OB OTVORITVI RAZSTAVE »CELJE 1957« Prizadevanja za razstavo „Celie 1957" imajo trajen pomen Gospodarske razstave, ki jih prire- jamo po osvoboditvi v presledkih nekaj let, imajo svoj začetek že v podobnih predvojiuh prireditvah, le da so bile ta- krat omejene na prikaz obrtne proizvod- nje. Namen teh prireditev v povojnem obdobju ni toliko komercialen, kot je to primer podobnih prireditev v večjih po- slovnih središčih, temveč je omejen le na področje okraja in namenjen prika- zovanju osnovnih in aktualnih proble- mov, ki si jih prizadevamo reševati v po- sameznih obdobjih naše povojne gospo- darske izgradnje. Tako je naša prva po- vojna razstava leta 1948 bila namenjena predvsem lokalni industriji in obrti s težnjo, da bi vzpodbudili proizvajalce k čim večji količinski proizvodnji, zlasti tistih izdelkov široke potrošnje, katerih surovinska osnova ni bila tako kritična; razstava pa je imela tudi namen vzbuditi večji smisel prebivalstva Celja za ure- janje osnovnih komunalnih služb v me- stu. Tudi obe naslednji razstavi, posled- nja je bila ob proslavi 500-letnice mest- nih pravic, sta dajali predvsem poudarek povečanju proizvodnje in razširitvi asor- timenta proizvodnje. Vse te razstave so bile močna vzpodbu- da delovnim kolektivom, ki so si v tek- movalnem medsebojnem odnosu priza- devali v čim večji meri uresničiti osnov- ni namen prireditve. Lahko trdimo, da so bili doseženi uspehi trajni, saj so se iz mnogih, prej majhnih in neznanih obra- tov, razvila nekatera lepo urejena in da- nes na jugoslovanskem tržišču upošteva- na podjetja. Takšne prireditve so imele vedno tudi svoj odločilen vpliv na ure- janje mesta, seveda v skromnih razme- rah naših proračunskih možnosti, več pa v pripravljenosti delovnih kolektivov, ki so s svojimi sredstvi pripomogli do mno- gih, sicer manjših komunalnih pridobi- tev. Preteklih pet let, ki nas ločijo od zad- nje razstave, je doživelo tudi gospodar- stvo na področju našega okraja izreden razvoj in pospešen napredek. Ob pogojih družbenega upravljanja in sproščenega tržišča ter ob vsestranskem porastu pro- izvodnje smo se znašli pred novimi aktu- alnimi gospodarskimi problemi. Svobod- no tržišče že samo po sebi pomeni tek- movanje proizvajalcev in merjenje pred- vsem proizvodnih sposobnosti pa tudi po- slovne tehnike. Boljša založenost tržišča z raznovrstnim blagom ter težnja po čim večjem deležu pri delitvi narodnega do- hodka nas silita, da ne bomo poslednji v naporih za dvig produktivnosti dela, pri skrbi za čim boljše izkoriščanje sredstev za proizvodnjo in surovin ter naravnih surovinskih osnov v domačem kraju. Hkrati se javlja tudi težnja dopolniti iz- biro blaga na tržišču z novimi, doslej mogoče uvoženimi potrošnimi predmeti. To so glavni problemi, s katerimi se tako kot povsod v domovini ukvarjajo naši de- lovni kolektivi. V hmeljiš€3ih Je zaživelo— Pretekli četrtek so v Savinjsko do- lino prispele prve skupine obiralcev hmelja. Od takrat pa do .ponedeljka so oživela vsa hmeljišča. Obiranje mora biti hitro zaključeno in dež, ki vmes nagaja, ni kaj prida za barvo in kva- liteto. Marsikatera obiralka, bodisi žena ali dekle, si v teh kratkih dneh pri- služi za najnujnejše. Obiralke priha- jajo večinoma iz pasivnih krajev. O letošnji letini, o prodaji in cenah hme- lju lahko berete posebej v članku na 3. strani. Končno še o sliki: Dekle ni tipična sezonka. Je domačinka in ji zaradi te- fa, saj bo deloma udeležena tudi pri iohodkih, gre tem bolj na smeh, ker je letina dobra — vsaj po kvaliteti, pravijo. OBIRALCEV PRIMANJKUJE C^rav so se hmeljarji zelo potru- •iili, da bi si o pravem času preskrbeli rtsiralce, se to ni vsem posrečilo. V ▼rbju so na primer v ponedeljek nujno potrebovali 100 obiralcev, Inštitut pa jih je rabil 20. Razmere so se že toliko »redile, da obiranje precej redno ,po- ^a in bo po vsej verjetnosti oprav- ljeno o pravem času. Delo dobi vsak, čas je dragocen. POMOČNIK MINISTRA ZA ZDRAVSTVO IZ SUDANA JE OBISKAL CELJE V torek se je na poti iz Zagreba ^ Ljubljano, kamor je potoval kot gost Sveta za zdravstvo LRS, v Celju usta- ^ gospod dr. Ali Khair, pomočnik *^istra za zdravstvo republike Sudan. Visoki gost prihaja iz male afriške l^ave, ki je šele pred leti dobila svo- jo politično neodvisnost. Dr. Ali Khair si je v Celju ogledal Vinico in zdravstveni zavod, istočasno se je živo zanimal za organizacijo ^ravstvene službe, zlasti za preven- zdravstveno službo. Dr. Khair je bil gost predsednika '^aja, tov. Rika Jermana, ki ga je Zdržal na kosilu v hotelu »Evropa«. PRED 40 LETI Znameniti dnevi Oktobrsite revolucije 25. avgusta Državno posvetovanje v Moskvi, ki ga je sklicala Začasna vlada. Na njem so generali Kornilov, Kale- din i. dr. predlagali združitev re- volucije. Kerenski je revolucio- narnemu gibanju grozil z represa- lijami, kmetom pa s kaznijo v pri- meru, da bi po.zkušali vzeti vele- posestnikom zemljo. Na poziv boljševikov je v Moskvi izbruhnila enodnevna protestna stavka, ki se je je udeležilo 400 tisoč ljudi. Predsednik OLO Celje tov. Rlko Jerman »CELJE 1957" VABI... SPORED PRIREDITEV »CELJE 1957« OD 24. AVGUSTA DO i. SEPTEMBRA PETEK, 23. avgusta ob 20: Promenadni koncert godbe na pjihala 2PD »France Prešeren« pri novem cest- nem mostu čez Savinjo, Ulica XIV. divi- zije. Razsvetlitev Starega gradu, poslopja Obč. ljudskega odbora, Celjskega gleda- lišča in novega mostu. RAZSTAVE SOBOTA, 24. avgusta ob 11: Slavnostne otvoritve vseh razstav: 1. industrije, obrti in trgovine v uprav- nem poslopju Tovarne emajlirane po- sode, Mariborska cesta; 2. kmetijstva in gozdarstva na Kmetij- skem gospodarstvu Lava; 5. šolstva, zdravstva, Ljudske tehnike, grafike starih mojstrov, celjskih aka- demskih slikarjev in slikarjev amater- jev, mestnega arhiva ter celjske knjige v novem traktu Zdravstvenega doma, vhod s Kersnikove ulice. 4. »Naše sodobno gospodinjstvo« — Raz- stava in praktični prikazi. Uredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Raz- stava je urejena v prostorih Zavoda, Cankarjeva 4. 