UDK 911:167:373.5(497-12) = 863 UDC 911:16 7:3733(497-12) = & 3 REPUBLIŠKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV - GEOGRAFOV Metka Spesx Z letošnj im republiškim srečanjem mladih raziskovalcev, ki je bi lo 14. junija v Ljubl jani , smo geografi pr idobi l i 12 novih raziskav. Di jak i devetih slovenskih sred- nj ih šol so ob izdatni pomoči svojih mentorjev osvetl i l i vrsto geografskih pojavov in predstavil i do sedaj redkeje proučevane slovenske pokraj ine. Ver je tno so splošna prizadevanja širše skupnosti po razšir janju turizma in tur is t ične ponudbe vzpodbu- dila tudi mlade geografe, saj smo imel i letos s področja tur is t ične geografi je kar š t i r i naloge. Mladi so pokazali tudi zelo k r i t i čen odnos do nekater ih negativnih pojavov v našem življenjskem okol ju, predvsem do njegovega onesnaževanja ali ie celo kar degradacije. Pestrost letošnj ih nalog dopolnjujejo še proučevanja s po- dročja agrarne geografi je in urbane geografi je ter t ransformaci je podeželskih naselij. Vendar pa ugotavljamo, da so med nalogami velike razlike. To velja za kval i te to, obseg in čisto tehnično plat (izdelava kar t , grafikonov, c i t i ran je uporabljene l i - terature in virov) i td . V žel j i , da bi v bodoče vsaj obdržali, če že ne zvišali že doseženo kval i tat ivno raven nalog, bomo moral i vse naloge, ki ne bodo izpolnje- vale formalnih pogojev (jasna metodologi ja, c i l j raziskave, opis rezultatov lastne- ga dela, korektno c i t i ran je , paginacija, navedba avtorjev, mentor jev, šole ...) zavrnit i ter avtor jem in mentor jem svetovati, naj j ih izpopolnijo ter se prihodnje leto ponovno pri javi jo. Ocenjevalci nalog so se namreč nekajkrat znašli v mučnem položaju, kako napisati slabo oceno, še zlasti, ker učenci večkrat niso sami kr iv i , če ne najdejo ustreznih mentorjev na lastnih šolah. Dokaj i lustrat iven je pojav, da so nekater i učenci šele na republiškem srečanju od članov komisi je prvič iz- vedeli, da je potrebno c i t i r a t i uporabljeno l i teraturo. Kl jub tem k r i t i čn im misl im pa je vendarle potrebno poudar i t i , da sodi večj i del nalog med dobro zasnovane pa tudi izpeljane samostojne raziskave, kar se je po- novno pokazalo tudi na zveznem srečanju, ko so t r i naloge naših učencev, v mno- žici povprečnih, če že ne slabih nalog predstavnikov ostal ih republik in pokraj in, ponovno izstopale, predvsem zaradi samostojnega terenskega raziskovalnega dela. Med 12 nalogami je še prav posebej izstopala naloga Odlagališča t rd ih in tekočih odpadkov v novomeških krajevnih skupnostih, avtorjev Franca Jakliča in Andreje Brunskole iz Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve iz Nove- ga mesta. Mentor pr i te j nalogi je bila prof . Lada Certa l ič . Raziskovalca sta si zastavila zahtevno nalogo - pr ikazat i problematiko odlaganja razl ičnih vrst odpad- kov v prostorsko obsežni novomeški občini. Nalogo odlikuje široko zastavljeno in strokovno solidno argumentirano izhodišče - kaže večanje emisi j v okolju in dras- t ične pr imere onesnaževanja zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. Srž razisko- valne naloge je upravičeno namenjen konkretnemu raziskovanju odlagališč odpadkov ( t rd ih in tekočih) v desetih novomeških krajevnih skupnostih. Kr i t i čno , na osnovi lastnih dognanj, ocenjujeta sanitarno deponijo. S terenskimi ogledi sta našla na obrobju urbanih naselij več črnih odlagališč odpadkov. Sistematično sta