Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci O VICE Občine juršinci Leto XI, številka 3 21. december/gruden 2007 gSLf' k :k j|6r 11* E mu,: m: £; tT K J. . r *# |» J fl «v i 1 ^"IBESF 31 ri j1*"1 """r . . ^1 IpF Spoštovane občanke, občani! V prihajajočem letu naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, uporabiti prave poti in v sebi in drugih najti le dobre sledi. Vaš korak naj bo odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje pa iskrivo in ustvarjalno. Vesele blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2008. Vam želi vaš župan Alojz Kaučič vh. m I, 1.1 f H i, ■ ; r '' n ; ,.XZ /V / > V’ :!; r ' v ir;, i ■■ T X •m---. .•••••••* !Vi i: h i , i i f ' j" . f ' I » , h: : ' 5 L;' ;: -- • s v '!i . * i ■ * r- i • ■; \ X j * il Si« . ,yj. ,r : S . iti t -r- 1 ' 7'/ j .-s fc —r- «*•- - ? V-- 1 Spoštovane občanke, občani! Tildi v letu 2007 smo v Občini Juršinci nadaljevali razvoj z dinamiko, ki opredeljuje postopnost korakov in odločitev z dovolj pogumnimi potezami, da le-te predstavljajo izziv in motiv za celostni razvoj naše občine. Tako smo že v prvih mesecih letošnjega leta po zaslugi obojestranskega interesa in dogovora z investitorjema, zakoncema Klemar iz Murske Sobote, odprli zasebno lekarno v Juršincih. Lekarna skupaj z zobozdravstveno ambulanto in zdravniško službo dopolnjuje celotno zdravstveno varstvo v občini, ki v osnovi predstavlja uresničevanje ene od temeljnih skrbi lokalne cžNovLce, Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Damjan Šimenko, Dragica Toš Majcen, Nataša Žajdela, Miroslav Moleh, Alojz Kaučič in Ana Marija Pučko. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Lektorica: Ksenja Žmauc Odgovorni urednik: Damjan Šimenko Oblikovanje in tehnično urejenje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. skupnosti za svoje prebivalce. V prvi polovici leta smo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolžini 274 metrov, katerega smo zaradi racionalizacije gradili ob delih rekonstrukcije ceste skozi Juršince. Investicija kanalizacijskega omrežja, ki se počasi zaključuje, je prva faza k trajnostni rešitvi odvajanja odpadnih kanalizacijskih voda v Juršincih, ki se bo zaključila z izgradnjo čistilne naprave v prihodnjih letih. Pri obnovi in rekonstrukciji občinskih cest smo v letošnjem letu obnovili 1400 metrov dolgi odsek ceste v Zagorcih. Cesta s preplastitvijo omogoča varno in lepšo vožnjo skozi Zagorce, saj obnovljena cestna povezava daje dopolnjen pomen k tej cestni infrastrukturi. Ob koncu leta smo na novo asfaltirali dva cestna odseka: odsek v Dragovič v dolžini 340 metrov in odsek v Sakušaku v dolžini 196 metrov. To sta odseka, ki sta bila prepotrebna investicije in pomenita predvsem lažje pogoje bivanja tam živečih ljudi. Na Miklavževo smo v naselju Hlaponci izvedli investicijo izgradnje sistema javne razsvetljave, ki poteka ob glavni cesti do vaškega doma in do odcepa za Rotman. Ob neposrednih investicijah pa nam je v pogajanjih in razgovorih z odgovornimi v Direkciji za ceste Republike Slovenije uspelo dokazati nevarnost cestnega križišča v Juršincih, nato pa slednje prepričati, daje za rešitev varnostnega problema potrebno zgraditi krožišče v. Izgradnja prve faze se ravno v teh dnevih končuje. Nadalje smo s pogovori z odgovornimi v Direkciji uspeli doseči dogovor o faznem, dvoletnem projektu posodobitve in obnovitve 25 let stare asfaltne plasti cestnega odseka v dolžini dobrih 5 km, in sicer v smeri proti Gomili. S pogovori in z argumenti smo v letošnjem letu uspeli prepričati odgovorne na Pošti Slovenije in Mercator d.d., da je za posodobitev oziroma novogradnjo teh dveh objektov z vidika razvoja, ugleda in poslovnih ambicij, ki jih imata instituciji, v prihodnjem letu in v letu 2009 nujno zgraditi novo pošto in sodobno prodajalno. V letu 2008 želimo uspešno zaključiti projekt posodobitve, obnove in rekonstrukcije povezovalne ceste Vodol-Polenšak, ki jo bomo obnovili skupaj z Občino Dornava ter s pomočjo evropskih sredstev iz naslova razvoja regionalnih pokrajin 2007-2013. Ob tem pa bomo v dolžini 950 metrov obnovili tudi cestno povezavo LC v Grlincih. Prav tako v prihodnjem letu pričakujemo uspešno nadaljevanje pogovorov z vodstvom Doma za upokojence Ptuj, ker smo v letošnjem letu začrtali idejne zasnove gradnje dislocirane enote ptujskega doma v Juršincih, kjer bi svoje bivanje lahko koristilo od 40 do 50 varovancev. To pa bi ob skrbi za starejše v občini pomenilo tudi možnost zaposlitve naših občanov. Ko se opredeljujejo cilji in seštevajo rezultati, se v življenju velikokrat v ospredje postavlja vprašanje ali dilema, na kakšen način bi lahko nekatere projekte, investicije izpeljali še boljše, v večjo zadovoljstvo ljudi, a že v naslednjem hipu se človek sooči z realnostjo, ki kaže, da je ciljna prioriteta razvoja odvisna od dejanske finančne sposobnosti občine in je ta zaradi naše majhnosti dokaj omejena. Vendar nas to ne obremenjuje, kajti naše območje je bilo skozi zgodovino že velikokrat prepoznano kot kraj pridnih, ustvarjalnih, marljivih in prijaznih ljudi. To je naš kapital, ki ga bomo v prihodnje nadgrajevali s takšnim razvojem občine, ki bo za starejše in mlade pomenila možnost udobnega, zadovoljnega in umirjenega življenja, kar je in bo še v prihodnje največja dobrina današnjega časa. Živeti dobro in kvalitetno, živeti v miru, v sožitju z naravo in v družbi prijetnih ljudi pa bo tudi v prihodnje tisti argument, ki ga bomo v Slovenskih goricah promovirali, da bodo v te lepe kraje še naprej prihajali živet mladi ljudje, saj bomo skupaj soustvarjali prijetno življenje vseh občanov. Župan Alojz Kaučič TELEKOMUNIKACIJE - VRNJENA PREKOMERNO VLOŽENA SREDSTVA V začetku novembra so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d., na območju naše Občine dobili vrnjena sredstva. Vendar je od sprejetja samega krovnega Zakona - julij 2002, pa do dejanskega vračila preteklo kar nekaj časa seveda je sam Zakon dobil nekaj bistvenih sprememb s potitivnm učinkom za upravičence. Prvotni Zakon, je predvidel višino vračila le 20-40 % prekomerno vloženih sredstev. S tem pa se seveda samo Združenje upravičencev, ki je boli ustanovljeno na prvem Kongresu združenja na Vranskem, katerega predsednik je bil g. Darko FRAS, za- UPORABA RAČUNALNIKA IN BREZŽIČNA POVEZAVA V JURŠINCIH Prebivalci občine Juršinci lahko v prostorih občinske uprave v prihodnje brezplačno koristijo usluge računalniške aplikacije (e-točke). Na spletni strani občine Juršinci si boste lahko izpisali razne obrazce, ki so objavljeni na spletni strani občine Juršinci, ob tem pa boste lahko brezplačno uporabljali tudi internetno povezavo. Kmalu bo možna tudi brezplačna uporaba brezžične internetne povezave na širšem območju naselja Juršinci, kjer bodo lahko interesenti uporabljali brezžični internet brez stroškov uporabe, in sicer do obdobja prihodnjih dveh let. Ob tem želimo, da bi čim več občanov koristilo usluge in uporabo e-točke. Občina Juršinci vzemalo za spremebe. Sicer pa je predsednike lokalnih komisij