5, V foyerju Celjskega gledališča: mala plastika akadem. kiparja Slavka Tihca iz Maribora in grafika akadem. sli- karja Avgusta Cernigoja iz Trsta. GLEDALIŠČE SOBOTA, 24. avgusta ob 20: Frežihov Voranc: »Pernjakovi«. Slavnost- na predstava ansambla Celjskega gleda- lišča. Režija: Janez Vrhunc, scena: prof. Boris Kobe. TOREK, 27. avgusta ob 2«: Moliere: »Šola za može« in »Izsiljena že- nitev«. Gostovanje Slovenskega narodne- ga gledališča Drame iz Ljubljane. PRIREDITVE SVOBODE T dnevih od 24. avg. do 4. sept.: Razne prireditve Delavskih prosvetnih društev Svoboda. REPUBLIŠKI FESTIVAL V KMETIJSKEM STROJNIŠTVU SOBOTA, 24. avgusta ob 8: Začetek tekmovanja v oranju, spretnost- nih vožnjah na Kmetijskem gospodarstvu Lava. NEDELJA, 25. avgusta: ob 9: povorka s kmetijskimi stroji po mestu; ob 11: demonstracije s kmetijskimi stroji na Kmetijskem gospodarstvu Lava; ob 14: razdelitev nagrad zmagovalcem tekmovanja na Kmetijskem gospodarstvu Lava. REVIJA OBLAČIL PONEDELJEK, 2. sept. ob 18 in 26: V veliki dvorani kina Union revija obla- čil. Organizira Okrajna obrtna zbornica. Nastopilo bo nad 60 modelov. ŠPORT Od 22. do 25. avgusta: Tekmovanja v okviru športnih iger Olimpa. Na sporedu so tekme v odbojki, nogometu, kegljanju in namiznem tenisu. SOBOTA, 3f. avg. in nedelja 1. sept.: Na povabilo ŽŠD Celje gostuje v Celju član IV, nogometne cone Dinamo iz Vin- kovcev. Gostje bodo odigrali dve tekmi, eno s Kladivarjem, drugo pa s Celjem. SOBOTA, 31. avg. in nedelja, 1. sept.: Odbor za gradnjo Ljudskega kopališča otvarja pod pokroviteljstvom Obč. odbor« SZDL ter Olepševalnega in turističnega društva olimpijski plavalni bazen. V obeh dnevih turnir v waterpoIu za »Ve- liko nagrado Celja«. Sodeluje 6 sIovch- skih in hrvatskih moštev, TOREK, 3. in sreda, 4. septembra: III. mladinske športne igre »Bratstva is enotnosti« s sodelovanjem mestnih re- prezentanc Zrenjanina, Tuzle in Celja. ZABAVA IN PLES Na razstaviščnih prostorih t Gaberj« in na Lavi vsak večer ples z zabavnim in drugim programom, Jestvine in pijača. Letošnja gospodarska razstava bi naj predvsem pokazala, v kakšni meri uspe- vajo naši proizvajalci pri reševanju te problematike ter v kakšni meri bodo ta njihova prizadevanja vzpodbudila ko- mercialni interes jugoslovanskega trži- šča. S temi problemi se živo ukvarjajo tudi organi samoupravljanja v gospodar- skih organizacijah.Letošnji namen raz- stave industrijske in obrtne proizvodnje je predvsem, pridružiti se splošnim ju- goslovanskim naporom za dvig produk- tivnosti dela in za razširitev proizvodnje v danih pogojih ter prikazati ta prizade- vanja v konkretnih dosežkih in na uspe- lih primerih zainteresirati tudi manj uspešne delovne kolektive. Manj pa že- limo dati naši razstavi komercialni zna- čaj. Kot v prejšnjih letih ima tudi letošnja razstava močan poudarek na ostalih de- javnostih. Poseben del razstave je po- svečen pregledu strokovnega šolstva, ki je sorazmerno močno zastopano v našem okraju, z namenom, da ga predstavimo takšnega kot je in da o njegovi kvaliteti izreče sodbo naša javnost. Tydi ostala področja so na razstavi zastopana z istim namenom. Poseben del razstave smo namenili našemu kmetijstvu. Praktično želimo prikazati izkušnje na področju pospeše- vanja kmetijske proizvodnje in preiz- kušnje proizvodne metode ter ukrepe, ki vodijo k napredku. Težimo prikazati, ▼ kakšnih oblikah bi se naj uveljavljala kmetijska zadruga kot organizator kme- tijske proizvodnje in kot samostojen go- spodarski faktor v tej proizvodnji. Pri- kazati hočemo prednosti gospodarskega sodelovanja kmeta s kmetijsko zadrugo oziroma to, da je kmetov realni gospo- darski interes v povečani kmetijski pro- izvodnji, dosegljivi le s soudeležbo druž- benih sredstev, ki jih naša skupnost daje v kmetijsko proizvodnjo preko kmetij- skih zadrug. Dokazati hočemo, da je mo- dernizacija kmetijstva neizbežna pot kmetijske proizvodnje. Praktično želimo prikazati in manifestirati smotrno upo- rabo kmetijske mehanizacije in smotr- nost preizkušenih agrotehničnih ukre- pov v kmetijstvu. Letošnje prireditve »Celje 1957« bodo za mesto pomenile nove in pomembne pridobitve. Napori za nadaljnjo izbolj- šanje komunalnega reda v mestu bodo prav gotovo trajna pridobitev našega mesta. Industrijsko razstavo smo name- noma postavili v že več let nedograjeno upravno poslopje Tovarne emajlirane posode ter v neurejeno okolje tega pre- dela Gaberja. Tako smo pravzaprav iz- silili od nas samih večjo skrb za začetek urejevanja tega dela našega mesta. Kme- tijsko razstavo pa prirejamo v doslej slabo urejenih prostorih kmetijskega posestva na Lavi, tako da smo v zvezi s pripravami za to razstavo usposobili to gospodarsko organizacijo, ki je za pre- skrbo mesta tolikanj potrebna. Že več let so bili objekti zdravstvenega doma nedograjeni, zdravstveno službo pa so opravljali v skoraj nemogočih pogo- jih sedanjega zdravstvenega doma na škodo predvsem zdravniške oskrbe po- trebnega prebivalstva. Zato smo komer- cialni uspeh letošnjih prireditev name- nili predvsem izgradnji tega poslopja in njegovega okolja z namenom, da ga čim-' prej usposobimo za njegov namen. Iz teh razlogov smo tudi tretji del razstave, to je tako imenovanih negospodarskih družbenih dejavnosti, namestili v tem objektu. Ko smo dajali naloge prizadevnemu odboru razstave »Celje 1957«, smo pred- vsem poudarjali, da morajo vsa naša pri- zadevanja in vsi s tem zvezani izdatki imeti trajen pomen v reševanju osnov- nih namenov, ki sem jih v tem sestavku skušal v načelu označiti. Pogled po svetu o atomski energiji pa tudi o atom- ski strategiji danes že vsakdo nekaj ve, ■postala je splošna last sodobne človeške zavesti. V današnjem članku se dotak- nimo predvsem strategije. V začetku junija je, na primer, Eisenhower rekel, da je prenehanje atomskih eksplozij možno le v splošnem razorožitvenem sporazumu, ki naj bi obsegal tudi pre- poved atomskih poskusov za vselej. Istočasno pa je dejal, da sodijo pomlad- ne eksplozije v Nevadi v okvir »obram- bne politike«. Treba je jamstev, pravi. Kakšna jamstva neki terja in pričakuje? Razume se, da ljubeznive besede, ki jih je govoril Hruščev 10 milijonom Amerikancev po televiziji, še ne morejo zakopati bojne sekire, le z listjem jo potresejo. Tudi Bulganinove poslanice o miroljubnem in prijateljskem sodelova- nju najbrž niso dovolj. Vendar brez za- upanja ne bo nič. Kljub razpravam v pododboru OZN za razorožitev v OZN, kljub vabilom z obeh strani, se tekma ■¥ oboroževanju razvija kar naprej. Amerikanci se ponašajo s svojim »-po- štenim Janezom« (Honest John), topov- skim projektilom, ki ima atomsko glavo. Pravijo, da bi baterija takih topov sama uničila vso zavezniško armado, ki se je 1. 