and Family, Mr. and Mrs. Mahnich and Family.
Najlepše se zahvaljujem vsem. ki so ga Obis.kali ob času bolezni kakor tudi ob njegovem mrtvaškem odru, in fki so ga spremili k pogrebu.
Pokojni zapušča žalujočo soprogo in šest nedoraslih otrok, Marv, Jennie, Neltv, hčere; Joseph, Vincent, Edward, sinovi. Enega brata Michael Omerzu v Coopers-town, New York, V starem kraju pa enega. Frank Omerzu.
Ljubi mož in oče, počivaj v miru, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja ! -Nam boš ostal vedno v spominu.
Mrs. Mary Kozole and Family.
Philadelphia, Pa.
Barberton, O.
Priloženo pošiljam naročnino /.a bpdoče leto in obenem pa prosim, da priobčite tudi tale moj dopis.
Tukaj je zelo velika. naselhi-na. pa so dopisi -zelo ri-dki. ker človek nima kaj {»osel>ne«ra jKuočfi-ti. samo v garanju in trpljenju za obstanek. Imamo vsakovrstne tovarne. ki še precej dolbro obratujejo, mezde so pa prav nizke. Če je človek zdrav in pohaja dnevno j na delo, potem se še nekako pre-življa. Spominjam se še pogovorov iz prejšnjih let. če zdaj nisem prihranil bom pa od prihodnje plače. Danes teh besed ni več na programu, ker srečen je. kdor za-more pokrivati izdatke .sproti.
Kakor se čuje. -bomo izgubili našega dušnega pastirja Rev. Bombacha, selil se bo na večjo faro v Cleveland. O. Škoda za nas farane, ker on je 'bil zelo priljubljen in znal je v teku petih let poravnati precej dolga, ki smo ga imeli. Pri vsem tem pa ni bil nadležen. ampak se je vedno držal principa, da oni naj da. ki lažje da. Zato je pa vseeno upošteval tudi vsak najmanjši dar. ki je bil iz srca darovan. Ustanovil je tudi Klub žogarjev. s katerim je mlaidina povsem zadovoljna. Fa-rani ga bomo težko pogrešali.
Omenim naj tudi. da Petrovo kolono vsak z zanimanjem čita in želeli bi. da jo poveča.
Dolžnost me veže tudi. da izrečem zahvalo tvrdki Frank Sak-ser. ki mi je tako dobro izposlo-vala prihod mojih otrok iz stare domovine. Pozabiti pa ne smem omeniti uradnika Antona Svet, ki je mojega vnuka v marcu pričakal na parniku ter zanj vse pre-
NOVI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK JUGOSLAVIJE
Staj na komisija ininistiVtva pravde, ki jo tvorijo državni svetnik v pokoju Ojoka Nestorovič, univ. prof. dr. Č: lVrič. univ. prof. '/.. Spasojevič. odvetnik Dobra Petkovič. univ. prof. dr. Krek iz Ljubljane, univ. prof. dr. Mau-rovič iz Zagreba in tajnik Nikolaj Paharuho^ j" dovršila svoje delo pri izdelavi državljanskega zakonika. Komisija je takoj vzela v ji ret res tudi ostale zakonske predloge vladnega programa. Dovršila je stilizaeijo celotnega državljanskega zakonika razen .splošnega dela in oddelka o zakonskem (bračnem] pravu. Končna stilizaeija in redakcija splošnega d^la je poverjena članu komisije univ. prof dr. Kreku.
(Jl^dr oddelka o zakonskem pravu se k'unisija se ni končno odločila. O te.j stvari j'* komisija največ razpravljala. < »snovno vprašanje tega odd-lka tvori oblika sklepanja zakona. Dokler je l>i! še minister pravde Milorad Vuji čič. je bilo v zakonskem načrtu do ločeno, naj se uvede cerkveni za kon. za ločitev zakona pa naj iporočenei obračajo na civilne o blast i. Kasneje je v imenu bivšt SLS predlagal poslatvc dr. Hoh njec. naj se uvede strog i cerkvena oblika cerkvenega zakona. To vprašanje j.» sporno še sedaj. Zaradi t^ga komisija n' izdelala od delka o zakonskem pravu, ker .»e f>d oblike sklepanja zakonov odvisno tudi to. kako se imajo urediti odnoša j i med otroci in starši. Komisi ja je samo iz lelala nekoli ko načrtov zakonika o zakonskem pravu.
Vsi astali o ldelki državljanskega zakonika so dobili definitivno stilizaeijo na najmodernejši podlagi. Izdelani so definitivno oddelki stvarnega prava, o varuštvu. zastarelosti. o poravnavi izven konkurza. o obligacijskem pravu in zaključnik določbah.
Kakor rečeno je stalna komisija ministrstva pravde že vzela v pretres in oceno tudi ostale zakon-
ar r - ? -Ssap
Peter Zgaga
Mmmmmmemaesa
— O ja, |>o vsej Italiji smo potovali in po Avstriji in j>o Nemškem. — je pripovedovala žena bogatega but lega rja. — -le bilo jako zanimivo potovanje. Posebno v Italiji mi je ugajalo. Skoda, da je 'bila v Benetkah ravno takrat [jo voden j. ko smo bili mi tam. Taka j»ovodenj. da so se ljudje kar v čolnih vozili f>o cestah.
Mož je rekel v soboto zvečer svoji ženi:
—	Ali bi šla na veselico?
—	Seveda, pa š<- kako rada.
—	To je dobro, da sem kupil vstopnk-e.
—	Se bom ]>a šla kar oblačit.
—	Da. najboljše je. da -e začneš ž.* st-laj oblačiti, kajti veselica bo šele jutri zvečer. Upam, da bova tam pravočasno.
Kandidat na demokratskem ti-k«-tu, bivši governer Smitn. bo pir»-al svoje spomine za neki new-yorski tednik.
Spis ,l>o imel <lvanaj>t nadaljevanj. Smith bo dobil za vsako besedo dva dolarja.?
Ej. če bi bil jaz na Smithovem mestu!
Ženska prejalislej vse izble-beče.
V grub pa ponese svojo največjo skrivnost — koliko da je -tara.
Zakonski možje so dobili mladega vetrnjaka v nvojo sredo ter so mu začeli hinavsko hvaliti prednosti zakonskega stanu.
—	Pa bi se vendar oženil, — so mu prigovarjali. — Tako življenje kot ga živiš, je slabše kot nič. Ali nisi še nikdar mislil na ženi-tev ?
—	O seveda, — je odvrnil. — pa še dostikrat sem mislil na ženi-tev. In sicer resno, prav resno.
—	No, in ?
—	Ko sem vse resno premislil,
ske predloge vladnega programa-
V svrho izenačenja vseli formalno l)r5že! do zaključka, da je pravnih sodnih predpisov je vzela
v pretres tudi civilno sodni postopek. Sporedno s tem pripravlja že enotni zemljiški zakon za vso državo. K tem zakonom bodo izdani predpisi ne samo za osnovanje in vodstvo zemljiških knjig v Srbiji in Črni gori. temveč tudi za izenačenje vsega zemljiškega postopanja v ostalih delih države.