za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Združenje vseskozi na svojih zborih sznanjalo z novostmi posebnostmi in posredno zadolžitvami glede samega vračila. Tako smo speljali postopek zbiranja podpisov volilcev, ki bi naj dali podporo za raspis refernduma. Bistvene točke le tega spo bile: - vračanje prekomerno vloženih sredstev ne glede na čas sklepanja pogodbe - vračanje celotnega prekomerno vloženega dela, - vračanje v roku 1 meseca od vplačila prve kupnine od privatizacije državnega deleža v Telekomu Slovenjije. Na območju naše Občine, je bilo veliko storjenega, saj smo preko takratnih vaških odborov, organizirali zbiranje podpisov - na območju celotne Slovenije jih je bilo potrebno zbrati 40.000. V sami Občini smo jih zbrali kar precej, za kar gre zahvala takratnim vaškim odborom, ki so akcijo speljali več kot odlično, ter seveda vsem tistim, ki so podporo izrazili osebno. Prav tako je svojo nalogo odlično opravila občinska uprava, saj je ga. Angela ŠMIGOC, imela vso potrebno dokumentacijo, ki se je nanašala na izgradnjo telefonije odlično shranjeno in kot tako pripravljeno za pripravo podatkov o višini sredstev. Glede na navedeno smo ena izmed redkih Občin, ki ji je bil priznan celoten zahtevan znesek prekomerno vloženih sredstev za upravičence, z namenom pridobitve telefonskega priključka za fizične osebe in lokalno skupnost. Tisti, ki pa so individualno sklepali pogodbe s takratnim Telekomom, pa so bili s strani komisije prav tako seznanjeni kako postopati. Tako je naša Občina prejela skupaj 255.920,83 EUR, zns-esek 225.136,11 EUR, razdelila med 536 upravičencev, 28.993,99 je ostal Občini, 1.790,72 pa je prejela Občina DORNAVA. Malokdo je verjel v uspeh oziroma, da se bodo vračala prekomerno vložena sredstva v javno tlekomunikacijsko omrežje. Sama sem vesela da je uspelo in da je Komija za vračanje vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje, ki je bila s strani takratnega občinskega sveta ustanovljena v sestavi mene kot predsednice, ter g. Andreja ČEH in Romana MATJAŠIČ svoje delo opravila korektno. Dragica TOŠ MAJCEN USPEŠEN ZAČETEK SEZONE 2007-2008 ZA JURŠINSKE STRELCE Sezona tekmovanj v streljanju z zračnim orožjem se je za strelce SD Juršinci začela kar na domačem terenu (v telovadnici Osnovne šole Juršinci), saj so bili organizatorji prvega kola vseh državnih lig, ki je potekalo v organizaciji SD Juršinci, seveda s pomočjo Občine Juršinci. Juršinski strelci tekmujejo v streljanju z zračno pištolo v prvi državni ligi, kjer je ekipa trenutno na odličnem 2. mestu, posamezno pa je Simon Simonič na 2. mestu, Ludvik Pšajd na 3. mestu in Rok Pučko na 28. mestu. V tretji državni ligi je ekipa trenutno na 3. mestu, posamezno pa je Mirko Moleh na 3. mestu, Dušan Krajnc na 8. in Niko Pšajd na 15. mestu. V državni ligi za mlajše kategorije je pri mladincih posamezno Rok Pučko na odličnem 1. mestu; kadeti Ivan Druzovič, David Kekec in Niko Pšajd pa so ekipno na 5. mestu, čeprav komaj začenjajo svojo strelsko pot. Strelci tekmujejo tudi v regijski ligi, kjer so ekipno trenutno na 3. mestu, posamezno pa je Mirko Moleh na 4., Dušan Krajnc na 6. in Niko Pšajd na 16. mestu. V mednarodni FIRST ligi tekmovalci zasedajo ekipno odlično 1. mesto; v posamezni konkurenci pa je Simon Simonič na 3., Ludvik Pšajd na 9., Rok Pučko na 36. in Mirko Moleh na 37. mestu. V tej ligi tekmujejo strelci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Ekipa juršinskih strelcev pod vodstvom Darka Pavlina je sodelovala tudi na POKALU MLADOSTI v Zagrebu. Prireditev spada med večja mednarodna tekmovanja v tem delu Evrope. Simon Simonič, Ludvik Pšajd in Rok Pučko so se z odličnim streljanjem uvrstili tudi v A-reprezentanco, ki je 15. 12. 2007 zastopala Slovenijo v Ljubljani na dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške. MiMo VEČ KOT 169 KILOGRAMOV ZBRANIH BATERIJ Otroci osnovne šole Juršinci so aktivno pristopili k natečaju »Zbirajmo odpadne baterije in pomagajmo naravi«. Do sedaj so zbrali že več kot 169 kilogramov odpadnih baterij. Akcija bo trajala do konca meseca maja, otroci pa se hkrati seznanjajo o škodljivosti nevarnih odpadkov in si privzgajajo pozitiven odnos do narave. Strokovno pomoč nudi podjetje Saubermacher Slovenija iz Lenarta. Podjetje redno odvaža te nevarne odpadke in jih okolju prijazno odstranjuje, oziroma predaja v nadaljnjo predelavo. Za vzpodbudo pa bo na koncu akcije najboljšemu razredu poklonilo denarno nagrado. Več lahko preberete na internetni strani OŠ Juršinci. Koordinatorka: Aleksandra Vitikovič Tekmovalci SDJuršinci od leve: Mirko Moleh, Simon Simonič, Ludvik Pšajd, Kok Pučko, Dušan Krajnc, Jernej Pondelak, Niko Pšajd, David Kekec, Petra Simonič, Ivan Druzovič in trener Darko Pavlin. DESET LET GASILSKE ZVEZE OBČINE JURŠINCI Letos je minilo deset let od ustanovitve Gasilske zveze Občine Juršinci. Ko so na širšem ptujskem območju nastajale nove občine, je hitro za tem razpadla tudi takratna Gasilska zveza Ptuj, zato smo tudi gasilci v naši novonastali občini Juršinci bili prisiljeni začeti razmišljati, ali se priključiti k eni od novonastalih zvez ali pa raje ustanoviti lastno gasilsko zvezo. Na pobudo župana, gospoda Alojza KAUČIČA, smo se naposled le odločili, da tudi v naši občini ustanovimo zvezo z imenom Gasilska zveza Občine Juršinci (GZOJ), saj nam je tudi zakon dopuščal, da lahko dve prostovoljni gasilski društvi ustanovita svojo zvezo. Zato smo že 1996. leta začeli pospešeno pripravljati vso potrebno dokumentacijo in že v začetku leta 1997 uspeli sklicali ustanovni občni zbor, kjer smo soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi Gasilske zveze Občine Juršinci. Izvolili smo vodstvo in tudi ostale organe, ki jih narekujeta Zakon o društvih in Zakon o gasilstvu. Delo zveze je predvsem povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi, spremljanje njihovega dela, svetovanje in organizacija pri izobraževanju gasilcev, svetovanje pri nabavi opreme, predvsem pa je vezni člen med Gasilsko zvezo Slovenije in gasilskimi društvi v naši zvezi. Vse to nam tudi nekako uspeva, vendar pa bo potrebno nekatere stvari tudi temeljito predelati in sprejeti ustrezne ukrepe, da se bo lahko nemoteno delo zveze tudi nadaljevalo. Za delo zveze so bili potrebni tudi ustrezni prostori, katere nam je velikodušno odstopila naša lokalna skupnost in tako GZOJ domuje v prostorih Občine Juršinci. 'IVidi sredstva za delovanje zveze smo deležni iz proračuna Občine Juršinci, za katere smo jim tudi iskreno hvaležni. V zvezi smo z delom PGD Grabšinski breg in PGD Gabrnik kar zadovoljni, saj smo v desetih letih ob veliki pomoči občine uspeli realizirati kar obširne projekte. Pridobili smo dva nova avtomobila z vso opremo za hitro posredovanje, nekaj dodatne opreme in drugega orodja, ki je za naše delo nujno potrebno. Zavedamo se, da nam je vse to uspelo samo zato, ker ste, drage občanke in občani občine Juršinci, znali prisluhniti našim željam in potrebam, da ste po svojih močeh prispevali vaša težko pridobljena finančna sredstva. Zagotovo se zavedate, da je z dobro opremo zagotovljena boljša varnost vas in vašega premoženja. Čutim se dolžnega, da se v imenu GZOJ in v imenu obeh naših gasilskih društev iskreno zahvalim svetnikom in svetnicam, kakor tudi g. županu. Iskrena hvala vsem občankam in občanom naše občine in vsem ostalim, ki ste kakor koli pomagali, da so se nam uresničile naše velike želje in potrebe. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem gasilkam in gasilcem, ki so in bodo še v bodoče pripravljeni priskočiti na pomoč slehernemu, ki mu bo naša pomoč potrebna. Vsem prebivalcem naše občine želim blagoslovljen božič ter sreče, zdravja in miru v letu 2008. Predsednik GZOJ, Franc Ratek PRIKAZ GASILSKE VAJE OB MESECU POŽARNE VARNOSTI Mesec oktober je bil zaznamovan v smislu POŽARNE IN CIVILNE VARNOSTI. V mesecu oktobru je bila na Osnovni šoli Juršinci prikazana gasilska vaja. Gasilci so izvedli prikaz gašenja z gasilnimi sredstvi in visokim tlakom. Prikazali so evakuacijo in oskrbo ponesrečencev. Vaja je potekala pod okriljem Gasilske zveze GASILSKO DRUŠTVO GRABŠINSKI BREG JE PONOSNO NA SVOJE IME Bilo je jesenskega popoldneva, ko sva se z županom Juršincev srečala na Ptuju. Ob kavici na prikupni terasi je beseda stekla o vsakdanjih rečeh. Tako je beseda nanesla na ugotavljanje, od kod ima ime Gasilsko društvo Grabšinski breg. Gospod Franček Holc je dobro poznal zgodovino, saj je bil namreč prava legenda znanja in sposoben soustvarjalec Turističnega društva Gomila ter gonilna sila Gasilskega društva Grabšinski breg. Gasilski dom so gasilci postavili ob vznožju vzpetine, ki se dviga do križišča na Grabšinskem bregu in se proti vzhodu spušča v dolino vse do vasi Grabšinci. Vas Grabšinci je zelo stara, saj se prvič omenja v Otokarskcm dežclno-kmcčkem urbarju že v letih 1265 do 1267 z naslovom Grabtschinzen z 12. kmetijami in strelskim dvorcem. V letih od 1449 do 1450 je dvorec dobil vitez Rupert Grabšinski, znan tudi kot vitez Mihael, ki je v mladosti ostal brez staršev in je dobil skrbnika. Leta 1922 je strelski dvorec dobil Jurij Suhač. Suhači so dvorec posedovali vse do leta 1734, ko ga je kupila Marina Keršin. Pozneje so dvorec posedovali plemiči Nemešjaki. Zadnji lastnik, Fran Kovačič, se je priženil iz Senčaka ( Fran Kovačič: Zgodovina trga in sreza, 1922) . Sklepamo, da so bogato zgodovino Grabšincev poznali tudi na zahodni strani Grabšinskega brega, saj so zgodovinski pomen vitezov Grabšinskih, ki so na tem področju živeli pred 750 leti, ohranili tako, da so svoje gasilsko društvo poimenovali Gasilsko društvo Grabšinski breg. V tem zapisu želim omeniti še kamen, ki je nekoč povezoval krajane Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah, Svetega Jurija ob Ščavnici, Male Nedelje in Svetega Tomaža. Kamen stoji v Senčaku in je nekoč bil stičišče omenjenih krajev, saj so se župani teh krajev srečevali ob njem in reševali nastale spore ob kamnu sprave. Ob zanimivem klepetu s človekom, kot je župan Alojz Kaučič, ki je zaslužen za napredek in razcvet Juršincev, je ura klepeta minila kot minuta. Juršinci, znotraj katere sta sodelovali domači gasilski društvi: Prostovoljno Gasilsko društvo Gabrnik in Gasilsko društvo Grabšinski breg. Sledil je prikaz gasilske tehnike na prostorih igrišča šole. Gasilsko opremo so podrobno demonstrirali in pokazali člani obeh gasilskih društev. Učenci so po končani vaji tehniko preizkušali, se seznanjali z gasilstvom in se v veliki meri tudi navdušili nad delom gasilca. Res je, da je lepo biti gasilec, vendar to zahteva tudi veliko mero odgovornosti, znanja in poguma. Damjan Šimenko VRBANOV KLANEC Kolovoz Vrhanov klanec je vodil najprej v položni hrib, za tem pa v raven odsek kolovoza, ki je bil z obeh strani poglobljen približno dva metra v zemljo. Uidi danes je teren povsem enak in nespremenjen. Ime Vrbanov klanec je dobil zaradi dokolenskega blata in ravnega odseka, čeprav gre pravzaprav za hrib. Ime Vrbanov klanec se je prijelo, udomačilo in velja še danes, čeprav so razmere močno spremenjene. Znanec in prijatelj iz mladih let me je pred tremi leti vprašal, kaj se je v zadnjih desetletjih spremenilo v mestih. »Nič posebnega«, sem rekel, »večje spremembe so pri vas, na deželi.« Le ena od teh sprememb je tudi Vrbanov klanec. Vrbanov klanec je nekoč povezoval domačijo in vinograd. Domačijo sta dopolnjevala vinograd in zidanica. To okolje se je imenovalo Vrh. Vinograd se je razprostiral na izredno lepi legi, od kmetije je bil oddaljen okrog 500 metrov. Glavni pristop do njega je bil po kolovozu Vrbanov klanec. Kolovoz je bil sicer lep in prijeten, toda le v suhem poletnem obdobju. V jesenskem deževnem obdobju pa je postal blaten. Vodil je mimo Vrbanove domačije in ker je bil teren raven in z obeh strani vkopan v zemljo, voda ni odtekala. Glavni delež je prispevala tudi ilovnata zemlja. Tako je nastala blatna brozga, v katero so se pogrezali vprežni vozovi vse do osi. Težaven je bil prevoz grozdja na prešo, še težje pa je bilo mošt preseliti v zidanico na Vrh. Kolovoz je danes asfaltiran in ni več kolovoz, ampak dokaj moderna cesta, po kateri vozijo avtomobili, tovornjaki in traktorji. Živinskih vpreg je danes toliko, kot je bilo za časa kolovoza motornih vozil. Ali gre razvoj v pravo čas, bo pokazal vseved čas. Današnji mladenič bi morda očital, da so ljudje nekoč bili neiznajdljivi in leni ter se morda sprašuje, zakaj niso kolovoza vsaj posuli z gramozom. V teh krajih ni bilo gramoza. V vse smeri je do njega 16 kilometrov. Edini način za prevoz gramoza, ki je obstajal takrat, je bila konjska vprega in voz s štirimi kolesi, imenovan »parizar«. Traktorji in tovornjaki današnjih izvedb so bili še v »vesolju«... Nekaj podatkov o Vrbanovem klancu: - prvi asfalt je bil položen na tej trasi v letih 1989, 1990; - razširitev »mulde« je bila v letih 2001, 2002; - nova preplastitev je bila izvedena 2. 8. 2007. Avguštin Šek Jožef Tišler NASTAVLJALI SO JIH POLANCI, PRAZNILI PA TUDI VRHOVCI Nekoč so bile vode na Grlinškem v Pesniški dolini bogate z ribami. Brnca, Črnec, Pesnica in Stara Pesnica, so bile čiste, v njih so se ljudje tudi kopali. Ribe iz teh vod, predvsem iz Črnca in Stare Pesnice, so bile zelo cenjene v prehrani naših ljudi. Ljudje so bili izredno navezani na te vode. Niso jih onesnaževali. Tako tudi dobrih ribičev v bližini ni manjkalo, pa čeprav jih je dosti lovilo, kot pravimo, »na črno«, je bilo za vse zadosti. Polanci, ki so živeli v bližini teh vod, so na »svojih teritorijih« v Črncu nastavljali vrše in si nekateri neupravičeno svojih takšen ribolov. V vrše so se ribe same ujele, pozneje je bilo treba vršo samo izprazniti in jo ponovno nastaviti. Vrša je bila posebna ribiška past, spletena iz pintovca, tako da je bila na notranji strani zožena oz. zaprta. Riba je z lahkoto prišla v njo, nazaj pa ni našla več poti in se je ujela. Tako so ti ljudje imeli nekoč vedno dovolj ribjega mesa pri hiši. Zviti Vrhovci - tudi njim je teknilo ribje meso - pa so Polancem te vrše pridno praznili. Ko so jih Polanci nastavili in odšli domov, so jim seveda ti nepridipravi vrše