1944 izkrcala v Normandiji. Taktični mtomski projektu bi razrušil toliko, ko- likor prejšnja klasična bomba, ki bi tehtala 20.000 ton, to se pravi teža, za katere prevoz rabimo 1500 vagonov. En sam projektni In vendar — v Nevadi, na Enivetoku, na Božičnih otokih, v Avstraliji, v Sa- hari, v Sibiriji, na vseh koncih tega vročega planeta se vrše poskusi, ki ima- jo vsi en sam cilj: izpopolniti najstra- šnejše orožje, ki ga je človek doslej izumil. Atomsko orožje postaja že iz- vozno blago. ZDA so ga ponudile Dan- ski, Norveški in Švedski, o njem raz- mišljajo Holandci, zanj so se prijavili Nemci, atomska strategija je postala strategija NATO, SEATO in METO pakta, to je vse tiste križarske vojske, ki si je po nemarnem napisala na ščit, da brani »svobodni svet«. Ni še gotovo, ali bodo vse države sprejele atomsko orožje, v^dar si skoraj ne moremo mi- sliti skupnega poveljstva brez enotnega taktičnega in strateškega orožja. Skup- no poveljstvo pa je dejstvo. Da je stvar resna, so pokazale tudi resne ru- ske note, ki so opozarjale atomski »dro- biž« na posledice, ki bi jih morale pre- vzeti, če bodo svoje ozemlje nudile za atomski marš preko planeta. Vojaško in politično je zanimiva an- gleška reakcija na atomsko strategijo. Anglija je sicer še velesila, ki se ji še ni treba odrekati stare slave na vsej črti in zato ne more biti v atomski proizvodnji povsem odvisna od ZDA, vendar so ji zadnja vojna in razmere po njej toliko škodovale, da njeni ekstra- profiti niso več tako prepričevalni ka- kor pred 15 leti. >*Anglija se bo morala navaditi na to, da ne bo iz lonca je- mala več. kot je pa v njem«, je pred nekaj leti dejal nek koservativni mi- nister in s tem s preprosto podobo ozna- čil angleško povojno gospodarstvo. Zato ni čudno, če so Angleži v »Beli knjigi o obrambi«, ki so jo izdali aprila 1957, izračunali, da lahko reducirajo svoje vojne efektive in vojni proračun. Leta 1962 kani jo odpraviti obvezno vojaško službo in namesto 690.000 mož držati pod orožjem samo 375.000. ZDA jih bodo oskrbovale s teledirigiranimi projektili, kar pomeni, da ne bo treba lastnih in- vesticij. To utegne biti največja spre- memba v vojaških stvareh v človeški zgodovini, večja, kot tista, ki se je zgo- dila z uvedbo strelnega orožja. Namesto obvezne vojne službe bi se uvedla pro- fesionalna vojska, ki bi kot nekako ga- silsko moštvo ravnala z raznimi »pošte- nimi in nepoštenimi Janezi« ter vodila atomsko vojno. Ali pa bi jo prepreče- vala? Dokumenti govore vsi samo o obrambi, nobeden ne prizna, da tako rušilno orožje, združeno z letalonosil- kami in zračnimi brodovji, pomeni po- tencialno bazo za rušenje vsega planeta Neizbrisno je pri tem seveda dejstvo, da je Anglija postala vojaško odvisna od svoje velike sosede preko Atlantika in da je to priznala na zadnji bermud- ski konferenci. To ni sladko, a če je edini in najcenejši izhod iz milijona te- žav, ga ni težko razumeti. Izvoz atomskega orožja vse bliže me- jam SZ seveda napetost še povečuje. Zato je Zorin, zastopnik SZ v podkomi- teju OZN, predlagal prepoved izvoza atomskega orožja iz držav, ki ga proiz- vajajo, da bi se atomsko orožje vsaj teritorialno ne približevalo. Vendar bi angleški zgled male evropske države lahko potegnil za seboj, če res zmanj- šuje svoje stroške, s tem pa bi se se- veda zmanjšale možnosti, da se atom- ska vojna prepove. Vendar upanja ne kaže izgubiti. Glas 18 najboljših atomskih strokovnjakov iz inštituta znamenitega Maxa Plancka v Gottingenu ni samo glas peščice uče- nih glav, marveč glas človeške vesti in pameti, ki nudi dovolj učinkovitih sredstev zoper atomsko mrzlico in zoper vojno nevarnost. Široki človeški krogi in najbolj razgledani in odgovorni po- samezniki iščejo pot, po kateri bi se zavrla blazna tekma v nuklearnem obo- ževanju. Vsemu človeštvu kliče klasično nravno načelo: Ne quid nimis! Nobene stvri preveč! uničevalnega orožja pa je ze zdavnaj preveč. In to je orožje, ki je izbrisalo jasno mejo med obrambnim in napadal- nim značajem orožja. Tudi to govori zoper najbolj prepro- sto in najbolj rafinirano vojaško etiko, če že ta pojem spričo zgodovinske in sodobne stvarnosti moramo priznati. T n PRVE PRIPRAVE ZA VOLITVE V LJUDSKE ODBORE T CELJSKEM OKRAJ« temelji priprav je odvisen uspeli Pod vodstvom predsednika Okrajnega odbora SZDL, tov. FRANCA SIMONICA je bila v torek v Celju razširjena seja Okrajnega odbora SZDL, Okrajnega sindikalnega sveta in zastopnikov mladinske orga- nizacije, na kateri so razpravljali o nalogah it zvezi z volitvami v ob- činske in okrajni ljudski odbor. O pripravah za volitve in s tem v zvezi tudi o nalogah občinskih odborov SZDL in občinskih ljudskih odborov je poročal predsednik OLO v Celju, tov. RIKO JERMAN. v nove ljudske odbore najboljše ljudi Spričo kratkega časa, ki nas še loči do volitev v občinske odbore, bodo ime- le organizacije SZDL v predvolilnih pripravah velijo dela, kajti naloge, po- litične in tehnične, so dokaj obsežne ter jih ne kaže podcenjevati. Zlasti ob- činski odbori SZDJL. bodo morali takoj začeti s predvolilnimi pripravami. Ena med prvimi nalogami občinskih odborov SZDL bo, da bodo določili kri- terije, kakšne ljudi naj bi na zborih volivcev predlagali za kandidate v ljudski odbor. To je sila važno vpra- šanje, če upoštevamo dejstvo, da na- loge, ki jih že rešujejo občinski odbori niso lahke in zahtevajo sposobne, poli- tično in gospodarsko razgledane ter delavoljne ljudi. Razen tega traja man- datna doba 4 leta in zato bo zelo važno, da bodo v novoizvoljenih odborih naj- boljši ljudje, saj bo v prvi vrsti od njih odvisno, kako bodo reševali šte- vilne občinske probleme. Teh proble- mov bo <^edno več, kajti s prenosom nadaljnjih pristojnosti z okrajnega na občinske odbore, bodo le-ti reševali vr - sto važnih in odgovornih vprašanj z vseh področij družbene dejavnosti. Za- to naj bodo za nove odbornike krite- riji zelo ostri v pogledu politične in strokovne sposobnosti, kakor tudi v po- gledu splošnih moralnih kvalitet. Ker pa bodo novoizvoljeni občinski odbori volili neposredno iz svoje srede tudi odbornike za okrajni ljudski odbor, je povsem jasno, da bodo morali volivci na zborih volivcev predlagati za kandi- date