obdelala preko 60 smetišč. x mag. geog., Inst i tut za geograf i jo, Univerza Edvarda Kardel ja v Ljubl jani , 61000 Ljubl jana, Trg francoske revolucije 7, glej izvleček na koncu Obzornika 46 Obsežna raziskovalna naloga (82 strani teksta z bogato i lustrat ivno opremo) pred- stavlja v vsebinskem in metodološkem pogledu solidno delo, že skoraj na ravni diplomskega dela. Darja Pristovšek, di jakinja Srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja, je s po- močjo mentor ja prof . Tanška predstavila nalogo Perspektive tur ist ičnega razvoja v občini Titovo Velenje. Naloga obsega analizo naravnih in družbenogeografskih pogojev. Na te j osnovi poskuša vrednot i t i pogoje in možnosti za bodoči razvoj t u - rizma oziroma posameznih zvrsti tur izma v domači občini. Naloga je vsebinsko skrbno sestavljena, avtorica urejeno prikazuje metodološka izhodišča proučevanja, teoretična spoznanja ter že omenjeno analizo. Ne glede na manjše pomanjkl j ivo- sti k i se kažejo predvsem v pomanjkanju genetičnega prikaza in se j ih avtorica tudi zaveda in opravičuje s pomanjkanjem dostopnih podatkov, je naloga tako po metodološki kot vsebinski zasnovi nadpovprečno delo. Zanimivo in kval i tetno nalogo je pripravi la di jakinja Srednje družboslovno-jezi- kovne šole iz škof je Loke - Ruža Barič in to, kot sama t rd i , brez mentor ja. Naloga z naslovom Ekološka kriza je pravilo našega časa je interdiscipl inarno za- snovana, ukvarja pa se z vprašanji varstva in urejanja človekovega okolja. Avtor i - ca je že v uvodu podčrtala, da napredek, kot ga radi pojmujemo, prinaša vrsto negativnih učinkov, k i j ih le počasi odkrivamo, saj je napredek podrejen logiki kapitala. Sledi kr i t ično razmišljanje o ekologi j i v najširšem pogledu in razvoju t . im. ekološke rast i zavesti. Podrobneje analizira ekološko krizo v državah v razvoju in ugotavlja, da gre pogosto za pravi ekološki neoimperial izem, analizira pr imer belo- kranjske Krupe pa Bophal in k r i t i čno razmišlja, da social ist ične države prakt ično negirajo ekološko vprašanje. Avtor ica se je uspešno spoprijela z globalnimi vpraša- nji človeške eksistence, z resničnimi koreninami ekološke krize in to predvsem na osnovi sorazmerno dobrega poznavanja raznovrstne l i te ra tu re , vseskozi pa je prisoten oseben, čustven odnos do teh aktualnih problemov. Nalqgo Turist ične zmoglj ivosti na Mariborskem Pohorju so predstavile Breda Ko la r - Sluga in Barbara Vajd, di jakinje Srednje družboslovne šole iz Maribora, mentor je bil prof. Borut Drobnjak. Naloga predstavlja dokaj zaokrožen pogled razvoja in stanja tur is t ičn ih dejavnosti na Mariborskem Pohorju. Jedro naloge je namenjeno predstavitvi tur izma in spremljajočih dejavnikov. Analiza tur is t ične sezone je smi- selno razdeljena na njen poletni in zimski del. Posebno pozornost zaslužita dve zanimivi in izrazito geografski poglavji, žal sta precej skopi, o naravnih možnostih terenov za razvoj smučarskega turizma in o vplivu turizma na okolje. Po mnenju komisi je, ki je ocenjevala letošnje geografske naloge (mag. A. Černe, dr M. Klemenčič, D. Kladnik, dr D. Plut, dr D. Radinja, P. Repolusk in M. Špes) omenjene š t i r i naloge izstopajo po vsebini, po metodološkem pristopu in nena- zadnje tudi po rezul tat ih samostojnega raziskovalnega dela in zaslužijo, da so n j i - hovi povzetki objavljeni v Geografskem obzorniku. Av to r j i prvih treh nalog pa so predstavljali mlade geografe na zveznem