Borite se proti
influenei
Bodite pripravljeni, ko skuša napasti ir.fluenca vas in vaso družino. Ne omalovažujte navadnih prehladov in kailjev, bolečin v prsih, v križu ter sploino uneto grio. Poskrbite za to brez zamude.
Sleherni v vaši družini naj bi se večkrat namazal s PAIN-EXPEL-LEKJEM, posebno v slučaju utrujenosti in bolečin. Pazite na mokre noge — močno zdrgnite podplate in preobujte nogavice.
Lažje je preprečiti kot pa zdraviti.
Vsledtega imejte vedno doma steklenico PAIN-EXPELLERJA. Odpravi muskularnc xbodljaje in bolečine. Več kot 60 let star in v rabi po vsem svetu.
V dveh velikostih, 35 in 70c.
Vaš lekarnar bo priporočal "PAIN-EXPELLER.
_ _ 1*» liion/en'M F.Aa. R1CHTER t>
■ «WWV AM Uvm rirrtt s
Brooklyn, k.m
V*---.
skrbel, da je brez ovire dospel k nam. Zato priporočam rojakom, da se v vseli enakih zadevah obrnejo vedno na Sakser Slate Bank, ki razume svoj posel.
-Josip Ujčič.
RADA BI IZVEDELA za naslov svojega po po l brata JOSEPH JEGLlO. Prosim cenjene rojake. če kdo kaj ve o njem, ali pa če sam čita ta oglas, da se javi svoji po pol sestri: Pavla Rolih. 5 Spruce Street, Cone-maugh, Pa. (3x 17.1S&19)
DOMAČA ZDRAVILA
V	s&loffl Irr.im Jedilne flllaT«, Knajpovo Ječmenovo kavo In Import I rana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pliite po brezplačni cenik, r katerem Je nakratko povišana vsaka raatllna za kaj se rabi.
V	ceniku bodete nailj le mnoga drugih koristnih stvari.
Math, f eidlr
■ox 77*, City Hail Sta.
New York, N. Y.
PftODA SE POSESTVO
na Bučiki <pri Krškem. Kdor se namerava llastaniti v stari domovini, se mu nudi lepa prilika kupiti prijazno domačijo, zidana hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. Podrobnosti daje lastnik: Math Shorter, 718 HaJI Ave., Bt. Marys, Pa. (3x 17,18&19) v
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKf
Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. Člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota.
boljše če se ne porovim.
Med Mehiko in Združenimi državami je bilo oddanih več strelov.
Grki in Turki se zopet pokajo.
Na Kitajskem je vsak dan na tisoče in tisoče krvavih glav.
Mirovne pogodbe in mirovne zaobljube pa počivajo v arhivih.
—	Koliko ste stari — je vprašal sodnik .postarno devico.
Stara devica je zardela, pogledala'v tla in ni hotela takoj odgovoriti.
—	Le hitro, le hitro. — jo je silil sodnik. — Čimprej boste odgovorili, boste profitirali.
O poza'bljrvotsTi in dobrem spominu 'bi se dalo marsikatero reči.
Tako je naprimtr začel nekdo pripovedovati:
—	To je bilo tistega leta. ko je eesar Frane Jožef umrl.
—	Kaj? Prane Jožef je umrl? Ni mogoče, — ga je zavrnil drugi, — da je cesar Frane Jožef umrl.
—	Seveda je umrl, že pred štirinajstimi leti.
—	Hohio, sedaj esva pa skup. Sem, že mislil, da te spomin zapušča, pa vidim, da imaš dofoer spomin. Trsto veš, kar se je zgodilo pred j štirinajstimi let i, kar se je pa pred šestimi meseci zgodilo, pa skušaš pozabiti.
—	Kaj skušam pozabiti?
—	T, no, da sem ti pred šestimi meseci deset dolarjev posodil.
Prijatelj, ko boš delal ženskam komplimente, ibodi previden, da^ ga ne polomiš.
Poznam rojaka, ki je bil tako! zagodel postarni devici:
— Ah, gospodična, nikar vendar ne govorite, da ste iftari. Po brkih .bi vam prisodil komaj osem najst let.

GLAS NARODA, 18. APR. 1929
VLADIMIR LEVSTIK
LISA NA VRATU
Ločitev nesrečnega zakona gospe'osta vila Ljubljano, jo je obveščal zmenijo? Druge vozim v stari ko-
Lidije je bila izrečena kmalu po
božiču, toda pri ureditbi imovinskih vprašanj je pokazal njen bivši soprog tako mučno nerazumevanje položaja, da -so trajale neprijetnosti prav do konca zime. Lidija se je med tem naveličala vsakdanje jeze. sočutnih vprašanj in hoje po pisarnah ter pobegnila v svojo vilo na kmetih, da bi si tam popravila utrujene živce.
Ko >o prišli pomladni dnevi, se je odvetniku Marina vendar že p«ssrečilo, da je spravil njene posle v red. Z moževo poslednjo kapitulacijo v aktovki je tisto nedeljo ves srečen skočil v prvi vlak in prekopmej dve uri železniške vož-)>% nje do Lidijinega bivališča.
o teku zadeve s svojerocnimi pismi,
okrasiti s prstanom za osem tisoč dinarjev, se je skozi šal dotakni-j la izdajalske lise, kakor bi jo milo vala !
To je bilo preveč za Marina J Smelo zasanjana zgradba bodoče j sreče se je podrla do tal. Aele zdaj je čutil, kako drasra mu je bila,' šele zdaj se je z grozo zavedel, da' je upal vse do tega trenutka.... 0,1 težko je bilo tako mahoma prista-i ti na misel, da mu je živeti in' umreti samemu, brez Lidije, ki bo delila z kdo ve katerim srečnimi reti, a danes so mi gospa dvakrat tekmecem vedrino svojih dni in ' zabičUi: Novo, Janez, vzemi novo. stra>st svojih noči. Ali je prostodu-i čeprav je slaba cesta!"	jšen, ali je bil neumen! Toda ne.l
To je bilo dokpj pomirljivo in|ni jj ]10tfil očitati. Rila je svobod-1
J na. svobodno je razpolagala s
Marinu je za trenutek odleglo, a
ki so zavijala noslovno razmotra-vanje v tako neadvokatski slog, da so nalikovala leposlovnim vajam kakega gimnazicija.
Lidijino vedenje, njeni odgovori in vse ostale podrobnosti njenih odnošajev do Marina no kazale, dadija malone z razprosrtimi roka-'s^ranj tistega nekoga ki ea je iz' odvetnikov trud ne bo zaman. Bila je ljubezniva z njim, s prijaz-
prejšnje samozavesti ni več našel.'b0j. V duhu se je videl, kako jo' niti tedaj ne, ko mu je gospa Li-|na lllici in v družbi srečava ob'
mi pritekla naproti.