najboljše ljudi. analize in pkogrami naj bodo stvarni Organizacije Socialistične zveze bodo v predvolilnih pripravah povečale svo- jo aktivnost. Na številnih predvolilnih sestankih se bo treba pogovoriti zelo stvarno o doseženih uspehih na pod- ročju občine ter o bodočih perspekti- vah. Pri tem pa bo treba tudi opozo- riti na negativne pojave, ki so zavi- rali hitrejši razvoj. Teh pojavov je več kot n. pr. občutek samozadovoljstva, samovoljnost, kmečka socialna misel- nost, lokal patriotizem itd. S takimi pojavi bo treba obračunati, jih pra- vilno politično pojasniti ter se odkrito pomeniti o vsem, kar je pospeševalo razvoj in kaj ga je zaviralo. Na predvolilnih sestankih bo treba poleg analiz dosedanjega dela in uspe- hov prikazati tudi bodoči program ob- čine, ki pa mora biti konkreten, stva- ren ter v okviru zmogljivosti. Pri iz- delavi teh programov bo treba dati poudarka osnovni gospodarski usme- ritvi občine, ki se odraža predvsem v iskanju pogojev za dvig družbenega standarda. Z drugimi besedami pove- dano, gospodarska analiza in bodoči program naj bi obsegal konkretno ko- munalno dejavnost, gradnjo manjših objektov, ki bodo čim prej vračali vlo- ženi denar, izboljšanje obrtne dejavno- sti, gradnjo cest, šol itd. na mladino in žene ne smemo pozabiti Pri izbiri kandidatov bo treba upo- števati, da bodo v novoizvoljenih ljud- skih odborih zastopani v pravilnem sorazmerju tudi mladi ljudje in žene. Tudi pri volitvah v občinski zbor pro- izvajalcev bo treba paziti, da bo za- stopanih primemo število mladincev in žena, saj je znano, da mladi ljudje v proizvodnji dosegajo velike uspehe ter da je veliko število žena zaposlenih tudi v industriji, zlasti v tekstilni. To dejstvo bo treba pri izbiri kandidatov vsekakor upoštevati. Volivci bodo sami odločali, ali bodo predlagali enega ali dva kandidata (so- kandidata). Brez dvoma demokratični princip ne bo nič okrnjen, če se bodo volivci na zborih volivcev odločili za enega kandidata po temeljitem pred- hodnem pretresu predlaganih najbolj- ših ljudi. Kajti demokracijo ne smemo ceniti po tem, koliko je kandidatov, temveč po tem, da volivci na zborih volivcem sami prosto izberejo za kan- didata človeka, za katerega menijo, da bo najbolj razgledan, .sposoben in vo- ljan delati kot ljudski odbornik. tudi s tehničnimi pripra- vami bo treba pohiteti V tem pogledu čakajo ljudske odbore obsežne naloge. Poleg okrajne volilne komisije bodo na občinah 5-članske volilne komisije, ki jih imenuje okr. volilna komisija. Njihova naloga bo, da bodo potrjevale kandidatne liste ter razglasile rezultate volitev. Občinske komisije za volilne imenike bodo mo- rale v kratkem času do volitev urediti volilne imenike, ki so dokaj pomanj- kljivi. Občinske komisije pa bodo mo- rale za izvedbo volitev imenovati po- trebno število volilnih odborov. Volitve v občinske odbore bodo dne 20. oktobra, 26. oktobra pa bodo volili odbornike v občinske zbore proizva- jalcev iz industrijskih skupin, dne 27. oktobra pa iz kmetijske skupine. 5 in 6. novembra se bodo sestali novoizvo- ljeni odbori h konstituiranju in iz svo- je srede izvolili določeno število od- bornikov za okrajni ljudski odbor, ki se bo sestal na svoji prvi seji 15. no- vembra. S PRIPRAVAMI BO TREBA TAKOJ PRIČETI Ker je čas do volitev sorazmerno zelo kratek, so na seji sklenili, da bi naj občinski odbor SZDL najkasneje do 1. septembra sklicali skupne seje z okrajnimi sindikalnimi sveti in zastop- niki mladine, na katerih se bodo po- govorili o nalogah v zvezi s predvo- lilnimi pripravami. Okrajni ljudski od- bor SZDL pa bo nudil občinskim od- borom SZDL v predvolilnih pripravah vso potrebno pomoč. Naloga organizacij SZDL v predvo- lilni kampanji bo, da bodo mobilizirale vse svoje članstvo v predvolilnih pri- pravah. Ce bodo organizacije Socia- listične zveze v tem uspele in hkrati temeljito pripravile predvolilne sestan- ke, bodo priprave za volitve v redu potekale, volitve pa dobro usipele. Naš komentar Pred razširitvijo pristojnosti občin v sekretariatu za zakonodajo Zvezne, ga izvršnega sveta so izdelali načrte za- kona in uredbe o pristojnosti ljudski^ odborov. Ob tej priliki je državni svet- nik v Zveznem izvršnem svetu Milorad Vučkovič podal osnovne karakteristik^ in principe novih zakonskih predpisov. Novi predpisi o pristojnosti ljudskih odborov, kakor tudi spremembe, ki s« bile nedavno izvršene v zakonu o uredit- vi občin in okrajev, pomenijo novo faz« v razvoju našega komunalnega sistenu ter predstavljajo njegovo okrepitev in nadaljnje razvijanje na podlagi osnovnih postavk, ki jih predvideva zakon o ure- ditvi občin in okrajev v pogledu vloge in funkcije občine. Od sprejetja tega za- kona sta pretekli že dve leti, med tei* časom pa so bile izvršene velike spre- membe v politično-teritorialni razdelitvi v smislu združevanja manjših občin, ta- ko da danes male občine predstavljaj« že izjemen pojav. Hkrati so ljudski od- bori v precejšnji meri utrdili svojo orga- nizacijo, s čimer so ustvarjeni nadalj- nji pogoji za razširitev pristojnosti ob- činskih ljudskih odborov. Načrt zakona in uredbe o pristojnosti ljudskih odborov izhaja s stališča, da kot osnova za utrjevanje pristojnosti ljudskih odborov občin in okrajev lahk« posluži le razvita občina. Zato ta zakon- ski načrt postavlja pristojnost občine na takšen nivo, ki odgovarja razviti občini Med posli, ki se bodo prenesli iz okraja na občinske ljudske odbore, so v prvi vrsti inšpekcijski posli s področja fi- nančne, tržne, veterinarske, kmetijska in gradbene inšpekcije ter inšpekcije de- la, kakor tudi posamezni posli s področ- ja šolske inšpekcije. Naslednja pomembna grupa, s kater« se bo razširila pristojnost občinskega ljudskega odbora, so posli, ki so že se- daj sicer bili po dosedanjih predpisih v pristojnosti občinskega ljudskega od- bora, vendar je bila razen tega potrebna tudi soglasnost okrajnega ljudskega od- bora. Tretjo grupo predstavljajo ostali posli v glavnem upravnega značaja, ki se bo- do prenesli iz pristojnosti okraja na ob- čine. To je predvsem opravljanje eko- nomskih in politično upravnih funkcij na področju notranjih poslov in na nekate- rih drugih področjih. Eden najva^ejših problemov v zvezi z izdelavo prednačrta zakona in uredbe je v tem, na kakšen način in s pomočjo kakšnih organizacijskih