srečanju, ki je bi lo tokrat v Sarajevu. Dijakinja Srednje naravoslovne šole iz Maribora Adela 2 iger t je ob pomoči prof . Metke Sevčnikar pripravila raziskavo Izraba poljedelskih zemljišč v Slovenskih go- ricah in na Dravskem polju. Avtor ica si je za proučitev izbrala zanimivo tema t - sko področje, ki bi lahko večstransko osvetli lo izrabo zemljišč na obravnavanem območju. Zal pa v svojem delu, kl jub opazni prizadevnosti, ni bila povsem uspešna. Glavne pomanjkl j ivosti se kažejo predvsem v napačno uporabljani terminolog i j i , v neustrezni regionalni členitvi in v preskromni predstavitvi osrednje problematike. Dobro pa je predstavila pojem podeželje ter njegove specif ičnost i na obravnava- nem območju. Nikakor pa ne gre avtor ic i odrekati dobre, zanimive in suverene 47 predstavitve naloge na republiškem srečanju. Poudarit i je potrebno, da bi avtorica na podlagi zbranega gradiva in ob pomoči mentor ja pa mogoče tudi strokovnjaka za to področje zlahka odpravila pomanjkl j ivost i in bi naloga močno pridobila na pomenu in kva l i te t i , saj je vsebinsko brez dvoma dovolj zanimiva. Nalogo Primerjava strukture prebivalstva specif ičnih mestnih če t r t i Maribora na podlagi izbranih krajevnih skupnosti so predstavil i Matjaž Iršič, Matjaž Lukner, L id i ja Hartman, Igor U jč ič , Urban Tručl in Borut Zemi j ič , di jaki Srednje družbo- slovne šole iz Maribora, pomagal pa j im je mentor prof. Borut Drobnjak. Naloga prikazuje nekatere družbenogeografske značilnosti posameznih mestnih če t r t i v t reh krajevnih skupnostih: A. Aškerc, Mel je in Proletarske brigade v Mariboru. Največ pozornosti so namenil i prikazu in medsebojni pr imerjavi demografskih zna- či lnost i izbranih mestnih č e t r t i in na osnovi tega prikazali osnovne značilnosti posameznih če t r t i in j ih graf ično predstavil i na številnih diagramih. Zbranega, zares obsežnega gradiva avtor jem ni uspelo v ce lot i združit i v jasen geografski prikaz. Naloga pa bi bi la bol j berl j iva, če bi bila napisana enostavneje in bi bi le misl i izražene bolj preprosto. Na splošno lahko za večj i del letošnjih nalog t rd imo, da skrb za lep jezik ter s t i - l ist ično in Jezikovno neoporečno pisanje ni odlika naših srednješolcev. Naloga Socialna geografi ja naselja Drešinja vas v občini Žalec so avtor j i Iztok Drev, Romana Bobek, Br ig i ta Kološa, Polona Marciuš, Romana Kores in Mel i ta Fr ic napravil i že lansko leto, ko so b i l i še di jaki 1. letnika, zagovarjali pa šele letos. Di jaki obiskujejo Srednjo kmeti jsko-živ i lsko šolo v Celju, mentor pa je bi l prof . Stanko Vizjak. V nalogi je opisano naravno okolje Drešinje vasi ter seda- nje značilnosti prebivalstva, gospodarstva in spreminjanja naselja. Naloga je pisa- na tekoče, strokovno dovolj poglobljeno in s smiselnimi poudarki, vsebina pa je smiselno obdelana in zaokrožena. Naloga kl jub drobnejšim pomanjkl j ivost im zaslu- ži visoko oceno, posebno še glede na izobrazbo avtorjev. Urša VVegger in Jasna Jerom, di jakinj i Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubl jani , sta ob pomoči mentor ice prof. Dragice Borko opravil i analizo Tur is t ič - ne zmoglj ivosti RC Rakitna. Zasnova naloge je zanimiva in dobra, žal pa je analiza rezultatov dela izredno skopa, vsaj glede na razčlenjenost priložene anke- te. Manjka tudi malce bolj izčrpen pregled stanja družbenogeografskih elementov Raki tne, ki bi b i l i z ozirom na namen raziskave dobrodošel