Narobe, o prav narobe! Najhuj-
ves duše sovražil, ne da bi ga poznal. Pozdravljal jo bo kakor naj-
nimi besedami ni skoparila, z le- š^ je prišlo šele po obedu ko je boljši prijatelj, spoštljivo in lju-j pimi pogledi še manj. Sama pri j Lidija odvela Marina v gostinsko beznjivo. a vendar s senčico me- • sebi je očividno mislila nanj; z sobo in mu s svojimi ozkimi, nežni- lanholije, češ: "Vso srečo milosti-1
ves o-
mamljen. In tako je zdaj hitel k njej z nam°nom, da si izprosi za usluge edino spodobno na-
Med poseti mlade žene. ko mu je v njegovi pisarni zdaj s solzami. zdaj s smehom tožila svoje nadloge, se je bil neozdravljivo zaljubil vanjo. Kako se ne bil Bila je lepa, živahna, mamljiva ž«'nsk, ne brez duha. ne brez značaja in tudi n** brez manj vzvišenih dobrin. Odvetnik je bil sieer učakal štirideset rojstnih dni. Tie da bi se bil kedaj resno ukvarjal s sanjarijami o ženitvi; v tem in v mnogih drugih pogledih se mu je videlo bolj ugodno, da ostane samec. Ko pa je drugič ali tretjič pogladl gospe Lidiji v igrave temne oči. ga je mahoma obšla gotovost. d mora pri njej napraviti izjemo.
Zato je jel prepletat) svoje pravne nasvete z medlečimi vzgibi trepalnic, ognjevitimi |>ogledi in laskavimi besedami; še kamen bi s»i bil ogrel, nikar pa čuteč, radoživo žensko srce. Tn ko je Lidija
NIC SRBENJA
Ne trpit« v*led srbeče Kože. Namažite se s Severa's Esko. Taka čudovita odpomoč od nadležne srbečice. Tako hladeče, pomirjajoče. Vprašajte lekarnarja.
ESKO
dveh ali treh srečanj v kavarni in mi ročicami nalila kavo. Soba je'va vso tisto veliko in svetlo, ki gledališču se je bil vrnil ves o- bila polna solnea, okni sta gledali'sem nekdaj sam sanjaril o njej!
na verando, s katere se je odpiral (Xikar več ne mislite na to. da vam j širok razgled v ljubko pokrajino; je Marin pisal vsiljiva pisma in' in mlada žena je bila tako prelest-jc|a Yam je rešil prostost in denar, |
»rrado v "prodražestni obliki Lidi-j no vitka v svoji volneni obleki in je brez katerega vas ta vaš dragi so-j
jihe roke.	čebljala tako sladko, milujoč z | prog niti pogledal ne bi. To so ma-
Vso pot ni niti pomislil na to. da očmi zdaj gosta, zdaj svojo sliko_ lenkosti. vsak bi jih rad napravil
bi mu utegnilo izjK>dleteti. Sele v velikem zrcalu...
ko se je vlak ustavil, ga je izne-	„	.....
Srečna sem, da .ste prišli, je
že .stotič zatrjevala. 44 Tu živim kakor v raju, kraju je <l;ven, ves
nada obsedel dvom: ali si ni krivo tolmačil njenega vedenja? Ali ni precenjeval svojega dojma nanjo ? Kdo ve, morda ljubi na tihem drugega, saj se ji ne manjka častilcev. Marin sam jih je poznal pet ali šest.... Njegova podjenas se je izprevrgla v strah in neopredeljeno ljubosumje.
"Nemara me je mamila samo iz sebičnosi, da bi se rajši potrudil zanjo," je vzdihnil v mislih, ko je stopal proti izhodu postaje. "Za nos me je vodila!"
"Gospa ima gotovo Vsak dan goste?" je nehote vprašal kočija-ža, ki ga je bila Lidija poslala ponj.
"Vsak dan ne," se je odrezal stavni Janez. "Prihajajo pa večkrat. Tudi včeraj sem vozil dva ljubljanska gospoda tja in nazaj."
"Vesel sem!" je pomislil Marin. "Jaz bedak pa nosim v žepu prstan za osem tisoč dinarjev.... Stavim, da se bo spet omo-žila?" je nadaljevaj in zardel do ušes. Kako nizkotno, hlapca je iz-praševal o njej!
Janez se je ozrl s kozla.
"Ne vem, gospod." Njegovo široko liee se je raztegnilo v zaupljiv reža j. "Morda se oni kaj
za žensko, ki jo ljubi do nespameti. Mislite rajši na nove obleke, na drevišnjo opero .na letovišče, na tisto, kar vam najbolje (le: re-
božji dan mir okoli mene; časih	na	^ Z™tl n° m<H
slišim kri, kako mi utriplje v žilah. So pa minute, posebno še zdaj pomladi, ko vas ta pokoj duši. ('asih me obide taka tegoba in tolikanj se mi zahoče kaj vem kam in kaj vem česa koprnenja.... Umrla bi, če ne bi i-mela Duška pri sebi."
Duško je bil njen petletni sin, ki se je igral na verandi.
"Zdaj ali nikoli," je sklenil Marin. "Lepše prilike ne more biti."
rete biti, takemu oslu že ne!....
Vso svojo bodočnost je prdži- J vel odvetnik v teh nekaj trenutkih molčanja. Tako živo in grenko jo je zapledal pred seboj, da mu je
, da bi jokala od	LidIJa na obrazu ^tatla< kai
misli. Droban nasmeh ji je obletel lepe ustnice, toda odvetnik je bil pobesil glavo in ga ni opazil. Nato pa je zdajci pritisnila roko na srce in ITonbigantovo rdečilo je nenaravno zažarelo na poblede-! li polti njenih lic.
"Zakaj ste utihnili, doktor
"Razumem, milostiva," je od-]je vprašala s tesnobnim glasom, vrnil s čuvstvenim glasom, iščoč '<pOVejte mi.... Ali nočete poveda-
Izlet pod osebnim vodstvom
Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za
26. JULIJA, 1929
s parnikom
"ILE DE FRANCE"
francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe.
Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik, Mr. John Krečič. Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno
potovanje.
Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor.
Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo	, JL
Sakser State JBank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
njenih oči. "Tudi v mojem življenju so minute, ko hrepenim.... na primer po otroku.... Brezumno rad bi ga imel." je dodal, kakor začaran strmeč na njen vitki vrat, ki je alabastrno seval izpod ten-čičnega šala.
Gospa Lidija je na pol premeteno, na pol otožno trenila z ustnicami.
"Svoje dete ima vsak brezumno rad." je zamrmrala. kakor da govori sama s seboj. "Samo svoje. Tiiji otroci so nam odveč, ne moremo jih s srcem ljubiti — .kaj?"
Odvetnik je razumel.
f
O, gospa Lidija!" je vzkliknil, nagnivši se proti njej. "Go-'spa Lidija...."
Lidija se je vsa obrnila za Du škom .V tem gibu ji je zdrknil šal izza vratu in odkril prečudno linijo tilnika tja do polovice slokih ramen.