oblik omogočiti izvrševanje vseh posIov,^ ki bodo prešli ▼ pristojnost občinskih ljudskih odborov t nerazvitih in manj razvitih občinah. Ta predvsem zaradi tega, ker takšne občine ne bodo mogle same organizirati potre- ben strokovni aparat za opravljanje po- sameznih del iz njihove nadležnosti. Načrt zakona predvideva zaradi tega možnost, da bodo lahko dve ali več občin skupno organizirale določeno strokovno službo ali pa bo eden uslužbenec oprav- ljal določene strokovne posle na pod- ročju dveh ali več občin. S. S. 31. avgusta otvoritev »»Ljudskega kopališča^^ v Celju To je verjetno zadnji posnetek »Ljud- skega kopališča« med gradnjo. Bodoče kopališče že obdaja mrežasta ograja, ko- rito bazena je gotovo, prostor okoli nje- ga pa oblagajo z betonskimi ploščami. Športni del bazena na olimpijski dolžini je videti pripravljen za prve tekme. Na obeh straneh so na robu vzidali devet kamnitih stebričkov za odskočišča tek- movalcev. Na sliki se številkevidijo. Vsekakor gre gradnja bazena h koncu. To seveda še ni zaključek gradnje, kajti poleg velikega bazena bo treba zgraditi v bodočnosti še bazen s skakalnim stol- pom, bazen za otroke, garderobe, športna igrišča, restavracijo itd. Toda za letos je bilo zgrajeno precej. To ugotavljamo lahko predvsem Celjani, ki že dolga leta čakamo na zgraditev javnega prosto- zracnega kopališča. Gradbeni odbor napoveduje otvoritev prvega in istočasno največjega kopališč- nega objekta za dan 31. avgusta. 01;vori- tev bo združena s pestrim programom vodnega športa. V waterpolo turnirju za »Veliko nagrado Celja« bodo tekmovali waterpolisti plavalnih klubov iz Ljublja- ne, Maribora, Zagreba, Trbovelj in Celja. Tekmovanje se bo pričelo po svečani otvoritvi ob 15. uri, nadaljevalo pa se bo zvečer po 20. uri v nočnih tekmah ter v nedeljo dopoldan. Finale turnirja bo v nedeljo ob 15,30 uri, ob 17. uri pa bodo podelili «Velike nagrade Celja«. Z REDNE LETNE KONFERENCE SZDL ZA CELJSKO OBCINO asmerievajtec vsega družbenega življenia V nedeljo dopoldan je bila v dvorani OZZ v Celju redna letna konferenca Socialistične zveze za celjsko občino. Poleg 155 delegatov osnovnih organizacij sta se kot gosta konference udeležila podpredsed- nik Okrajnega odbora SZDL v Celju tov. JAKOB 2EN in predsednik celjske občine tov. ANDREJ SVETEK. V razpravi, zlasti pa v poro- čilu predsednika Občinskega odbora SZDL v Celju tov. CVETA PELKA, je jasno prišla do izraza ogromna vloga občinske in osnovnih orga- nizacij SZDL v Celju na vseh področjih družbenega življenja v celj- ski občini. VSAK TRETJI DRŽAVLJAN AKTIVNO DELA V DRUŠTVIH Iz poročila predsednika je bilo jasno razvidno, da so organizacije SZDL v celjski občini prerasle okvir ozkega dela ter postale pobudnik in usmerje- valec vsega družbenega življenja. To se odraža tudi v tem, da aktivno dela v raznih društvih na področju celjske občine vsak tretji državljan. Uspehi, ki so bili doseženi na področju gospo- darstva, delavskega in družbenega sa- moupravljanja ter na vseh ostalih pod- ročjih družbenega dogajanja, dajejo članstvu SZDL v Celju jasen pečat ve- like aktivnosti in zavestne prizadev- nosti v cilju izvrševanja nalog, ki so pred organizacijami Socialistične zveze. SKLEPI IV. PLENUMA SZDL SO RODILI V CELJU BOGATE SADOVE Sklepi IV. plenuma SZDL Jugosla- vije so imeli močan odmed na razvoj gospodarstva v celjski občini. Gospo- darske organizacije ter občinski ljud- ski odbor sta svojo gospodarsko poli- tiko prilagodila tem sklepom. To se je odrazilo predvsem v zmanjšanem ob- segu investicij, doslednem premiranju delovnih mest, v večji delovni storil- nosti in v povečanju fizičnega obsega proizvodnje. Občinski ljudski odbor je razpoložljiva investicijska sredstva ter del proračunskih sredstev izkoristil zlasti za izboljšanje stanja v usluž- nostni in živilski obrti. Ker je celjska občina izrazito indu- strijska, je potrebno, da vsi člani So- cialistične zveze razvijajo še naprej ugodne odnose v gospodarstvu, saj je od povečanja proizvodnje, delovne sto- rilnosti in od pravilnega izkoriščanja vseh materialnih dobrin zagotovljena osnova za povečanje življenjske ravni delovnih ljudi, hkrati pa je od tega odvisna ugodna komunalna ureditev mesta ter rešitev mnogih perečih itpra- šanj.^ Iz vsega tega lahko zaključimo, da so bili sklepi IV. plenuma SZDL Ju- goslavije koristno napotilo za članstvo SZDL in za delovne kolektive v celjski občini ter da so bili v praksi pravilno uveljavljeni. Ekonomski odnosi in raz- mere na tržišču pa bodo prisilili, da bodo upoštevale te sklepe tudi tiste maloštevilne gospodarske organizacije, ki v tem smislu .še niso dovolj storile. LEPI USPEHI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Tudi delavsko upravljanje je na po- dročju celjske občine doseglo lepe uspehe. Iz leta v leto se povečuje pro- izvodnost in asortiment blaga, proiz- vodnja celjskih podjetij ostmja nove izdelke, kvaliteta leteh pa se izbolj- šuje. Z uspešnim razvojem delavskega upravljanja v celjski občini pa niso bili doseženi samo ekonomski uspehi, temveč tudi mnogi uspehi v miselnosti naših ljudi, ki se kažejo v večji za- vesti naših delovnih ljudi. Ti uspehi se odražajo predvsem v večji samo- zavesti delavskega razreda in v več- jem čutil odgovornosti kolektiva pred družbo, r novih odnosih do dela, druž- bene lastnine in države. Pri vsem tem pa hkrati raste splošna, predvsem pa ekonomska razgledanost delavstva. VELIKA SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE V razdobju enega leta se je kultur- no-prosvetno delo na področju celjske občine močno razgibalo. Prav gotovo ne bi dosegli v tem razmeroma krat- kem obdobju toliko političnih in go- spodarskih uspehov, če ne bi bila na kulturno-prosvetnem področju poudar- jena 7iapredna miselnost in zavest, da je prosvetno delo najzanesljivejše sredstvo za strokovno in splošno uspo- sabljanje kadrov, kakor tudi za utrje- vanje socialistične zavesti. Izobraževanje delovnih ljudi z uspe- hom opravlja Ljudska univerza in Sola za odrasle. Ljudska univerza (Nadiilicv iiiijc na -irani: ^^^ STRAl^ Letošnja letina hmelja bo manjša, zato pa boljša kot lani pravi direktor Hmezada v Žalcu tovariš Mišo Bobovnik 2e konec preteklega tedna sem na ,pati v Žalec srečal številne sku- ]^ine obiralcev, ki so odhajali v Savinjs'ko dolino, da se