dvignili iz vode, izpraznili in ponovno nastavili v vodo ter jo s plenom popihali čez Gomajno. Dostikrat lastnik vrše niti opazil ni, da jo je nekdo že izpraznil, ker so se druge ribe v kratkem času spet ujele in vsak je dobil svoje, pa naj bo to Polanec ali Vrhovec. Tako je bilo v Črncu, ki je bil nekakšen rokav Drnce. Voda je tudi vzdrževala naravno ravnovesje na grlinških travnikih med Brnco in Pesnico. Ob poplavah Pesnice je stekla v ta rokav tudi odvečna voda. v Črncu in Stari Pesnici najboljši ribolov. Ščuke so merile tudi do enega metra in pol. Povečini, razen v jamah - »tunfih«, ni bila dosti čez meter in pol globoka vode. Voda je bila izredno čista, z veliko vodnih rastlin. Tudi nekakšni lokvanji z lepimi rumenimi cvetovi in širokimi listi so rasli iz nje. Pravi raj za ribe, ki so imele hrano in kritje pod temi rastlinami. Največ je bilo krapov, žlejov, klenov, ojstižev, rdečeperk... Nekoč so naši dedje spet lovili - ribarili v »kalnem« v Stari Pesnici. Tako kot po navadi so zajezili, skalili in kar s koši lovili ribe. In glej ga vraga, že od daleč so opazili, da se jim z levanjske strani približuje možak, ki je bil paznik. »Kar bo, pa bo«, so si rekli. Že ko so šli od doma, so računali s tem in vzeli so steklenico žganice s seboj. Pa kaj, saj so bili sami preizkušeni fantje, nekateri so dali skozi tudi fronto v prvi svetovni vojni. Niso se kar tako ustrašili ali celo spustili v beg pred njim. Ko se jim je paznik približal, jim je ukazal, naj pridejo iz vode. Seveda niso šli. »Mogoče pa se ga bo dalo prelisičiti«, so si mislili. Eden od ribičev mu je ponudil žganico, ker vedeli, da ga možakar rad »cukne«. Če bi prijel za »flašo«, bi ga ribiči potegnili v vodo in malo na mokrem omehčali. Seveda pa je bil paznik previden in ni prijel. Ribiči pa so nato s plenom, ki so ga imeli, po drugi strani pobrisali v brege, v varno zavetje. Črnec je bil na Hvaletinškem z jarkom povezan s Pesnico. Nedaleč stran od Hvaletinškega mosta na Pesnici je stala na tem jarku lesena zapora. Ta jarek je bil povečini suh. Ko pa je Pesnica ob močnem deževju začela naraščati in poplavljati, je bila ta zapora dvignjena in voda z ribami se je po tem jarku razlila še po bližnjih travnikih. Ko je deževje prenehalo in je voda v Pesnici začela upadati, so to zaporo spustili, da se večje ribe s tokom niso mogle vrniti v Pesnico. Ostale so za zaporo in tudi po jamah na bližnjih travnikih. Pozneje jih domačinom ni bilo težko poloviti. Tako so se ti ribiči večkrat prepirali, kdo bo več dobil. Tako je pač bilo nekoč. S časom so Brnca, Črnec, Pesnica in Stara Pesnica odtekle, skupaj s čisto vodo pa so izginile tudi ribe. Človek je s prevelikim posegom v prvotno naravno kulturno krajino in s svojim pohlepom za čim večjim hektarskim donosom in s posledičnim onesnaževanjem tem vodam in živim bitjem v njih naredil v zadnjem času več škode, kot vsi ti nekdanji »divji ribiči«! Nova Brnca in Nova Pesnica pa sta danes onesnaženi in takšnega ribolova, kot je bil nekoč, danes ni več. Anton Lajh Po stari navadi so nekdaj šli naši predniki na veliki petek, ko je strogi post, lovit ribe v Črnec ali Staro Pesnico. Ker je spomladi voda še prehladna, niso šli v vodo kot poleti. Mrežo, sak so pritrdili na dolgo »ranto«. Potem je eden to pripravo nastavil v vodo na primernem mestu, druga dva pa sta vsak na svoji strani z »vobikom« gnala proti mreži, da so se ribe ujele. »Vobik« je bila dolga palica, ki je imela na enem koncu pritrjeno okroglo deščico, da se ni zarila v blatno dno. Z njim so plašili ribe in jih gnali proti nastavljeni mreži. Štrbunk - štrbunk se je slišalo iz vode in že se je ujel kakšen velik krap. Z dvigom mreže so ga hitro imeli na suhem. Da je bilo plena zadosti, so morali nastaviti na več mestih. Bilo je že davnega leta z vročim poletjem. Bila je suša. Kosci so ravno pokosili travnik na Vejkih ob Črncu. Odložili so kose. Gospodinja jim je prinesla in postregla z južno, grabljice pa so začele »razkapati plastovje«. Utrujeni kosci so si potem še malo oddahnili v senci pod brestom. Nato pa so se slekli, podvezah »šurce«, da jih pijavke ne bi preveč opikale, in že so bili v vodi. Voda v Črncu je bila zaradi suše zelo nizka. Z blatom in raznim »drmožjem« so jo zajezili na dveh straneh in skalili, potem pa jim ni bilo težko napolniti vreče z ribami. Teh »črnih ribičev« pri njihovem delu sploh nihče ni opazil, saj so še malo prej kosili. Gospodar, tudi ribič in dober vinogradnik, jih je tisti večer še posebej pogostil v svoji kleti. Čisto drugače pa je bilo v Stari Pesnici, kjer so morali biti ti »divji ribiči« presneto previdni, da jih ni zalotil paznik, ki jih je vedno zalezoval in nikomur ni prizanašal. Thdi Stara Pesnica je bila nekakšen rokav Pesnice. Po pripovedovanju starih ribičev je bil Združeni lovrenčki in andraševski »ribolovci« s plenom iz Nove Pesnice KUKAVA EKOLOŠKO OSVEŠČENA Izteka se leto in v tem času običajno pogledamo v preteklost, iz katere ugotovimo, kaj smo postorili, katere cilje smo uresničili, istočasno pa si že postavljamo nove. Letošnje leto je na Kukavi minilo zelo pestro, skozi celo leto smo namreč bili aktivni. Na začetku leta smo zaključili, oziroma pridobili razširitev ceste skozi Kukavo. Vemo, da smo zagrizli trd oreh še preden se je izgradnja začela, pa vendar smo danes ponosni in veseli. Po tihem pa upamo, da se bo našel kakšen evro in nam omogočil novo prevleko cestišča. V mesecu oktobru smo imeli 10. tradicionalno postavitev klopotca. KLOPOTEC V HLAPONCIH Ali veste, da je vinograd mogoče tudi slišati? To je posebnost, ki jo poznamo na Štajerskem. Slišati vinograd je čudovito doživetje, ki ga pričara klopotec. S svojim glasom naj bi preganjal ptiče, ki nepovabljeni zobljejo dozorevajoče grozdje. Ni znano, kdaj so začeli postavljati klopotce. Nekateri viri govorijo, da šele sredi 19. stoletja, drugi, da je naprava stara že najmanj petsto let. Prav tako ne vemo, kdo je njen konstruktor. Vemo pa, da klopotec ni samo navadno kolo na veter in da njegovo klopotanje ni namenjeno le ptičjemu strahu. Zato smo konec poletja po stari navadi postavili klopotec tudi v Hlaponcih. Dogodek je bil namenjen druženju vaščanov in tudi v ogled obiskovalcem od blizu in daleč. Res je klopotec pri nas v Slovenskih goricah postavljen na vsakem hribu, pa vendar je vsak po svoje nekaj posebnega. Letos je klopotec predal svojemu namenu Rado Nedeljko, ki je čvrsto namestil štirikrako vetrnico in dodal brezov rep. Poskrbeli smo, da ni zmanjkalo hrane, pijače in dobre volje vse do jutra. Obiskal nas je gospod župan, nas prijetno nagovoril in vzpodbudil naša dejanja. Prireditev so nam popestrili tudi konjeniki iz našega okolja. Damjan Šimenko Zbralo se je veliko obiskovalcev, med katerimi so bili v glavnem vaščani Kukave, prišli pa so nas pogledat tudi od blizu in daleč. Kot se spodobi, smo ob tej priložnosti imeli lepo poskrbljeno za hrano in pijačo, ki so jo v veliki meri priskrbeli kar vaščani. Iz donacije ob postavitvi klopotca nam je uspelo kupiti 10 kompletov miz in stolov, ki so namenjene vsem javnim