Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 130 Predstavitve in informacije Alma KROPIN Urbane zgostitve območij z razpršeno gradnjo na primeru naselij občine Piran Magistrsko delo Urbane zgostitve obmo- čij z razpršeno gradnjo na primeru naselij občine Piran je bilo napisano leta 2018 ob koncu drugostopenjskega magistr- skega študijskega programa Urbanizem na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrska naloga obravnava urbane zgostitve območij z razpršeno gradnjo v občini Piran, in sicer urbanistično za- snovo štirih delovnih območij v naseljih Seča, Parecag in Sečovlje  (slika 1). De- lovna območja so preoblikovana tako, da se v prostor vnesejo nove urbane oblike z nizko, toda gosto zazidavo in mešano rabo prostora. Nova urbana gostota naj bi bila dovolj visoka, da se izboljšajo njeni kazalniki, učinkovitost infrastrukture in ponudba storitvenih dejavnosti, vendar ne tako visoka, da bi negativno vplivala na kakovost bivanja. V prvem delu naloge je raziskan pojem gostote urbanih območij in s pomočjo literature so opredeljena merila, ki so vrednotena z numeričnimi kazalniki. Uporabljen je tudi sistem meril za traj- nostno načrtovanje območij z visoko gostoto, ki ga je izoblikoval Luka Mla- denovič  (2011). Vsa merila so pozneje uporabljena pri analiziranju urbanistič- nih zasnov štirih delovnih območij. V sklepu so predstavljena načela širitve in zgoščanja urbanega prostora v vseh de- lovnih območjih, navedene pa so tudi usmeritve za njihov nadaljnji trajnostni razvoj. Naloga temelji predvsem na zgošče- vanju urbanih območij s pristopom trajnostnega urbanega razvoja. Urbane zgostitve z mešano rabo ne pomenijo samo ravnovesja med ljudmi in rabami prostora, temveč zagotavljajo najbolj trajnosten način življenja. Trajnostni urbani razvoj predvideva življenje v urbanih oblikah z nizko, toda gosto pozidavo in mešano rabo prostora, saj Slika 1: Prikaz štirih delovnih območij (vir: Kropin, 2018) te omogočajo dvig vitalnosti urbanih območij, boljšo kakovost bivanja z več družbenimi interakcijami ter bližino delovnih mest in trgovin. Slovenska znanost že desetletja opozarja na škodljivost pojava razpršene gradnje, predvsem zaradi njene neracionalnosti v komunalnem, tehnološkem, uporab- nem in estetskem okviru  (Deu, 2007, navedeno v Gabrijelčič in Oman, 2011). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 131Predstavitve in informacije Ob pogledu na naš slovenski prostor se večkrat srečamo s pojavom razprše- ne gradnje, saj zavzema kar tri četrtine celotnih poselitvenih območij države. Prostostoječa individualna hiša pa zara- di možnosti individualnega oblikovanja še vedno ostaja slovenski bivanjski ideal, vendar je gospodarsko in ekološko naj- manj primerna oblika gradnje. Večja gostota je orodje za razvoj traj- nostne urbane oblike, ki varčno izrablja prostor in energijo, povečuje pestrost in intenzivnost družbenih, trgovskih in kulturnih stikov ter omogoča gospodar- no organizacijo storitvenih dejavnosti, družbene infrastrukture in javnega pro- meta (Mladenovič, 2011). Nizka večstanovanjska gradnja prispe- va k okoljski trajnosti, saj ohranjanja prostorske zmogljivosti območja in zmanjšuje pritiske po širitvi naselja. Ta način gradnje združuje prednosti indivi- dualne gradnje, kot sta neposreden stik z naravo in individualnost bivanja, in Slika 2: Tloris urbane zgostitve delovnega območja naselja Seča (vir: Kropin, 2018) večstanovanjskih objektov, kot so dobra dostopnost do družbene infrastrukture ter nižji stroški vzdrževanja. Postopno zgoščanje glede na prej do- seženo gostoto in na gostoto okoliških območij je ključno pri zgoščanju znotraj že obstoječih urbanih tkiv. Le tako se bodo lahko prebivalci pozitivno odzvali na spremembe (glej Mladenovič, 2011). Zgoščanje urbanih oblik pomeni ume- stitev objektov znotraj