zopet spoprimejo ■ zeleno rožo, ki jim bo prinesla nekaj zaslužka. Povsod so z obiranjem priznanega štajerskega goldinga že pričeli, zato sem tse za trenutek ustavil v poslopju Hmezada v Žalcu ter povprašal direktorja tov. Miša Bobovnika, kaj meni o letošnjem pridelku hmelja in kakšni so letos izgledi na svetov- nih tržiščih. V pogovoru z njim sem izvedel marsikaj zanimivega, ki bo poleg hmeljarjev prav gotovo zanimalo širšo javnost, saj je naš hmelj kmetijska kultura, ki uživa v svetu visok sloves ter daje naši (skupnosti dokaj lepe dohodke. pojazni pred degeneracijo pri nas Se ni Po dosedanjih ocenah bo letošnji pri- delek hmelja nekoliko manjši kot lani. Hektarski donos je marsikje nekaj nižji od lanskega, zato pa bo kvaliteta boljša kot lani. Klju/b temu, da je marsikje mraz nekoliko zaustavil rast hmelja, je tadnje sončno vreme vegetacijo rastline močno poživelo. Tisti, ki so računali, da bo letos obiranje hmelja nekoliko pozne- je, so se všteli, saj so hmeljišča v začetku tega tedna povsod oživela in obiranje je v polnem teku. Strokovnjaki računajo, da bo letos pri- delek hmelja 3 do 5 odstotkov manjši kot lani, vendar ta trditev še ni povsem toč- na. Koliko so se strokovnjaki ušteli, bo moč ugotoviti takrat, ko bo ves hmelj odkupljen. Ce pa ta trditev drži, bo letoš- nji pridelek za 50 do 100 ton večji kot lani. Ker so se hmeljišča od lani deloma povečala ter jih je vseh skupaj 2.024 ha, bi pri normalni letini moralo biti letos za 300 ton več hmelja kot lani. Naj bo s pridelkom kakor koli že, eno je gotovo, da bo kvaliteta letos boljša kot lani, saj strokovnjaki predvidevajo 90 do 92 odstotkov hmelja prve in druge klase. Dober hmelj pričakujejo zlasti s področ- ja Gomilskega, Prekope, Gušovelj, Šem- petra ter Braslovč, to je prav v krajih, kjer je lani toča hmelj nekoliko priza- dela. Na ta način bo letos tem hmeljar- jem priroda vrnila tisto, kar jim je lani odvzela. Po zaslugi hmeljarjev samih ter Hme- ljarskega inštituta v Žalcu je pri hmelju vsako leto manj raznih škodljivcev, ki so še pred leti na hmeljiščih povzročili ve- liko' škodo. Hmeljarji si skoraj ne delajo nobenih preglavic zaradi peronospore in rdečega pajka. Z novim škropivom Tera •ytanom so te škodljivce skoraj pogpolno- ma zatrli. En liter tega škropiva, ki stane 3000 din, zadostuje za 1000 hmeljskih rastlin. Njegova učinkovitost pa traja tri mesece. Nemajhno skrb hmelju posveča tudi Hmeljarski inštitut, ki spremlja rast rastline od začetka do konca ter daje preko radia in v neposrednem stiku s hmeljarji navodila, kako morajo ravnati s hmeljem, da bi dosegel najboljšo rast in kvaliteto ter da bi ga očuvali pred raznimi škodljivci. Bojazen pred peronosporo in rdečim pajkom savinjskim hmeljarjem ne po- vzroča skoraj nobenih skrbi, zato pa je zadnje čase postal savinjski hmeljar rah- lo zasikrbljen zaradi novega škodljivega pojava — degeneracije hmelja, ki jo povzroča virus mozaik in koprivja glava. Vzrok za ta pojav je iskati predvsem v vedno bolj intenzivnejši obdelavi hme- ljišč, kjer se zemlja premalo odpočije in kjer ne uvajajo leta in leta novih sadik. Nabolj markanten primer degeneracije se je pojavil na Kmetijskem posesitvu v Radljah v Dravski dolini, kjer raste hmelj na istih površinah že dolga leta in zato se je izrodil. Za sedaj bojazni pred degeneracijo hmelja pri nas še ni, zato je vsak preplah med hmeljarji zaradi tega odveč. Stro- kovnjaki bodo ta pojav proučili ter na podlagi izkustev strokovnjakov iz Nem- čije in Anglije, kjer je degeneracija že zavzela večji ijazmah, prenesli koristne nasvete na naš teren. Vsekakor pa bo treba misliti na večje hmeljske površine, na katerih bo omogočeno boljše kolobar- jenje, količina hmelja pa se zaradi ve- likih površin ne bo zmanjšala. savinjski hmelj je v svetu zelo iskano blago Savinjski hmelj se je po vojni pod ime- nom štajerski godding dobro uveljavil na hmeljskih tržiščih vseh kontinentov ter predstavlja precejšnjo udeležbo v sve- tovni industriji piva. Pivovarne v svetu ga kupujejo predvsem za izdelavo spe- cialnih vrst piva, zlasti v deželah, kjer vlada velika vročina. Naš hmelj je zelo kvaliteten, ima odlično aromo ter je zelo bogat na alfa smolah. Zato ga v inozem- stvu radi kupujejo, saj ga lahko mešajo s slabšimi vrstami. Tudi letos je za savinjskim hmeljem v inozemsvu veliko povpraševanje. Vse- ga pridelka bo letos okoli 2.200 ton. Vse to je pa premalo, da bi zadostili vsem potrebam po našem hmelju na inozem- skem trgu. V inozemstvo bi lahko letos prodali še 400 do 500 ton hmelja, saj bi ga samo v ZDA radi kupili še 300 ton, v Argentini pa 150 ton. Pa tudi v Angliji, Holandiji in Belgiji bi ga radi kupili še več. Vsem tem inozemskim kupcem pa Hmezad ne more ustreči, ker pridelka ni toliko več, hkrati pa so letos v Jugosla- viji potrebe za hmeljem za 150 ton večje kot doslej. Saj je znano, da so naše pivo- varne sredi sezone ostale skoraj brez hmelja, zato se hočejo letos bolje osknbe- ti z njim. Pri Hmezadu računajo, da bo letos za izvoz okoli 100 ton hmelja manj kot lani. Se posebej je razveseljivo dejstvo, ki daje veliko priznanje našemu hmelju, da je v svetu hmelja dovolj, pa kljub temu je savinjski golding v svetu zelo iskano blago. V ZDA bodo pridelali letos za 10% več hmelja kot lani, v Nemčiji za 5% več, v Sovjetski zvezi so proizvodnjo hmelja v zadnjih letih tudi močno dvignili, v \'seh ostalih hmeljskih državah pa je proizrvodnja približno enaka kot lani. V ZDA bodo letos pridelali okoli 23000 ton hmelja, v Nemčiji 14000 ton, v Argentini 12000 ton, pri nas pa komaj 2200 ton. Te številke kažejo, da je v svetu hmelja dovolj, vendar je zaradi izrednih vrlin zanimanje za naš hmelj v svetu izredno veliko. Nemalo zaslug za to ima brez dvoma tudi Hmezad, ki je osvojil stan- dardno blago dobre kvalitete, odpremlje- no in zapakirano po okusu inozemskih kupcev. K temu je treba dodati še solid- no izdobavo ter zaupanje kupcev v pod- jetje Hmezad, ki pošilja na trg tako bla- go, kot je bila stavljena ponudba. Pri Hmezadu sodijo, da bodo cene hmelja na svetovnem tržišču približno enake kot lani. Sicer pa točno še ne vedo, kajti to je odvisno od stanja v Nemčiji in Angliji, kjer hmelj dozori nekoliko pozneje. Kako bo letos s ceno, bo odvisno predvsem od Nemčije, ki predstavlja v Evropi največjega proizvajalca