prireditvam in tudi vaščanom, v kolikor jih potrebujejo. V letošnjem letu smo poiskali ustrezno lokacijo za postavitev ekološkega otoka, ga lepo uredili in danes lepo služi svojemu namenu. Na začetku meseca decembra smo se v znamenju zaključka leta zbrali pri g. Šmigocu. Povabljeni so bili vaški odbor in pa seveda vaščani Kukave. Naredili smo analizo preteklega leta ter postavili nadaljnje cilje. Izrečenih je bilo veliko želja in predlogov. Zadovoljni bom, če nam bo uspelo uresničiti le del teh. Naj jih izpostavimo le nekaj. Veliko ljudi je izrazilo željo po obnovi kapele na Kukavi. Želimo, da se postavijo turistično-inlormativne in označevalne table po naselju Kukava. Nabavili smo traktor Porsche iz leta 1960, ki je eden starejših in redkih v našem prostoru. Postaviti ga nameravamo ob prihodu na Kukavo kot simbol Kukave in začetek razvoja kmetijstva, mehanizacije, kmetijskega orodja itd. Istočasno želimo ohranjati tudi kulturno dediščino. V spomladanskih mesecih bomo izpeljali čistilno akcijo, predvsem pa bomo dali velik poudarek na divja odlagališča. Še vedno je namreč v gozdovih veliko starega železa in drugih organskih odpadkov. S strani lokalne skupnosti imamo zagotovilo, da bomo v spomladanskem času utrdili bankine. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi uspeli. Krajanom Kukave se zahvaljujemo za vložen trud, pomoč in podporo, istočasno pa vabimo k tako uspešnemu sodelovanju še v prihodnje. Ob prihajajočih praznikih želimo krajanom Kukave in tudi vsem občankam in občanom Juršincev vesele in blagoslovljene božične praznike. Vaški odbor Kukava Povabilo Vabim zainteresirane občane, gospodarske subjekte, organizacije in druge, ki želite objaviti propagandna in reklamna sporočila v občinskem časopisu Juršinske novice, da nam svojo namero sporočite na naslovOBČINA JURŠINCI, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci ali po telefonu: (02) 758 21 41. Dosegljivi smo tudi na elektronskem naslovu: obcina.jursinci@jursinci.si. V GRLINCIH SE VEDNO KAJ DOGAJA V Grlincih se resnično zmeraj kaj dogaja. Tako smo sredi poletja organizirali vaški piknik, na katerem se je ponovno zbralo dobrih 130 vaščanov in njihovih sorodnikov. Za glasbo je poskrbel TRIO KOVAČEČJAK, za hrano in dobro voljo pa vsi skupaj. Pobudnik ideje o vaškem pikniku je bil Branko KOSEC, Franček PIGNAR nam je odstopil prostor, brez Kvarovih, Divjakovih, Frleževih, Matjašičevih in Žmaučevih pa tovrstno srečanje prav gotovo ne bi bilo tako uspešno. Moram reči, da se pri nas v Grlincih marsikaj zgodi. Žal nam je, da nismo mogli organizirati naših tradicionalnih smučarskih skokov in je tako preteklo zimo skakalnica za Viderčovimi samevala, vendar imamo za letos že vse pripravljeno, samo na sneg še čakamo - nekaj ga je že ... Letos smo se že pripravili na praznike ter ponovno okrasili del vasi in kapelo. Prav tako nadaljujemo tudi z obiskom polnočnice. Lani se nas je na pot podalo okrog 70, letos bo ta številka verjetno še večja, saj se nam lahko pridružijo vsi tisti, ki bi radi ta verski praznik obeležili malo drugače - tako kot nekoč. Zbirališče je ob 21.00 uri pri kapeli v Grlincih ali ob 21.30 pri Albertu Horvatu oz. Alojzu Berlaku, kjer bo postanek. Pot nadaljujemo proti kapeli na Aleluji - predvidoma ob 22.30. Obvezna zimska oprema letos: dobra volja, bakla in dobra volja. Odločili smo se tudi, da leto zaključimo tako, kot je treba in si privoščimo ogled Ptujske kleti, nato pa se dobimo na kosilu, kjer bomo prav gotovo kakšno rekli o načrtih za naslednje leto. Obeta se nam delna preplastitev ceste v Dolič in od Podhostnika ter razširitev po Pesjaku. Nujno je potrebno zamenjati avtobusno PREPLASTITEV CESTE NA ZAGORSKIH ZASADIH Krajani Zagorcev smo se v nedeljo, 5. 8. 2007, zbrali na otvoritvi novo prevlečene ceste na Zasadih. Pri Metki Šegula smo istega dne najprej postavili klopotec, potem pa se peš napotili po obnovljeni cesti do zidanice Janeza Holca (zagorski Zasadi). Tam je potekala uradna otvoritev in nato družabno srečanje, katerega se je udeležilo okrog petdeset Zagorčanov. Obnovitvena dela so potekala v dolžini 1300 metrov. Ob tej cesti je bilo potrebno posekati nekaj dreves, kar je organiziral Vaški odbor Zagorci, tako da so to delo opravili vaščani sami. Še posebej se je izkazal predsednik vaškega odbora, g. Franci Čuš ml. s svojim gradbenim odborom. Delček sredstev so prispevali krajani Zasadov in posamezniki, ki uporabljajo to cesto in živijo izven naše občine. Člani Vaškega odbora Zagorci se zahvaljujemo Občini Juršinci za financiranje tega projekta, prav tako pa tudi posameznikom, ki so prispevali denar po dogovoru z županom Juršincev, g. Alojzom Kaučičem. Stanko Holc, za Vaški odbor Zagorci postajo v Grlincih, hkrati pa bi lahko uredili tudi njeno okolico, tako da brez kakšne delovne akcije ne bo šlo. Toliko za to letos iz Grlincev. Hvala vsem mojim sovaščanom, ki si še vzamejo čas za pripravo vaškega piknika ali srečanja, ter seveda vsem tistim, ki se tega udeležijo. Pa moški ne zamerite, če smo vas letos ženske pri vleki vrvi premagale, pravijo, da bo z novim letom vse drugače... Sicer pa vam GRL1NCANARJI želimo veliko zdravja in sreče v tem novem letu, ki prihaja. Zapisala Dragica Toš Majcen MED NAM DAJE MOČ IN ZDRAVJE Ljudje se vse bolj zavedamo pomena uživanja čebeljih pridelkov, predvsem medu, ki nam dandanes kot priboljšek ali zdravilo ne manjka v nobenem gospodinjstvu. V zimskih mesecih, ki nas pravkar obdajajo, je naša odpornost telesa zelo občutljiva, prehladna obolenja pa nas kar »vabijo v posteljo«. Proti takšnim in drugačnim zdravstvenim težavam lahko veliko storimo sami, zato vas Čebelarsko društvo Juršinci želi spomniti na vpliv medu na zdravje: • med pomirja kašelj in lajša izkašljevanje (jedilna žlica medu, 2 del čaja, 1/4 limone); • med ugodno vpliva na rast in razvoj otrok; • kdor uživa med, potrebuje manj čokolade in sladkarij; •med olajša hujšanje (v primerjavi s sladkorjem ima 20% manj kalorij); • kdor uživa med, bolje spi (pred spancem si privoščimo predvsem kostanjev med); • med vpliva na celodnevno enakomerno delovno sposobnost; • med izboljšuje prebavo; • med izboljšuje krvni obtok in ugodno vpliva na bolno srce; • med lahko uživajo tudi sladkorni bolniki (razumljivo je, da je med kalorično živilo, ki ga moramo - tako kot druga živila - porabiti s telesno aktivnostjo). Upamo, da vam bodo nasveti koristili, predvsem pa izboljšali počutje in splošno odpornost organizma. Člani Čebelarskega društva Juršinci se zahvaljujemo vsem občankam in občanom za zaupanje ter za različne prispevke in donacije, ki nam pomagajo pri razvitju Čebelarskega prapora, katerega slovesnost bo v prihodnjem letu. Ob izteku leta vam želimo predvsem zdravja, sreče, medsebojnega razumevanja in obilo medenih sladic! Čebelarsko društvo Juršinci JURSINSKI ČEBELARJI NA OBISKU V VRTCU 26. 10. 