"Gospa Lidija...." je hotel ponoviti zamamljeni Marin, toda beseda mu je obtičala v grlu in roka, ki je že lovila belo desnico gospe Lidije, mu je omahnila.... Na krasnem golem vratu mlade žene jr bil zagledl temno liso, strastni pečat poljuba!
"Glej, zobje se poznajo!" ga je presunilo. "To je moralo biti pred-dvema dnevoma.... Prepozno, Ma rin. prepozno!"
In prstan v žepu ga je zaskelel kakor razbeljen.
"Nu. kako mislite, prijatelj?" Lidija se je spet obrnila k njemu. "Ali more človek ljubiti tuje dete?"
"O, vsekako," je poparjeno za-momljal odvetnik. "Uverjen sem, |je dodal brez prepričanja. "Za-
Ikaj pa ne?"
Široko ga je pogledala, in kakor da je v tistem trenutku uga-< nila vzrok njegove izpremembe, se je mahoma zdrznila, popravila si šal in zažarela od las do grla. . "Ljubimca ima," je pomislil j gost, "aH nisem slutil? Tako slad-j ko cvete ženska samo tedaj , če ima ljubimca....**
Vedenje gospe Lidije ga je še potrdilo vtej veri. Njen drobni obrazek se je zresnil, polne ustnice so ji legle v sladko zamišljeno gubo in ročica, ozka, bela ročica, ki jo je odvetnik pravkar Še hotel
ti?"
"Čemu?" je z lažno neprlsilje--nostjo odvrnil Marin. "Najbolj dolgočasni ljudje so tisti, ki vselej vse povedo.... In tudi" — pri tej besedi se je zganil v naslanjaču — "moj čas prihaja. Najbolje bo. da se vrnem s popoldanskim vlakom."
Služba za Elektriuno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti
LUČI ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJ
V mnogih delih metropolitanskega okraja so postale slepe ceste smrtne pasti, da je bilo treba postaviti električno razsvetljena znamenja v svarilo bližajočim se karam.
Načrte za znamenja, ki so sedaj v rabi, so izdelali naši možje zaeno z mestnimi uradniki. Vzdržujejo jih naše družbe v našem ozemlju ter jih obratuje naša služba.
Svetlobni signali so sedaj v rabi, da svare avto-mobiliste pred nevarnimi ovinki, cestnimi in železniškimi križišči — kjerkoli preti nevarnost nesreče.
To je padaljna pot, ki nam omogoča sodelovati z javnimi oblastmi v vaš dobrobit.
President

: l
Brooklyn Edison Company, Inc.-
The New York Edison Company
The United Electric Light and	New York and Queens Electric
Power Company	Light and Power Company
fC
The Yonkers Electric Light and Power Company
Med tem moledovanjem je si kratkim prstki odgrnil materi šal; in se skesano zagledal v liso na njenem vratu.
Sivi mrak, v katerega je tonil Marin, se je mahoma pretrial in kakor zarja je zasijal pred njim lik
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKA«
"Prvikrat vidim, da se vam mu-jvzljubljene žene, povelič; II,"** je s trpko pomembnostjo pri-' še jasnejši gloriji.
Napredek v zdravljenju gobavosti.
Narodno gobavišče (National
an v novi. |
di," je s trpko pomembnostjo pri- še jasnejši glonji.	j Narodno gobavišee (Nationalise označuje po strašnem otekanju
pomnili Lidija.	| "Gospa Lidija!" je hotel zavpi-J LePer H'»me) v Carvllle. Loulsi-! kože na ohlapnih mestih; koža
"Posli, milostiva. Čez kake dni ti. a glas mu je hropel od miikeana- poroča, da "razpoloženje na-'zgubi barvo. To je najbolj navadna se odpeljem v Nizzo na oddih. Za-in koprnenja. "Gospa Lidija....",in optimizma" prevladuje med j vrsta gobavosti iu tudi najbolj od-
motane pravde so me v teh zadnjili mesecih nekam.... utrudile...."
"Ne, čujte...." Gospa Lidija se je nagnila k njemu. "Ali vam naj sama povem, kaj je bilo?"
Odvetnik je brezupno mahnil z roko.
"Nikar, saj nimam pravice vedeti."
Čutil je, da mu gre na jok. Mar bi bil že na vozu! Tam bo vsaj lahko škripal z zobmi....
Okoli njenih ust je drgetalo. Sol-
Toda Lidija ga ni slišala, niti,2!*{ gobavci, ki se nahajajo v tem urna. ni čutila, da jo je to pot res pri- zavetišču. Zmanjšanje bolečin radi jel za roko .Krčevito je privijala akutnih in kritičnih pojavov go - G oba vreva moda Duška k sebi in hipala v njegove bavosti, manjše število smrti in kodraste lase.	.rastoče število pacijentov. izpušče-
"Lidija.... gospa Lidija...." = nih kot ne tvorečih dalje nevarnosti
* Tr
Dolgo je trajalo, preden je mla- družbo — vse te okolščine se
Biti gobavec je vedno pomenja-lo biti izgnanec iz človeške družbe 'brez vsake nade tolažoe razun prro-
da žena začul^ odvetnikovo n.r-1 prispele k dviganju duhov gobavih mranje — in še delj. preden se je,: pacijentov
Leta 1028 je bilo sprejetih 73 pacijentov. 20 pacijentov je ušlo.
še vsa v solzah, z nenadim smehom obrnila k njemu:
"Nu. pa mi v božjem imenu'ali bilo zopet uj-tih. (j jih je bil povejte svojo Ist-orijo!.... Stojte, deportiranih. T'rnrlo jih je 10. 11
ba. Znano je kako se je ravnalo z gobavci v svetopisemskih časih. V ^ [srednjem veku so vsa večja mesta
.. .T . ' molčite, nič ne govorite. Vse vem. pacijentov pa je bilo izpuščenih ze so ji sihle v oei. Nekaj trenut- _ _ ... , . , ,	^........J " . on ' .......
kov ga je gledala, kakor da muko-, ma išče besede. Nato je spustila i glavico na prsi in zamrmrala:
že davno.... Ali hočete, • da povem namestu vas?
To pomenja. da je 20 pacijentov bilo ozdravljenih, odkar je bilo uvedeno zdravljenje gobave bolez-
"če tako mislite, potlej seveda I	poj ure. ko je bilo zdavnaj, ni potom' chaulmoogra olja .Ve-
Čudno je prav za prav kako sPet ™	v njijn!«ina pacijentov ki dobiva injekc;-
jin okoli njiju, je ^larin šepnil go-|je tega olja vsak drugi teden, po-spe • Lidiji v nežne, voljne dla- kazuje dobre znake napredka.
"Draga? Jeli da si taka j uganila. kaj mi je?"
"Da," je dihnila in se skloni-
Od 293 bolnikov v gobvišču je bilo 100 rojenih v inozemstvu — vštevši Tfl Kitajcev, 3 Fince, 14
Hotela je reči: kako malo je časih potreba, da gredo ljudje vsak- ni" sebi— a glas si ji je utrgal.