hmelja. PRI NAS NAJMANJŠA POTROŠNJA HMELJA V primerjavi z drugimi državami, kjer proizivajajo hmelj, je naša država glede potrošnje hmelja daleč zadaj. Pri nas potrošijo pivovarne komaj 6% hmelja, 94% ga prodamo v inozemstvo. V ZDA ga potrošijo doma 85%, v Nemčiji 60%, Angliji 90%, CSR 60%, Belgiji 80% in v Franciji 70%. To kaže, da je naša pro- izvodnja hmelja v največji meri odvisna od inozemstva. V primeru, da bi hmelja v inozemstvu ne mogli prodati, bi ga naša pivovarnišika industrija ne mogla absorbirati. Zato je hmeljska trgovina izpostavljena določenemu riziku, kate- rega pa se za sedaj zaradi dobre kako- Skrbno in po okusu kupcev odpremlja Hmezad štajerski golding na svetovno tržišče. vosti in odličnih komercialnih sposob- nostih Hmezada ni treba bati. Na kraju je tovariš direktor Bobovnik izrazil željo, da bi sporočili hmeljarjem, naj posvetijo posebno skrb kvaliteti hmelja že pri obiranju, da bo pravilno sortiran, brez kakih primesi in da bo dobro posušen. S tem bodo hmeljarji v prvi vrsti koristili sami sebi, hkrati pa tudi skujpnosti in pripomogli k še večje- mu slovesu savinjskega zlata vsvetu. Pogled na Šoštanj z veliko kalorično elektrarno. Le-ta sedaj obratuje s polovična zmogljivostjo, vendar bodo kmalu začeli graditi še drugi del. Večino naprav s« morali zgraditi že v prvi etapi, tako da bo za dokončanje celotne elektrarne po- trebnih manj sredstev, v tem ko bo proizvodnja električne energije poslej še en- krat večja. 100 000 hranilnih knjižic Celjske mestne hranilnice Celjska mestna hranilnica, najstarejši denarni zavod v Celju, praznuje te dni 95-letnico svojega obstoja. Slavil bo ver- jetno še v letošnjem letu izreden jubilej. Izdana bo hranilna knjižica s številko 100.000. Hranilna knjižica s številko 99.000 je bila že pred časom izdana in ker je bilo letos izdanih lepo število no- vih hranilnih knjižic, smemo pričakova- ti, da bo stotisoča hranilna knjižica iz- dana že v mesecu oktobru, najkasneje pa v mesecu novembru tekočega leta. Tak izreden uspeh v organizaciji hra- nilniške službe je pripisati predvsem so- lidnemu ix)slovanju tega denarnega za- voda, ki posveča vso skrb organizaciji hranilništva odnosno varčevanja, zave- dajoč se koristi, ki jih imajo od varčeva- nja vlagatelji in pa naša družbena skup- nost. Vse naložbe v Celjski mestni hra- nilnici znašajo že blizu 400.000 dinarjev, kar je za Celje omembe vredna švetilka. Ta zbrana in poleg njih lastna sredstva so omogočila zavodu, da je razvil izredno ugodno posojilniško službo, ki je omo- gočila samo v zadnjih letih popravilo za okoli 130 gospodarskih poslopij, 70 do- zidav stanovanjskih zgradb, 180 mlado- poročencem nabavo pohištva in je še iz- dala čez 1000 raznih drugih p^ojil. Tudi za dograditev šole na Polulah je priskoči- la Celjska mestna hranilnica s svojim deloma brezobrestnim posojilom na po- moč. Omeniti je treba tudi večmilijon- ska posojila elektrifikacijskim odborom širom našega okraja. Da približa posojilniško in hranilnišJco službo ljudstvu, je zavod ustanovil dvoje svojih podružnic, in sicer na Ljubnem in v Velenju. Obe poslujeta uspešno, pred- vsem podružnica v Velenju, ki z uspe- hom propagira varčevanje pri velenjskih rudarjih, le-ti imajo vedno več hranilnih knjižic. Zavod upravlja upravni odbor, ki se zaveda svojih dolžnosti, predvsem pa pomena družbenega upravljanja. Doslej so bila njegova prizadevanja zelo uspeš- na. Za letošnjo gospodarsko razstavo se je odločil upravni odbor Celjske mestne hranilnice, da razpiše poseben nagradni natečaj za obiskovalce svojega paviljo- na. Vsak obiskovalec gospodarske rae- stave, ki bo obiskal paviljon Celjske mestne hranilnice, bo prejel poseben na- tečajni list. Izmed pravilno izpolnjenik natečajnih listov bo z žrebom izbranik 30 srečnežev, ki bodo nagrajeni z denar- nimi nagradami v skupni vrednosti 5# tisoč dinarjev. Upravni odbor se je tudi odločil, da bo nagradil 100 novih vlaga- teljev izmed tisoč, ki bodo v naslednjih tednih prejeli hranilne knjižice s šte- vilkami od 99.000 do 100.000. Stotisoča hranilna knjižica bo gotovo izreden ju- bilej, s katerim se lahko pohvali le mal« denarnih zavodov. Varčevanje oziroma zbiranje denamik sredstev je gotovo eden izmed najvažnej- ših pogojev za uspešen razvoj našega go- spodarstva ter za izboljšanje življenjs'kik pogojev naših delovnih ljudi. In Celjika mestna hranilnica se tega v polni meri zaveda. Celjska mestna hranilnica Celje PODRUŽNICI LJUBNO IN VELENJE NAJUGODNEJE OBRESTUJE HRANILNE VLOGE, DAJE POSOJILA VSEH VRST, UPRAVLJA TEKOČE RACUNE. Za obiskovalce rasstave »Celje 1957« je razpisam velik magradni natečaj. Zahtevajte matečajni list v paviljoau Celjsk« mestne hranilnice. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE - I^UBNO - VELENJE Z letne konference SZDL za celjsko občino (Nadaljevanje z 2. strani) najtesneje sodeluje z izobraževalno komisijo pri svetu Svobod in je v novembru lani izdelala svoj letni pro- gram izobraževanja, ki ga je razpo- slala vsem večjim podjetjem v Celju, ustanovam ter množičnim organizaci- jam. Sola za odrasle je začela z delom lani v oktobru in je zajela okoli 60 slušateljev v Celju in 40 v Štorah. To je prva nova oblika izobraževanja v Sloveniji, čeprav žal sindikalne po- družnice v največjih podjetjih niso za šolo pokazale skoraj nobenega zani- manja. Skrb, da bo kulturno-prosvetno delo v bodoče še bolj zaživelo, pade P^enstveno na .organizacije Sociali- stične zveze. Zato bodo morale teren- ske organizacije SZDL nuditi v bodoče ^eč pomoči tistim organizacijam in društvom, ki se trudijo za izobrazbo 'n kulturni dvig našega delovnega člo- veka. PREMALO ČLANOV V ORGANIZACIJAH SZDL Na območju celjske občine je 41 osnovnih organizacij Socialistične zve- ze, in sicer 14 terenskih ter 27 vaških. V teh organizacijah je včlanjenih ^7.021 članov ali 75.7% volivcev. Izven organizacije je še vedno 5.657 volivcev sli 24.3%, kar kaže, da so osnovne ^"""ganizacije posvečale vse premalo po- kornosti evidenci članstva ter vklju- čevanju zlasti mladih ljudi v organi- zacijo SZDL. V splošnem je večina osnovnih orga- nizacij Socialistične zveze napredova- saj so njihovi uspehi v obdobju ^ega leta bili dokaj vidni. Nekatere organizacije so imele na osnovi pro- grama Ljudske trni verze v Celju vrsto Apelih in zanimivih predavanj. Pri