2007 so v vrtcu OŠJuršinci čebelarji Čebelarskega društva Juršinci najmlajšim občanom občine predstavili dejavnost čebelarjev in pomembnost prehrambenih in zdravilnih učinkovin medu, ki bi jih morali tudi starejši občani bolj pogosto upoštevati pri vsakodnevnih prehranjevalnih in zdravilnih navadah. Otroci vrtca so bili navdušeni nad vsebino razlage o pomembnosti vsakodnevnega uživanja medu. G. Križan in g. Horvat sta poudarila pomen čebel in medu za kakovostno življenje. Nič manjše navdušenje pa ni bilo prisotno ob ogledovanju lutk čebelic, igrač in izdelkov iz medu, ki so jih najmlajši z rokami pregledali, ocenili in »pokomentirali«. Čebelice, pridelava medu, prijaznost do narave in zdrav način življenja so na najlepši način polepšali dolgočasen poznooktobrski dan, ki bo najmlajšim še dolgo ostal v spominu. Ob tem pa ne gre zanemariti tudi humane geste juršinskih čebelarjev, ki so OŠ Juršinci podarili 20 kg medu za dodatek k prehranjevanju osnovnošolcev. Drago Slameršak, tajnik Občine Juršinci VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Vadba se bo pričela januarja. Uvodno predavanje bo v četrtek, 3. 1. 2008, ob 17 uri v sejni sobi Termalnega parka. Informacije in prijave na telefon 051 220 984. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. Foto arhiv PZS Komentar: Sprostitev po plavanju 0 KAŠLJU ... ... kot bolezenskem znaku pogosteje govorimo, kadar postane čezmeren in moteč. Na splošno pa velja, da je kašelj nekakšen eksplozivni izdih, predvsem pa naravni zaščitni mehanizem. S kašljem se namreč iz dihalnih poti odstranijo tujki, izločki ali druge dražeče snovi. Vzroki kašlja so lahko različni: infekcije zgornjih dihal; sproži ga sluz, ki polzi iz ozadja nosu v žrelo; vdihovanje alergenov, dražečih plinov in dima, kronični bronhitis, pljučnica, astma, tujki. Ločimo dve vrsti kašlja: - produktiven ali moker kašelj V dihalnih poteh nastaja preveč bronhialne sluzi. Ta kašelj blažimo s pripravki, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz in tako olajšajo izkašljevanje. Imenujejo se ekspektoransi. Za zdravljenje se uporabljajo naravni sirupi iz bršljana, timijana, jegliča. Obilno pitje tekočin (prsni čaj) pomaga omehčati sluz. Koristijo topli obkladki na prsni koš, ki se lahko namaže z mazilom iz eteričnih olj. - neproduktiven ali suh kašelj Ne spremlja ga nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih sunkih. Pogost kašelj brez sluzi bolnika izčrpava in moti njegov počitek, zlasti ponoči je zelo dražeč. Spodbujanje izkašljevanja ne koristi, zato uporabljamo zdravila za pomirjanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujejo se antitusiki. Za blažitev kašlja se priporočajo sirupi iz trpotca, sleza, islandskega lišaja, smrekovih vršičkov. Če naravna zdravila ne pomagajo, vam svetujem uporabo močnejših zdravil za blažitev suhega kašlja, kar je zlasti koristno ponoči, ker omogoča nemoten spanec. LEKARNA JURŠINCI Tadeja Tobias Klemar, mag. farm. ZAHVALA JESENI V Juršincih je v organizaciji Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci potekala tradicionalna 15. prireditev Zahvala jeseni, ki je letos bila posvečena naravi in lovstvu. Prireditev se je pričela s prihodom kraljic in sveto mašo, letos posvečeno svetemu Hubertu, zaščitniku lovcev. Po maši je bila razstava darov narave v cerkvi. Sledila je povorka, v kateri so predstavili lovstvo nekoč in danes ter tudi 60-letno zgodovino lovske družine v Juršincih. Zbrane na prireditvi je pozdravila tudi kraljica narave in lova, Martina Hrga, ki je kraljičin ključ sprejela od lanske kraljice gostoljubja in turizma, Lidije Munda. Sledilo je družabno srečanje z nastopi lovcev in ljudskih pevcev ter godcev. Prireditev je spremljal tudi sejem kmečkih dobrot. Damjan Šimenko Kaj znamo pri SVETEM LOVRENCU prireditev, ki je pri nas še ni bilo V občini Juršinci je veliko zanimivih ljudi, ki imajo poseben hobi, ročno spretnost ali se ukvarjajo z glasbo. Na tej osnovi je nastala ideja za prireditev, v kateri so se lahko predstavili. Poimenovali so jo KAJ ZNAMO PRI SVETEM LOVRENCU. Za takšen naslov so se odločili, ker je sveti Lovrenc farni svetnik Juršincev. Prireditev, ki je v nedeljo popoldan napolnila Večnamensko dvorano OŠ, je pričel otroški pevski zbor, sledil je govor župana Alojza Kaučiča, in sicer v narečju, kot se spodobi. Farni župnik Štefan Časar je podal nekaj zanimivih podatkov, pridobljenih v sedemintridesetih letih službovanja, ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek pa je povedala, kako ona občuti kraj in učence Juršincev. Na prireditvi so igrali glasbeniki in pevci, doma iz juršinskih vasi. Mešani pevski zbor KUD Dr. Antona Slodnjaka je obiskovalce s pesmijo poučil, kako so nekoč vasovali. Sledila je recitacija pesmi o juršinskih vaseh, ki jo je leta 1984 napisal vaščan Franček Holc, za tem pa pesem ljudskih pevk, ki že več kot deset let ohranjajo ljudsko izročilo s pesmijo. Tomi in Franci Verbančič ter Tadej Ciglarič so raztegnili harmoniko ter ogreli dlani obiskovalcev. Poseben čar je pridala glasba Orkestra Slovenske vojske v malem, saj sta nastopila Tomi in Igor Bcrlak s prijatelji iz orkestra; prvi v zasedbi trobentarjev, drugi pa klarineta in pozavn. Brata Daniel in Roman Novak sta zaigrala pesem Med prijatelji nam je lepo, po nekajletnem premoru so ponovno zapeli Juršinski fantje. V posebni zasedbi se je predstavil tudi ansambel Interval, saj člana tega ansambla Ida in Stanko Žnidarič prihajata s Kukave. Obiskovalce so z glasbo razveselili tudi člani ansambla Stanka Plohla, ki ga poznamo kot Kovačečjaka. 1\idi ansambel Muralisti, katerega član je Milan Žohar iz Gabrnika, so zaigrali poskočni narodni pesmi ter tako zaključil prireditev. Vzporedno z glasbeniki so se predstavili tudi razstavljavci. Zeliščarka Ana Roškar iz Zagorcev je predstavila veliko izdelkov, značilnosti domačega vrta, pomen saditve rož med ostale vrtnine, pohvalila pa se je tudi s svojo najljubšo cvetlico, z več kot 100 let staro vrtnico. Franček Rajšp nas je poučil o pomenu čebelarstva, dopolnil pa ga je predsednik Društva čebelarjev Juršinci Franc Križan ter pozval vse, ki jih čebelarjenje zanima, da se jim pridružijo. Jaslice, ki krasijo juršinsko cerkev, je izdelal zanimiv sogovornik Franc Plohl. Povedal je, da je za izdelavo porabil več kot 1000 ur in veliko denarja. Ludvik Kokol je zbiratelj starih predmetov. Ima veliki muzej v malem, in sicer ob svoji hiši na Kukavi. Hrani zelo stare in zanimive predmete, najljubši pa mu je motor, ker se lahko z njim še kdaj pa kdaj popelje. Je sicer aktiven član Društva rojaka Janeza Puha in Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, katerega delovanje je v nekaj besedah predstavila njihova predsednica Marta Toplak. Društvo je širše poznano po juršinski edinstveni prireditvi Zahvala jeseni in po Gospodinjskem prazniku, katerega naše članice Društva gospodinj slavijo v začetku julija. To je praznik, s katerim se gospodinje predstavijo s kulinaričnimi dobrotami, na nedeljski prireditvi pa so se gospodinje Marija Munda, Marija Simonič, Angela Slodnjak, Milica Mateljan predstavile z ročnimi deli, kot odlične izdelovalke voščilnic, izdelovalke rož iz papirja in celo s pesmijo. S kvačkanjem prtov se je predstavila Marta Jerič, z