Marin je vstal in tudi ona je jela vstajati. Prav v tisti sekundi' "ua'" ainn,,a m SP sKloni" Grkov. 12 Italijanov. 3 Portugal-pa so steklena vrata verande na la k njemu- <<Sa-» sem v zrcalu V1"|ce. 4 Ruse. 4 Španjee in 1 Šve-stežaj odletela .Duško je z vihra-'dela tvoj obraz« kako « srmel v da).
sobo in llso na m°jem ▼»tu.™"
"In me nisi odrešila, okrutniea !
Nisi mi povedala !....'*
"Saj mi ne bi bil verjel!" je vzkliknila gospa Lidija izpod njegovih poljubov. "Ne bil bi mi verjel.... in.... nikoli, nikoli več se ne
jočimi kodri pritekel v planil gospe Lidiji v naročje.
"Mamica!" je vrisnil s presunljivim otroškim sopranom. "Ljuba, lepa mamica!...."
Burno jo je objel z debelimi ročicami in skril obrazek za njenim ^bila našla, da ni moj sladki deček vrezom. Mlado ženo je izprelete-lo kakor čuden, nenaden strah. Iz-
pritekel k nama!"
Marin je v tistem trenutku zavila se je sinku, hoteč ga postavi-j čutil, da ne bo — razen Lidije — ti na tla.	v vsem bodočem življenju nikogar
Miruj, Duško. glej, gospod je tako ljubil kakor to tuje dete.... tu.... Kaj bo rekel o takem razpo-sajenčku?"
Toda dečku je bilo do nečesa posebnega. Spet ji je zlezel na vrat. vinar Bernarda Shawa:
"Kaj pa imeta od svojega dol
"Poljubček, mamica!.... Nu, ne bodi hnda. Nu, daj. Duško bo priden.... Nikoli več te ne bo ugriznil kakor oni dan!....'*
Glavni znaki so strjenje kože z izgubo občutka, temno rdeči ali bledi izrastki na licu. ušesih in udih, hripavost, nosni glas ali izguba glasu.
Zdravniška veda pripoznava tri vrste jrobavosti. Pri prvi vrsti je vse telo postalo belo in luskinasto. ne da bi bilo splošno zdravje mnogo prizadetio. To je svetopisemska Na banketu je vprašal neki no- gobava bolezen in je jako redko
dandanes. Druga vrsta je taka, da bolnik postane nedovzeten napram bolečinam v roki in nogi" in kasneje v ramah, in stebrih. Tretja vrsta je znana kot tuberkularna in.
| Evrope imela poseben prostor, kjer j 'so živeli gobavci. Postavljena je i bila meja, čez katero ni smel go- i bavec prestopiti, ne da bi riskiral | življenje. Gobavci so dobivali hrano od mestnih uprav. V redko na- j seljenih pokrajinah so se gobavci ! klatili po gozdovih, sami in za- j puščeni. Zakon je predpisoval, da j morejo nositi zvonec ali klopotalo, j da svarijo potnike pred svojo bliž- j jnjostjo. Nesrečni gobavci so žive- j li od korenin, jagod in darov, ki so jih tupatam dobivali od milosrčnih ljudi.
V modernih časih je gobavost skoraj popolnoma izginila iz vseh pokrajin Evrope.- Par dežel ima šs koncentracijske tabore za te bolnike. V Novem svetu je gobavost precej navadna v Filipinskih oto-Gobava bolezen (leprosy) je bi-fWh jn H*waii, in od tam se je raz-znana že v najdavnejših dneh. širila na kontinent.
Gobavost je starodavna bolezen.
la
gega življenja?**
''Visoko starost!" mu Shaw.
odvrne
Narodno gobavišče v Loulsiani se nahaja na reservaciji, ali ni podoono zaporu. Pacijent ise smejo svobodno gibati po reservaciji in ob gotovih omejitvah smejo ee-oblskati s»voje družine za kratek čas. Dosedanja izkušnja je pokazala, da tudi oni. ki pobegajo iz tega zavoda, se končno vračajo, večinom iz lastne volje.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'*, NAJVEČ JI SLOVENSKI DNZVIfIK V AMERIKI.
€-LAS NAHODA, 18. APR. 1929
e roze
B O M A N.

Za Glas Naroda, priredil O. P.
Čuden apostol v beograjski glavnjačL
(Nadaljevanje.)
Jax sem jo preatrasH, — ni je mislil ter si pričel delati očitke ni juial obvladati ter se zadovoljil j» tem, da ji po poljubi
Jo »t a p« je stopila instinktivno na »t ran svojega očeta. Ko se od*!ranil, grof Namberg. je ]*>ložil minister svojo roko krog ra-svoj« hčerke.
—	Dete moje, ti se mi zdi« zelo resna in ]>otlačena. Ali t»i dala Kajnerju iz pro?«tega srca svojo besedo? — je vprašal.
Ona skrila fcvoje Hce na njegova prsa. Kako rada bi mu govorila prosto od du£e, a kar je čutila, bi ne zaupala niti svoji materi, očetu pa prav gotovo ne.
—	Mene je le nekoliko strah, moj dragi papa! Ker te bom morala zapustiti!
On pa jo je pogladil po njenih laseh.
—	To je pač tek sveta, moje drago dete! Jaz mislim, da si dobro izbrala in da bos našla ob sir and Rajnerja pravo srvo . . .
Jo«fa je prikimala, govoriti pa ni mogla. Njena mla<la duša je hrepenela po drugačni, mirni sreči.
Ko se je Josta na večer dotičnega <!ne umaknila v svojo sobo, . > sedela se nekaj časa za svojo pisalno mizo. Vzela je iz .njega svoj dnevnik, katerega je vodila izza smrti svoje matere. Privadila se je zau]»ati tej knjigi vse, kar bi drugače gotovo sporočila svoji materi. 1'OAtal* je prava |>otreba zanjo zapisa vati svoje misli in dejanja.
Listala je v izpisanih straneh ter prečita 1 a sem pa tam kako be-nedio. Na vsaki strani pa je našla ime "stric Rajner". Tako trdno *j>ojen je bil z njenim notranjim bitjem, da ji je to ime nehote in nevede teklo izpod ]>eresa.
Prijela je za pero ter zapisala :
—	Dne 4. maja. — Jaz sem nevesta -grofa Rajner Namberga Ir v s led tega mi ne bo nikdar več Ktrie Rajner. Kaj obeuitkn sedaj? Jaz vidim v sebe kot v neko bitje, ikatero se.m spoznala sele danes V strahu sem pred samo seboj! Kje je mir mojega <srca ? V meni so se »budile vroče, tuje želje in kot koprena je bila potegnjena -z moje duše. Jaz ljubim Rajnerja. a bojim se velikosti in obsega tega čustva, ki žen« žensko v naročje moža , . .
Josta je odložila svoje pero ter pokrila svoj obraz z obema rokama. Pričela se je tresti po celem životu.