mesta, polnjenje Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 132 Predstavitve in informacije praznin, uporabo prostora z drugimi prebivalci in zmanjševanje razdalj. Ur- bane zgostitve območij zmanjšujejo razdalje potovanj ter dajejo prednost kolesarjenju in hoji. Ponujajo gospo- darsko upravičenost mešanja rabe ter učinkovito delovanje servisov in stori- tev. Omogočajo tudi družbeno in med- generacijsko mešanje prebivalcev. Naša prihodnost je zdaj v kompaktnem me- stu, saj ima mešano rabo prostora in se širi navznoter z renoviranjem območij. Programski koncept urbanistične za- snove štirih delovnih območij je dolo- čen okvirno, zato so sčasoma dopustne programske spremembe in dopolnitve. V urbanih območjih je treba zagotoviti kakovostno mešanje programa in ponu- diti privlačen prostor za številne mo- žnosti preživljanja prostega časa. Celo znotraj posamezne stavbe je treba načr- tovati mešano rabo prostora, na primer delovna mesta, storitvene dejavnosti in stanovanja. Naselje z večjo gostoto in mešano rabo prostora v prometni ureditvi obmo- čja daje prednost hoji in kolesarjenju. Načrtovanje cestnega omrežja mora upoštevati stanje obstoječega območja, sistem javnega potniškega prometa pa mora zagotoviti dober dostop do javnih storitvenih dejavnosti (šola, zdravstve- ne ustanove ...). To se doseže z gostim omrežjem javnega potniškega prometa in ustrezno umestitvijo njegovih po- stajališč, saj večja gostota poseljenosti praviloma omogoča učinkovitejši sistem javnega transporta. V nalogi smo ugotovili, da je nizka zgo- ščena gradnja z družbenega, gospodar- skega in urbanističnega vidika najpri- mernejši način gradnje na delovnih ob- močjih. Urbanistični kazalniki so poka- zali, da sta se na vseh delovnih območjih povečali urbana gostota in stopnja razvi- tosti mestnih funkcij. Urbane zgostitve so povečale skupni faktor zazidanosti za 30  %, skupni faktor izrabe zemljišč pa se je povečal za 43 %. Gostota stanovanj se je povišala na 13,7 stanovanjske enote na hektar, kar predstavlja povišanje go- stote stanovanj za 280 %. Izboljšali sta se družbena in prometa infrastruktura, saj se je skupna bruto površina javnih sto- ritev in servisov povečala za 12.305 m², kar predstavlja 40 % več površin javnih storitev in servisov kot pred urbanimi zgostitvami. Gostota delovnih mest se je povišala za 31 %, kar pomeni, da ima 21  % vsega prebivalstva zagotovljeno delovno mesto znotraj delovnih ob- močij. Kljub povečanju urbane gostote pa so njene vrednosti kazalnikov dokaj nizke, saj se urbane zgostitve skladajo s stopnjo urbanosti okolice in ohranjajo zelene odprte površine območij. De- lovna območja so se tako preoblikovala v privlačnejše in kakovostnejše bivalno okolje (slika 2). Prostor je omejena dobrina, zato mora biti vsak poseg vanj skrbno premišljen. Negativen trend razpršene poselitve lahko upočasnimo z uvajanjem nizke večstanovanjske gradnje, saj lahko ta doseže racionalno rabo prostora ob za- gotavljanju visokega bivanjskega ugodja. Naj se izoblikuje želja vseh, da kompak- tni model poselitve postane naš dom. Nizka zgoščena gradnja z mešano rabo prostora je naša prihodnost. Alma Kropin, mag. inž. arh. urb. magistrantka študijskega programa Urba- nizem na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani E-pošta: alma.kropin@hotmail.si Viri in literatura Kropin, A. (2018): Urbane zgostitve območij z razpršeno gradnjo na primeru naselij občine Piran. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Mladenovič, L. (2011): Kriteriji za trajnostno načrtovanje in gradnjo območij z visoko gostoto poselitve. Doktorska disertacija. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Oman, M., in Gabrijelčič, P. (2011): Prepozna- vanje razpršene gradnje pri pripravi občinskih prostorskih aktov. AR. Arhitektura, raziskave, 11 (2), str. 55–66.