izdelavo gobelinov Silva Kosec, z našitki Marija Čuš. Jožica Nedeljko je predstavitveni prostor olepšala z razstavo svojih slik, na katerih pogosto najdemo prav motiv Juršincev in okolice. Prav poseben hobi pa ima Konrad Vršič iz Grlincev, ki izdeluje lesene figure različnih velikosti, vse od kolovratov do klopotcev, prav zanimiva pa je bila vprega s hrano za “ Strojanove”. Med glasbenimi točkami in predstavitvami obrtnikov so učenci OŠ Juršinci na šaljiv način in v narečju predstavili vseh trinajst vasi. Za predstavitev vasi in povezovalno besedilo sta bili zadolženi učiteljici Ksenja Žmauc in Gabrijela Petek. Prireditev sta vodili učenki osnovne šole, Doris Frhatič in Marajka Toplak, ki sta na izviren način povezovali glasbene točke, prikaze rokodelcev in skeče s predstavitvami vasi. Na koncu se je Dragica Toš Majcen, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, zahvalila vsem sodelujočim in tistim, ki so sodelovali pri pripravi in organizaciji prireditve, predvsem učiteljem osnovne šole. S prireditvijo so občani Juršincev pokazali in dokazali, kaj vse znajo in vejo pri svetem Lovrencu. Dragica Toš Majcen OSNOVNA ŠOLA JURŠINCI SE JE VKLJUČILA V PROJEKT »EKOŠOLA« V mesecu novembru smo na naši šoli sprejeli odločitev, da se vključimo v nacionalni program Ekošola kot način življenja. To je celostni program, ki gradi zdravo samopodobo posameznika, spoštljiv odnos do sočloveka, okolja in vsakega živega bitja. Program je pomemben tudi zato, ker ohranja kulturno in nacionalno izročilo lokalnega okolja in celotne Slovenije. Osnovna načela Ekošole so: - skrbimo za urejenost šolskega in domačega okolja; - ohranjamo običaje, zapiske, predmete in vrednote preteklosti za prihodnost; - raziskujemo, opazujemo, merimo pojave v naravi; - vestno in vztrajno nabiramo znanje za razlago teh dogajanj; - opozarjamo na nepravilnosti pri gospodarjenju z naravnim okoljem in jih po svojih močeh odpravljamo; - skrbimo za svoje zdravje in zdravje soljudi; - prizadevamo si za uresničevanje človekovih pravic; - spoštujemo vse ljudi; ZLATO IN SREBRNO PRIZNANJE - spoštujemo drugačnost. Načela so sestavni del vseh dejavnosti šole. Vključujemo pouk, interesne dejavnosti in druge aktivnosti v šoli in izven nje. Za njihovo uresničevanje smo odgovorni vsi delavci šole in učenci. Delovna skupina je sprejela letni načrt Ekošole, ki je v tem šolskem letu dal poudarka naslednjim aktivnostim: - očistimo okolje nevarnih odpadkov; - zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš; - zbiralna akcija papirja za Šport Špas; - priprava prispevkov za objavo na spletnih straneh Ekošole; - priprava prispevkov za tiskane in elektronske medije v lokalnem ali širšem okolju. V letošnjem šolskem letu je vodilna tema »Zemlja«, ki jo bomo obdelali do konca šolskega leta 2007/08. Po uspešno izvajanju nalog ter doseganju zahtevanih kriterijev nam bo omogočena pridobitev mednarodnega priznanja - EKOZASTAVE, s tem pa bo šola uvrščena v seznam Ekošol. Glede na to, da naša šola v okviru letnih načrtov dela in življenja šole že vrsto let izvaja aktivnosti, ki jih zahteva projekt Ekošole, vključitev v nacionalni program ne bo pretežka. V tem šolskem letu so se tudi učenke OŠ Juršinci udeležile tekmovanja v znanju iz sladkorne bolezni. Državno tekmovanje je potekalo 24. novembra v Slovenj Gradcu. Na tekmovanju so sodelovale tri učenke 9. razreda in vse tudi osvojile zavidljive plakete. Blažka Vršič in Tina Munda sta osvojili srebrno priznanje, Veronika Mikolič pa se ponaša z zlatim priznanjem. S sodelovanjem na tem tekmovanju niso pridobile samo priznanja, marveč tudi znanje o sladkornih bolnikih. Ta vseživljenjska znanja jim bodo vsekakor koristila, morda komu tudi rešila življenje. Mentorica tekmovanja: Aleksandra Vinkovič Z desne: Veronika Mikolič, Blažka Vršič in Tina Munda Slavko Feguš RECITAL ZA DOMOVINO V četrtek, 13. 12. 2007, so se v prostorih nekdanje vojašnice na Ptuju, na sedanji Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj zbrali veterani vojne za Slovenijo in ob tej priložnosti zaslužnim podelili častna priznanja. Naloga učencev naše šole je bila popestriti svečano prireditev z recitalom, posvečenim domovini in tistim, ko so v času 10-dnevne vojne imeli največje zasluge obrambe naše dežele. Doris Erhatič, Marajka Toplak in Franci Verbančič so pričeli slavnostno prireditev. Z lepim nastopom so bili v ponos naši šoli. KŽ Slovenska vojska Vas zanima dinamičen in zanimiv poklic, niste praviloma starejši od 25 let in imate najmanj četrto stopnjo izobrazbe, potem se pridružite slovenski vojski in postanite poklicni vojak. GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE ODDELEK ZA PRIDOBIVANJE KADILA Skupina za pridobivanje kadra Maribor Vojašnica generala Maistra Ramovševa ul. 2, 2000 MARIBOR tel.: +38602/449 1043 ali +38602/449 1075 INFORMACIJE: (((>08013 22) http://www.slovcnskavojska.si naborna.pisarnaf« mors.si AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA Naša šola se je v letošnjem šolskem letu vključila v različne projekte, vezane na ekološko temo. Učenci in delavci šole se zavedamo problemov onesnaževanja okolja, zato smo se odločili, da tudi mi dodamo prispevek k čistejšemu okolju. Ker v večini držav papir in karton predstavljata največji delež nastalih odpadkov, je pomembno, da se odpadnemu papirju omogoči reciklaža. Zato smo se na šoli odločili tudi za zbiranje odpadnega papirja. V prid reciklaži govorijo naslednja dejstva: - za tono papirja je potrebno uničiti 17 dreves; - eno drevo lahko prečisti 25 kg onesnaženega zraka v enem letu; -1 tona recikliranega papirja porabi 64% manj energije, 50% manj vode, za 74% zniža emisije nevarnih snovi v zrak, reši 17 dreves ter ustvari 5-krat toliko delovnih mest kot 1 tona papirja, narejenega iz lesa. Učenci in delavci šole smo od septembra doma pridno zbirali odpadni papir (reklame, časopise, revije ...). Prvi teden v decembru smo izvedli zbiralno akcijo. Surovina nam je dostavila zabojnik, ki smo ga postavili na parkirišče med šolo in vrtcem. Zbrali smo 2700 kg odpadnega papirja. Tako smo ohranili pri življenju 50 dreves. Z zbiralno akcijo bomo nadaljevali. POVABILO OBČANOM! Učenci naprošamo občane, da sodelujete v naši akciji. Prosimo vas, da doma hranite odpadni papir in ga pripeljete v naš zabojnik ob naslednji akciji, ki jo bomo izvedli predvidoma prvi teden v mesecu aprilu. O natančnem datumu, vas bomo obvestili s plakatom. Skupaj prispevajmo k čistejšemu okolju! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Vodja akcije zbiranja starega papirja: Metka Gornjec IZDELOVALI SMO ADVENTNE VENČKE V petek, 23. novembra, se je v Vaškem domu Hlaponci zbralo veliko domačinov in okoličanov, ki so se ta dan prepustili ročnim spretnostim. V glavnem so izdelovali venčke in božično-novoletne aranžmaje. Izdelava je potekala v okviru Kulturnega društva Hlaponci pod mentorstvom Lizike Hojnik. Na tak način v Hlaponcih ohranjajo stare običaje. Izdelovali so iz popolnoma naravnih materialov - lesk, ciprese, smreke in drugega rastlinja. Gospa Hojnik mi je zaupala, da ji idej še ne zmanjkuje in da je pripravljena izpeljati še veliko takšnih in podobnih delavnic, kot so izdelava novoletnih voščilnic, vezenje, slikanje itd. Seveda le, če se bodo krajani in okoličani na te dejavnosti odzvali. Damjan Šimenko Ob bližajočih se BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKIH vas tudi letos vabimo, da se nam pridružite k obisku polnočnice. Dobimo se ob 21.00 uri pri kapeli v Grlincih. Pot nas bo vodila proti Pesjaku, s krajšim postankom pri Albertu HORVATU in Alojzu BERLAKU. Nadaljujemo proti Aleluji - predvidoma ob 22.30, nato pa proti naši farni cerkvi. Vsi tisti, ki želite z nami, se nam lahko pridružite! Zaželeno je, da imate baklo, ker se predvideva precej temna noč, ter zvrhano mero dobre volje. Vabijo GRLINČANARJI! KO NAS OBIŠČE MIKLAVŽ SVETI MIKLAVŽ V HLAPONCIH December je morda najlepši mesec v letu, saj se vrstijo prazniki, pričakovanja in obdarovanja; poln je aromatičnih vonjav, pravljične zimske romantike, druženja v krogu družine in prijateljev. Za mnoge je povezan z najlepšimi spomini iz otroštva. Večina praznikov - še posebej tisti verske narave - temelji na prastarih izročilih in obredih, ki jih določajo gibanje planetov in menjava letnih časov. Njihov pomen je zato mnogo globlji, kot hi presodili na prvi pogled. Dolžnost staršev ni samo to, da okrasimo smrečico, spečemo potico in nakupimo darila, ampak tudi to, da izročilo rodu in skupnosti prenašamo na svoje potomce. Razveseliti svoje bližnje s prisrčnim praznovanjem je zelo prijetno. Za ves trud in zamudne priprave smo vedno najbolj poplačani s strani otrok, saj z navdušenjem in nebrzdanim veseljem sprejemajo vsako presenečenje, ki jim ga pripravimo. Za otroke je december mesec razkošja, mrzličnega pričakovanja in užitka, saj se prazniki in darežljivi možje, ki izpolnjujejo želje pridnih otrok, karvrstijo. Sodelovanje pri pripravljanju praznovanja in obdarovanja nas poveže in krepi občutek pripadnosti. Otroci tako in tako brez zadržkov sprejemajo katerega koli prinašalca daril, najraje pa kar vse tri po vrsti. Nekakšen uvod v božično in novoletno praznovanje je starodavni praznik sv. Miklavža, 6. decembra. Navada je, da otroci Miklavžu napišejo pismo, v katerem izrazijo svoje želje, in ga nastavijo na okno. Miklavž, ki je včasih v noči med 5. in 6. decembrom obiskoval domove v spremstvu parklja, je prinašal veliko vznemirjenja, pa tudi strahu. Praviloma je imel v rokah zlato knjigo, v kateri je bilo vse napisano, naša dobra in naša slaba dela. V sorazmerju z njimi so bili tudi darilo in besede, ki nam jih je namenil: besede pohvale ali graje, vzpodbude za naprej. Miklavževanje je tako kot božič lahko prijetna priložnost za snidenje družine, povezane v skupnem delu in praznovanju. Ta praznik, navada ali obred se še ohranja le v nekaterih družinah. Izročilo rodu in skupnosti ne želimo zavreči, želimo ga ohraniti in prenesti na svoje potomce. Zato so Odbor za družbene dejavnosti in učenci Osnovne šole Juršinci tudi letos pripravili in z miklavževanjem navdušili juršinske malčke in njihove starše. Tudi letos se je miklavževanje odvijalo v Večnamenski dvorani Juršinci. V programu so sodelovali učenci 1. razreda in skupina učencev iz 4. razreda. Predstavili so se s petjem in plesi, deklamacijami in igrico. Pojavili pa so se vsi, ki ponavadi spremljajo Miklavža: zlobni parklji in prijazni angeli. Po programu se je Miklavž posvetil otrokom in jim dal priložnost, da mu pokažejo in dokažejo svojo pridnost, marljivost pa tudi pogum ter jih obdaril z darili. Mentorici: Cvetka Vratič, Metka Pignar Sveti Miklavž z dolgo belo brado in oblečen v škofovsko obleko pridnim prinaša darila, porednim pa šibo. Svetega Miklavža so na predvečer godu spremljali angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi: hudiči, parklji, zlodeji, ki simbolizirajo mrtvece in demone, ki so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove ter kot Miklavževi spremljevalci kaznujejo poredne otroke. Miklavž se pri deljenju daril odloča na podlagi pisem, ki mu jih napišejo otroci, in na podlagi knjige, v kateri je z zlatimi črkami zapisano, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa, kaj so počeli poredneži. Gre za prastar praznik, ki izhaja iz poganskih časov in se je v krščanstvu tako zakoreninil kot redkokateri praznik, zato je prav, da to tradicijo ohranjamo tudi v Hlaponcih. Sveti Miklavž je svetnik, o katerem ni veliko verodostojnih pričevanj, obstaja pa zato toliko več legend o njegovem življenju in čudežih. Eden takih se je zgodil v soboto, 1. decembra v Hlaponcih. Otroci so nestrpno pričakovali Miklavža, nekoliko manj parklje. V Vaškem domu Hlaponci se je zbralo veliko vaščanov, predvsem otrok skupaj starši. Otroci so seveda nestrpno pričakovali Miklavža. Da se je Miklavž prijetno počutil med nami, smo mu pripravili glasbeno obarvan kulturni program. Po opravljeni obdaritvi otrok je Miklavž čudežno prižgal javno razsvetljavo. Obiskali so nas župan Alojz Kaučič, ki je nagovoril vaščane, občinski svetnici in svetniki ter člani občinske uprave, za kar se jim toplo zahvaljujemo. Zahvaljujem se tudi gospem Liziki Hojnik, Zdenki Ernejčič, Nadi Plohl in Miklavžu ter vsem nastopajočim za skrbno pripravljen program in lepo izvedeno miklavževanje. Damjan Šimenko BOŽIČNI KONCERT V JURŠINCIH Bele krpice prekrijejo počitka željno zemljo, veje smrek se melanholično nagnejo pod težo bele odeje, raznobarvne lučke na juršinskih domovih se zalesketajo v pričakovanju božiča in napovedujejo čas, da zasvetijo luči tudi v Večnamenski dvorani Juršinci. Tildi letos so se. In ne le to. Prve snežinke, ki so nas presenetile tik pred koncertom (15. 12. 2007), so zaplesale svoj ples tudi v dvorani. To so bile posebne snežinke najmlajše plesne skupine OŠ Juršinci. In kjer je prvi sneg, so tudi otroci, razigranost, zimsko veselje, pričakovanje božiča... Vse to so s plesom prikazali otroci mlajše plesne skupine. Med plesom so zgradili čisto pravega snežaka, okrasili jelko in z voditeljico Nado Kotar počakali na čisto pravega Božička, ki je prinesel darila v obliki glasbenih točk. Božična pravljica je obiskovalce vodila do pesmi otroškega in odraslega pevskega zbora, ljudskih pevk, Harmonikarskega orkestra Dornava ter jih z nastopom Pihalnega orkestra Dornava popolnoma očarala in začarala. Del božične pravljice so bili tudi govori župana Alojza Kaučiča, ravnateljice Jelke Svenšek in predsednice Odbora za družbene dejavnosti Dragice Toš Majcen. Koncert v Juršincih sta omogočila Občina Juršinci in OŠ Juršinci. Scenarij so pripravili Mojca Cvikl, Metka Gornjec in Janko Marinič, ki je poskrbeč tudi za sceno. Božič je res prav poseben čas. Božič je, ko daš drugemu tisto najlepše, kar imaš: morda pesem, morda nasmeh in prijaznost -predvsem to je darilo je za božič. Prepustite se božični pravljici, da vas s svojo čarobnostjo odnese v čudovita dejanja - tudi, ko nebo več božični čas. Ksenja Žmauc ./> Telefon: 02/758-21-51 Delovni čas: pon . tor 8-1 5 sre, čet 12-18 pet 1 0-1 8 sob 7-12 SREČNO 2008!