Vlad a joči vojvoda Karol je razpravljal s svojim ministrom Waldow c>m o različnih važnih stvareh ter mu sedaj prijazno poki-mal.
—	HvaJa vam ekscelenca, a sedaj vas nočem še nadalje zadr-žavati. Ali pa mi hočete še 'kaj sporočiti?
Waldow se je priklonil.
—	Ali me hoče Visokost poslušati par minut v neki privatni gade vi?
—	Gotovo. Trosim, sedite ter govorite.
—	Dovolite mi sporočiti, da se je moja hčerka Josta, kot veste, •noja adoptirana ljčerka, zaročila z grofom Nambergom.
Vojvoda, vitek, skorosuh možak, se je preisenečeno vzravnal.
—	Vendar ne z grofom Rajner Nambergom?
—	Da. z majoratnira gospodarjem, grofoan Rajner Nambergom, — je odgovoril nrinkster.
Obraz vojvode je dobil vesel izraz. Ponudil je ministru roko.
—	To me prav odkrito veseli! To je znamenje, da je grof Raj sner vendar premagal,-kar sem moral določiti glede njega ter moje fcestre.
—	Tako je, visokost! Grof Rajner je uvidel potrebo, da se poroči. Z mojo hčerko <ga vežejo že iz njenih dekliških let odkritosrčne simpatije. V tem mirnem občutku je naprosil za roko moje hčerke. Upam, da bo postal to harmoničen zakon. Značaja obeh jaan čila za to.
—	To želim prav od srca. Bog ve, da mi je delalo dosedaj težke tkrbi, da se ni grof prav nič pripravljal poročiti se. Posebno odkar je prevzel majorat, sem si to i-skreno želel. Čeprav ima še mlajšega brata, počiva vendar staro pdeme le na štirih očeh. Torej moje prisrčne čestitke. Mlademu iparu ibom osefbno izrekel svoje čestitke. — Uipaim, da se ne bo oddaljil grof Namberg toliko od dvora kot v zadnjih par letih. Vidite, odkar je postala moja sestra pametna ter je rašla v posesti svojih dveh sinov le srečo v izakonu iz Albertom, sera imel dvojno željo, da bi ee tudi grof Rajner i>otolažil ter sklenil kak zakon. Takrat mi je bilo strašno teako stopiti med mojo sestro ter grofom, ko sem izvedel za njujino ljubezen. Jaz pa nisem mogel pri-zanesti niti njej, niti grofu.
—	To vem, visokost. Roka njene visokosti, princesinje Helene, je bila že obljubljena Albertu. Jaz sem moral takrat utrjevati vašo visokosti Čeprav težkega srca, sem vendar šel takrat s trdno voljo k grofu Rajnerju, da izsilim njegovo odpoved.
Vojvoda je uzdihnil.
—	Da, da, takrat so .bili težki časi za nas vse. Moja žena in jaz ceniva zelo visoko vašo hčenko. Veseli me zelo, da bo postfala ravno grofica Namberg. Ona bo postala vredna naslednica lepe grofice (lerlmde. Grofi Namberg so vedno (poročali najlepše ženske. Jaz se vam moram še prav posebno zahvaliti, da ste me obvestili o tej zaroki, predno je postala splošno <znaan. Na vsak način lahko obve stim svojo sestro v zaupnem pismu, kajti človek ne more nikdar bili dovolj previden. Ta novica jo bo nekoliko pretresla. Kaj ne, to je samoposebi razumljivo!
Minister je »klonil glavo.
—	Vaša visokost je lahko zagotovljena, da smatram to za zelo razumljivo. Bila je tudi moja prva anisel obvestiti vas, predno postane to splošno znano.
Vojvoda je prijaano prikimal.
—	Hvala vam, ekscelenea. Vi ste bili vedno zelo previdni. Prosim vas torej, da poveste grofu Naanbergu, da ga (bom sprejel jutri * njegovo nevesto v poseibni a vd i jene i, da izrečem zaročnemu paru »voje čeatrtke.
—	Hvala vam, visokost, v imenu para za to milost. Obenem pa bi tudi rad izrekel udano prošnjo.
—	Le naprej, moj dragi!
—	Moja hčerka ne ve ničesar o tem, kar se je dogodilo. Mi smo i aiz.KovHi vaši visokosti popolno molčečnost glede te zadeve, grof Namberg in jaz. Motic je bil proti vsakemu samoposebi razumljiv. Hklenila sva tudi vzdržati ga aapraim moji hčerki. Raditega bi vas
>ti .moji hčerki prav ničesar o tem.
V beograjski glavnjači imajo kaj čudnega gosta. To je neki se-tjak. ki je nenavaden in zagone-
ton rip. kajti nadel »si je v teh težkih časih nalogo mesije. Sjx>znaJ je, da je človeštvo prokleto in da mora propasti. Edino on ga lahko rfši. -Mož namreč pripoveduje, da more človeštvo r^Siti le nova verska stranka, in pa vera, ki jo on uči.
Ta čudak, okoli ka*erega se je ljudstvo obiralo kar v trumah, se piše Maksim Števič in je doma iz vasi Vitina v leskovskem okraju Ludstvo j*- poslušalo njegova prerokovanja in mu verjelo. Stevič je ]»red letom dni zapustil rojstno hišo in začel oznanjati, kakor saim pravi "božjo misel", ki mu jo je razodel sam bog v nekem samotnem kraju pri Dudniku. Od tega časa je inožar potoval od se-la do sela in j»ovsodi oznajal svoje poslanstvo, dokler nI priromaJ v beograjsko glavnjačo.
Ko je prišel v Beograd, so se o-koli njega začeli najprvo zbirati delavci na Gospodarski ]x*i. Se-Ijak je sedel na tla in začel delavcem razlagati na dolgo in široko "božjo miser1. Delavci so ga verno poslušali. Nekaterim je bilo čudakovo modrovanje o novi verski strani v veliko zafbavo in norčevali so se iz iijega na vse aiaf*i-ne. Na cesti je nastala tako glasno prerekanje o božji misli in novi verski stranki, da je morala intervenirati policija. Neki detektiv. ,ki je slišal pridigo na cesti in prerekanje, je stopil k mesiji in zahteval, naj se legitimira. Ker mož ni imel pri sebi nobene legitimacije da je detektiv povabil na stražnico.
Ko j-e detektiv javil šefu beograjske policije, zakaj je privedel možakarja, na policijo in s čim se bavi, ga je zaslišal sam šef Po-povie.
—	S čim se bavke?
—	Ta'koj vam moram povedati, da nisem prišel v prestolico, da bi -obogatel in ljudi izkoriščal. Mene žene božji ukaz, da potu-
jem po svetu in ljudem oznanjam, kaj morajo moriti, da se rešijo božje kazni. Svet je grešen in če jK>jde tako naprej, bo strašno kaznovan na dan vesoljnega potopa, ki ni dale«*. Prišel sem zato, da rešim svet, da spreobrnem vse grešnike in jih rešim kazni božje. V ta namen pridigam ljudstvu kako naj živi in kaj naj dela ter mu o-znanjam novo vero. Eto. to je moj poklic.