prispevek. Geograf- ska predstavitev Raki tne, analiza vprašalnikov, ocena stanja v mladinskem zdravi- l išču Rakitna so, glede na sorazmerno obsežno terensko delo, nezadostno anal izi- rani, predstavljajo pa svojevrsten izziv za nadaljevanje začete raziskave. Nalogi Vodni objekt i na potokih Pšata, Reka in Ušica ter Ml in i na potoku Reki , ki so j ih predloži l i d i jaki Srednje šole za strojništvo iz Ljubl jane, sodita žal med t is te , za katere je bi lo že v uvodu napisano, da sta močno pod povprečjem nalog mladih geografov in bi pravzaprav lahko predstavl jal i le začetno fazo - zaznavo problematike za nadaljnje proučevanje. Iz nalog samih pa tudi iz razgovora na srečanju je bi lo razbrati prizadetost avtorjev za obravnavano problemat iko, izde- lava nalog pa bi nedvomno ter ja la več časa in truda. 2al pa je uspeh veliko manši, kakor bi lahko b i l , če bi avtor j i upoštevali osnovne metodološke zahteve, potrebne za vsako raziskovalno delo. Ker pa tega ni , so zbrani podatki veliko manj vredni, predvsem zaradi pomanjklj ivega navajanja virov, časovne neopredeljenosti nekate- r ih podatkov i td . Očitno so bi l i avtor j i prepuščeni sami sebi in niso imel i mentor ja. Za zanimanje in prizadevnost zaslužijo avtor j i vsekakor priznanje, zato bi j ih ka - zalo vzpodbuditi, da nalogi izpopolnijo. 48 Podobna ugotovitev velja tudi za nalogi Odlagališča odpadkov v Murski Soboti in Usmerjenost kmeti jske proizvodnje dijakov Srednje kmet i jske šole iz Rakičana, k jer pa je, poleg očitnega "kratkega s t ika" na re lac i j i d i jak -mentor , opazna tudi nezainteresiranost šole oziroma mentor ja , da bi naloge poslali pravočasno in predvsem na pravi naslov. Zal so na koncu prav di jaki žrtve takšne neusklajeno- st i saj prihaja tudi do neljubih napak, ko di jaki n i t i niso obveščeni o srečanju. Med slednje sodi tudi dijak Srečko Lukovnjak, ki pa se je zelo zavzeto lo t i l pro- blematike Usmerjenost kmeti jske proizvodnje, saj je kot učenec srednje kmeti jske šole dober opazovalec in očitno tudi poznavalec težav, ki spremljajo sodobno kme- tovanje. Precejšnjo mero zavzetosti je dokazal tudi drugi dijak rakičenske srednje šole Stanko Komboc, ki se je lo t i l dokaj zahtevne teme inventarizacije in valorizacije odlagališč odpadkov v domači okol ic i . Vendar pa sama zavzetost dijaka ne more zadostovati, posebno še, če se je raziskave lo t i l brez oč i tn ih metodoloških in tehničnih napot i l . Na koncu gre omeni t i še zanimivo temo Počitniške hišice v občini Titovo Velenje, vendar avtor ic i Polona Kogoj in Urša šmid iz Titovega Velenja nista prišl i na republiško srečanje. Njuna analiza je zasnovana predvsem na osnovi gradiva Geodetskega zavoda in Projektivnega biroja iz Titovega Velenja ter na osnovi po- datkov, ki sta j ih zbral z anketo med nekater imi lastniki poči tniških hiš. Naloga ima nekatere slabosti, ki izhajajo predvsem iz slabo opredeljenega geografskega namena naloge, metodološke zasnove, skromne predstavitve glavnih spoznanj, i td. Vsekakor pa je naloga dober uvod za nadaljnje delo, ki ga izbrana tema vseka- kor zasluži. Ob koncu je potrebno poudari t i , da nekatera malo bolj k r i t i čna razmišljanja ob ocenjevanju letošnjega republiškega srečanja ne pomenijo, da se v povprečju zni- žuje kval i teta nalog. Želel i bi le, da, ob vzpodbudnem povečanju števila nalog, ne bi zanemari l i kval i tete in da bi v bodoče sleherna naloga vendarle izpolnila osnovne formalne pogoje. U 9