KARIJERA IN KONEC SLAVNE PLESALKE
V stanovanju zasebnika Ferdi-nada Laffita v Avenue Bosquet v Parizu se je pojavil te dni sodni eksekutor. ki je prišel rubit. V siromašnem stanovanju pa ni našel ničesar, edino, kar je zarubil. je bil krasen briljantni prstan. Spravil ga je v žQp in odšel. S tem je bilo zaključeno zadnje de
Ximanm parniktw .* Shipping
.janje nenavadne ljubavne zgodbe,! — Dabro. v čem pa je ta vaša 0 kateri je svojČas govorila vsa'
Kako se potuje ▼ stari kraj in naza? v Ameriko.
Kdor J« namenjen potovati v sta* rl kraj, je potrebno, da Je poučen • potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-tuflnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo redno le prvovrstne brzoparalke.
Tudi nedrSavljanl lamorejo potovati t stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit la Waahlngtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati proSnJo ▼saj en mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washington, D. C-, na generalnega naselnl£kega komika rja.
Glasom odredbe, ki je stopila s veljavo 81. julija 1926 se nikomur
več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi t najbližji naselniSkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorko pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje leni ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, laven kvota
Jugoslovanska kvota znafia Se vedno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta-rili ameriških državljanov, moije ameriških državljank, ki so se pe 1. Junija 1028. leta poroflll in po> Uedeld. odroma žene ln neporo-9enl otroci Izpod 21. leta onih ne-driavljauov, ki so bili postavne prlpuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nefiskov, nečakinj itd., ki spadajo ▼ kvoto brea ▼sake prednosti ▼ Isti, pa ss as sprejema nikakih proieaj m ta* ~ vlaeje.
STATE BANK
nova vera
— V stalni molitvi k bogu. Kajti vsak človek ima toliko grehov na vesti, <la mora moliti noč in dan. Naijprvo sem se kesal vseh grehov, ki se^n jih storil v mladosti. Potem se mi je prikazal bog in mi je povedal, kaj moram storiti. S 1 sem po svetu, da spreobrnem človeštvo. Rešiti hočem svet pogube. Živel sem dva meseca v ne'kem samotnem kraju pri Rud-nfku in 'ko se mi je prikazal nadangel ter mi dal navodila, sem se odpravil, da rešim svet. Živim samo od kruha in vode.
Stevič je šefu policije pripovedoval še druge fantastične pravljice, kako se mu prikazujejo an
Francija.
Fardinand Laffit je bil mož slovite in lepe baletne plesalke Luise Chardonnet, ki je bila Istočasno tudi ljubica princa Antona Orleanskega. Luisa Chardonneto-va je pričela svojo karijero kot skromna plesalka, plesna umetnost pa ji je kmalu pripomogla do slave in postala je ena najbolj slavljenih in oboževanib plesalk. Med njenimi oboževatelji je bil tudi španski princ Anton Orleanski. Princ je bil velik lahkoživec. Leto za letom je prihajal v Pariz, se cele noči potikal po nočnih lokalih in zabaviščih in razmetaval denar. V varijeteju se je sezna-
.. . , ,	, .v	.nil z lepo plesalko in se do ušes
fc'eu m kako ga obisce večkrat1 tu-' - -r. -v , .
T, " . t: ±VJ<1 V zaljubil v njo. Pričel je ž njo sam sv. Peter. Nato je začel pri- V v	- . ^ . ,
J	1 -ljubavno razmerje, jo obsipal ?
]>ovedovati o vesoljnem potopu.' i -i- - i -. V. .. J . _ . . ....	. 1 J ' darili in nakitom ter ji v ulici Rue
ki se bliža. Govoril je, kako bo -d	, -
..	.,	J '	Rembrandt razkošno opermil sta-
zemlja utonua
—	Najprvo bo utonila Evropa, jo rekel sel jat, ker je preveč grešila. Iz Evro-pe prihaja vse zlo in vsi grehi, ki jih danes dela človeštvo. Drugi kontinenti bodo samo poplavljeni, ljudje se bodo rešili, ker so mnogo bolj verni in pobožni kakor Evropejci, ki so od boga najbolj oddaljeni.
Apostol iz Vitina je nato pripovedoval o našem seljaku, ki je pobožen.
—	Toda treba je, -da se pri našem seljaku razvije nova, večja ljubezen do boga in to na. drug, popolnoma nov način. Današnji svečeniki in veroučitelji, je dejal mesija, premalo slkrbe za našega nepismenega salja'ka. Kadar uče
novanje.
Prine je ljubil zalo plesalko, ta pa je ljubila svojega prijatelja i? mladih let Ferdinanda Laffita. Tega princu ni prikrivala in tudi ni tajila, da se namerava ž njim poročiti. Princ se je sprijaznil .s tem in pristal na zakon, Ferdinand Laffit in LuLsa Chardonnet sta se poročila, toda princ je ostal kljub temu Luisin ljubček. Zakonska trojica je živela v najlepši harmoniji. Kako tudi ne bi ? Luisa je imela moža, a princ ji je kljub temu ostal zvest. Mož je bil zadovoljen, kajti živel je v izobilju in razkošju, dočim je bil popreje siromak, a princ je bil srečen, da je smel ostati v družbi oboževane
vero, delajo to na napačen način plesalke. Mož ni bil ljubosumen
in tako, da seljak dvomi o vsem, kar ga uče.
Po zaslišanju je šef policije u-videl, da ima opravka z verskim fanatikom ali s fantastom, ki nima v sedi koleščkov v glavi Izročil ga je drugemu uradniku, da ga ponovno zasliši Temu je Stevič pripovedoval isto* storijo o svojem poslanstvu in vesoljnem potopu.
Po vsem tem so apostola aretirali, 'ker ni imel dokumentov in je brez poklica ter ga bodo odpravili v rojstni kraj. Ko so mu to povedali, je bil mesija precej raiZburjen%in je protestiral.
— Zakaj me boste aretirali? Kje naj sedaj molim ? — je zaklicali, .ko je jet nič ar zaprl za njim vrata glavnjače. Težko je biti prerok.
Dva pesnika se pomenkujeta o svojih proizvodih.
"Ali tvoje pesmi mnogo jo," vpraša prvi drugega.
čita-
na princa, ta pa ne na moža.
Vsi trije so bili vajeni razkošja in brezskrbnega življenja. Princ je jemal zakonca s seboj v letovišča, povsod pa je izdajal Luiso za svojo hčerko. V Xizzi so se seznanili z nekim tvorničarjem, ki je bil vojni dobavitelj. To je bilo namreč med svetovno vojno. Tvor-ničar je rabil večji kapital in pro-SU je plesalko, naj mu preskrbi 20 milijonov frankov posojila. Luisa ga je priporočila princu, ki je obljubil svojo garancijo. Iz hvaležnosti je tvorničar plesalki poklonil krasno biserno ogrlico, vredno en milijon frankov.
Posojilo pa je izostalo in tvorničar je zahteval ogrlico nazaj. Toda zakonska trojica jo je pobrisala iz Nizze v Italijo. V Milanu sta se mož in princ sprla in že se je zabliskal samokres v moževi roki. K sreči so naboji odpovedali. Končno sta se zopet pobotala in princ je obljubil poravnati vse moževe dolgove.
Prinčevo pustolovsko življenje "Seveda", mu ta odvrne, "vsa- pa španski vladi in bilo po godu, ko mojo pesem prebere najmanj še manj pa njegovi ogromni iz-petdeset urednikov...."	Idatki. Na diplomatski pritisk je
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Druitvo
a Greater New York in okolico, ink.
ODBOR 1929: P -isednik:
frank hotko
402 R, 92nd Street.
New York City Podpredsednik: MICHAEL UREK,
1715 Gates Avenue,
Brooklyn, N". T. Tajnik in arhivar: JOSEPH i-OGACHNIK,
66	Ten Eyck Street,
Brooklyn, N. T.
_ Blagajnik:
FETTER RODE,
S2S Alpha Place,
Glend»te. L. L Zapisnikar: MARTIN* COREL.
67	Scholes Street.
Brooklyn, N. Y. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10121 . 85th Rd.,
Richmond HU1. L. Trt FRANK LUPSHA.
4*1 Morris Avenue.
RockarlUe Center. L. IsL JOHN J URICA S
356 So. 4th St.
Brooklyn. N. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skorjo 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00.
Druitvo zboruje Tako tretjo soboto ▼ svojih društvenih prostorih v Beethoven ». St. med drugo in tretjo Ave., New York.

„ - . •-- . .... _
1». aprila:
Veendam. Boulogne 8ur M*r. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen 20. aprila :
New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli Genova
23.	aorlla.
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aprila: Berengaria. Cherbourg
George Wttshlnctut.. Cherbourg:. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aprUa:
Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. < PrviC). Na* islet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli. Genova
27.	aprila:
Deutschland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila:
America. Cherbourg. Bremen
1.	maja: Mauretania. Cherbourg
2.	mala:
Dresden. Cherbourg. Eremen
3.	maja: France. Havre Vulcanla. Trst Homeric. Cherbourg
Ryndam. Boulogne Sur iler. Rotterdam
4.	maja:
Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
8.	maja:
Auitanla. Cherbourg* President Harding. Cherbourg. Bremen
9.	maja:
Muenchen. Boulogne Sur Mer, Bremen
Berlin, Cherbourg. Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pom-ladanskl Izlet.)
Rotterdam, Boulogno Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	mala: Minnewaska. Cherbourg
Albert, Ballln. Cherbourg. Hamburg	j Conte Biancamano, Napoli. Genova
Boulogne Sur
13. maja:
Reliance. Cherbourg. Hamburg
15. maja:
Paris. Havre Berengaria. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	maja:
New Amsterdam. Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, Napoli, Genova
18.	r-sja:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	maja:
Preaidente W'iaon. Trst (Islet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala: .France. Havre
Veerfdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25.	mala: Minnetonka, Cherbourg
New York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grajjde. Naooll. Genova
29.	mala: Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	maja:
lie de France. Havre (Izlet) Siatendam Boulogne Sur Mer Rotterdam
Augustus. Napoli. Genova, t«. Junija:
Paris, Havre (IZLET)
26.	Julija:
lie de Francs. Havre (IZLET)
R DNI PREKO OCEANA
NaJkraJSa In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
He de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
(Ob eolnotl.)
NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi mr*dernl-mi udobnosti — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta i ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
ČO®MHLINE
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson
ODPLUJE
18. APR. in 22. MAJA
Ogromna motorna ladja
Vulcania
Odpluje na njeno prihodnje odplutje
4. MAJA in zopet 8. JUN.
Kot njena posentrimska ladja — || Saturnia. prekaSa vse ladle sveta v razkoSju, udobnosti ln naglici ter nudi najboljfio službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. VeC novosti na Vulcaniji in SaturniJI, vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. A. CO, Gen. Agentj« 17 Battery Place, New York
V JUGOSLAVIJO PO CUNARD PROGI
Najhitrejša parobrodna služba na svetu. 8 dni do Jugoslavije. Parnikl odplujejo iz New Yorka v Cherbourgh vsako sredo. Potujte na enem izmed naslednjih velikanskih parnikov.
BERENGARIA AOUITANIA MAURETANIA
Vsak petek vozijo tudi novi paxniki na olje v Havre. Vozni listki 3. razreda iz New Torka do Ljubljane in nazaj $198. In več. Privatne kaiiine, prostorni zabavni prostori. Izvrstna domaf-a hrana, uljudna postrežba.
CUNARD LINE
VpraSaJte za naSo ilustrirano slovensko knjižico — zastonj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zastopnika Cunard proge ali pl-filte na:
25 BROADWAY. NEW YORK
moral prine zapustiti Italijo in se vrniti v domovino. Na meji so ga sprejeli detektivi in na kraljev ukaz je bil prine interniran v gradu Sankt Lukar. Nadzorovali so ga zelo strogo in pazili, da bi ne pobegnil.
Toda še enkrat se je prine sestal s svojo ljubico. Prisostvoval je bikoborbi, ko se je nenudoma pojavila Luisa. V njenem avtomobilu je prine pobegnil. Lafitti-ju pa nova pustolovščina njegove žene ni bila nič kaj po volji, še bolj ga je pa razzočaralo dejstvo, da je imel princ prazno mošnjo. Bil je namreč pod kuratelo in zato so njegovi denarni viri usahnili. Laffit se je dal ločiti. Istočasno je bil princ pozvan nazaj na ! Špansko in "Loizka" je obsedela.
Sledila je cela vrsta tožb, ki so se zavlekle. Plesalka se je medtem postarala i nzdaj leži bolna pri svojem bivšem slugi. Spoznala je bridko resnico, da je na svetu vse minljivo, najbolj pa slava in bogastvo. Ferdinand Laffit se peča z branjarijo, ki mu nese toliko, da se skromno preživlja. Niti ali-mentov ne more plačevati svoji že-Zadnje, kar so mu vzeli, je
briljantni prstan. Bil je prstan, ki ga je poklonil Anton Orleanski njegovi ž»-ni.
ni.
KJE JE VALENTIN VODOPI-VEC, doma vas Kainnji.', pošta Cernice <pri Gorici. Bil je prvd. enim letom doma in potem se vrnil nazaj v Ameriko. Svoje-časno je bival pod imenom Drinkwater, 1734 E. Carpenter St. Springfield, IU. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. — Jožef P od gornik, 277 North York St., Elmhurst, 111.
(2x 1S&19)
SEMENA
V ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA in CVETLIČNA SEMENA PiSite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Half Sta.. New York. N. Y.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" I
ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE
DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA RGJAKA-TRGOVCA.	(A0ency for Sparton Radio)
IVAM P A IK" ^^Sbeet
1 V	i	J IV	CONEMAUCH. PA.