tem so imele največ uspehov organi- zacije na vasi, kjer je bilo za preda- janje zelo veliko zanimanje. Slabost Organizacij SZDL je bila predvsem v da so člani na sestankih razprav- ljali o vprašanjih, ki spadajo na zbor Volivcev. Ni bilo malo primerov zlasti l^a vasi, da so na sestankih razprav- iJ^i predvsem o komimalnih rpraša- ^jlh. manj p« • politični ter Tzfiojno- kulturni problematiki. Zaradi tega bo- do morale te organizacije preusmeriti svoje delo in posvetiti več pozornosti proučevanju, in tolmačenju vsega družbenega dogajanja ter prosvetlje- vanju in vzgoji naših delovnih ljudi. ORGANIZACIJA SZDL BODO MORALE NAJTI NOVE METODE DELA V razpravi se je oglasil k besedi tudi podpredsednik Okrajnega odbora SZDL v Celju tov. Jakob Zen, ki je med drugim poudaril, da smo od osvo- boditve do danes napravili ogromno razvojno pot, zato so tudi naloge orga- nizacij Socialistične zveze drugačne kot nekdaj. Skladno s tem velikim raz- vojem bodo morale organizacije SZDL najti nove metode in oblike dela. Ta- ko pa se dogaja, da nekatere osnovne organizacije delajo še vedno po starih metodah in zaradi tega ne obvladajo situacije na svojem terenu ter caplja- jo na repu dogodkov, namesto da bi te dogodke pravilno politično usmer- jale. V takih organizacijah po navadi veliko razpravljajo ha splošno pa ne najdejo 'takega sistema dela, ki bi omogočil, da razna vprašanja tudi pra- vilno rešijo. Te slabosti prihajajo zla- sti do izraza na naši vasi, kjer rešuje- jo razne probleme v odborih kmetij- skih zadrug, šolskih, krajevnih in dru- gih odborih, organizacijah SZDL pa pri vseh teh važnih vprašanjih stoji ob strani, namesto da bi bila pobudnik in usmerjevalec take dejavnosti. ORGANIZACIJA SZDL V CELJU MED NAJBOLJŠIMI V DRZAVI Kljub pomanjkljivostim pri delu osnovnih organizacij Socialistične zve- ze na področju celjske občine pa je redna letna konferenca pokazala, da so organizacije in člani pokazali veli- ke uspehe, na katere smo lahko po- nosni. Zato je predsednik nadzornega odbora v svojem poročilu opravičeno med drugim tudi dejal, da se po svo- jih uspehih organizacija SZDL v Celju uvršča med najboljše ne le v okraju, tempeč v Slo90rriji in celo v državi. Živahni dnevi za mladino v celjslient ohraju Predkongresno tekmovanje se je za- čelo! V vseh aktivih in osnovnih orga- nizacijah LMS so pričeli prirejati te- lesnovzgojne in kulturne nastope. Po- sebne komisije ocenjujejo uspehe. Naj- boljši napovedujejo tekmovanja. Vsi mladi ljudje so v teh dneh ne- koliko vznemirjeni, saj se zavedajo, da je kongres nevsakdanja priložnost. In vsi bi se radi izkazali, vsi bi radi po- trdili, da mladina ni samo ime, da tu- di v resnici živi mlad duh v mladih, zdravih ljudeh. IDEOLOŠKO DELO MED MLADINO Ideološko delo med mladino smo po- slednje čase precej zanemarjali. Da- nes je v mladinski organizaciji vklju- čenih precej članov, ki že komaj kaj vedo o postanku in razvoju mladin- skega gibanja, marsikomu pa ni jasno niti to, kaj naj dela kot član mladin- ske organizacije. Mladinsko^ delovanje se je zato zadnje čase več ali manj izgabljalo v brezplodnem iskanju, ta- ▼aajn in ngibamju. Res je sicer, da je mladina našla zdaj tu zdaj tam kak- šen problem, toda z vsemi se je ukvar- jala kot z nečim, kar bi nje ne zade- valo. Zato je potrebno, da se izčisti pot, ki jo naj hodi vsak mladinec. Ve- deti mora, kaj je bil vodilni nagib, da se je organizacija ustanovila, in kaj je vse doslej naredila. Pa v prihodnje? Mladina ima svoje posebne probleme, mladina ima svoje cilje. Toda, kaj bi z vsem, če ne bi reševali med sabo vsega tega! Zato bo ideološka komisija šla med mladi- no v celjskem okraju, ji govorila o dosedanjem delu, mladina pa bo po- vedala, kaj jo teži in kaj si v nadalj- njem delu najbolj želi. In česa si bi naj mladina ▼ nadaljnjem delu želela? Kljub vsem posebnostim, ki se javlja- jo v delu mladine, je ta Teadarle člea naše družbe ia zato ji me smc biti t»- je, kaj vsa naša družba koče. Mladiaa bi morala biti prav tista, ki bi jrta najboljša hoteaja vseh aas ■ajmečae- je zagovarjala ia se s arces lierila za nrejenost ▼ mjuH il«M«Tiai. Trt samo načelno. Kongres sam pa bo o teh stvareh segel v življenjske raz- mere in razčistil vprašanja, da bo pot v prihodnje jasna in polna, da ne b« nepotrebnega ugibanja in tavanja. KONGRESNO GRADIVO Proti koacn meseca bo izšla poseb- na številka »Priročnika za mlade akti- viste«. V njej bo objavljeno gradiv« za kongres ia vsak mladinec bi se naj seznanil z ajim. To gradivo bo kon- gres tehtno predelal in kongresu bo mladina znala odločati o vpraša- njih, ki so treantno pred ajo. CELJSKA MLADINA BO IZDALA SVOJO BROŠURO V daek komgresa bo izdal OK LMS Celje posebao brošuro, ki bo vsebova- la poročila • dosedanjem delu in aa- potke za v prikodnje, ki bodo sestav- ljeni že iz keagresne problematike. Mladiaa se resao pripravlja na ob- račaa • pretekle« dela ia atira nov« p«i ešno spoprijema s problemi tovarne, ki jih ni malo. Z raz- liko s prejšnjimi leti je delavski svet napravil v svojem razvoju ogromen ko- rak naprej. Glavna njegova skrb je — večja proizvodnja, višja storilnost, bolj- ša kvaliteta, obnova strojnega parka, štednja z materialom itd. Živahne raz- prave na sejah upravnega odibora kaže- jo, da je delavski svet prebrodil začetne težave, ko so na sejah delavskega sveta ra2pravljali pretežno o plačah in delitvi dobička. Vedno bolj je čutiti, da se člani delavskega sveta poglabljajo v proble- matiko tovarne, v probleme proizvodnje, da gledajo perspektivno na razvoj pod- jetja, ne pa samo na trenutne koristi po- sameznikov. Tudi časi, ko so imeli vo- dilni uslužbenci na seji glavno besedo, so že dokaj daleč. Člani delavskega sve- ta poznajo vse probleme, zato se morajo vodilni ljudje v tovarni na seje delav- skega sveta temeljito pripraviti. Na zadnji seji delavskega sveta so ob-' širno razpravljali o proizvodnih proble- mih. Predvsem so temeljito pretresli vzroke, ki so vplivali, da niso dosegli pol- letnega plana. Sklenili so, da bodo izko- ristili vse dane možnosti za povečanje proizvodnje ter tako količinsko in fi- nančno do konca leta izpolnili letni plan. LASKI TEKSTILCI SO AGILNI TUDI IZVEN TOVARNE Njihov vpliv je čutiti v marsikateri množični organizaciji in drušitvu, kjer aktivno delajo. Na kultumo-prosvetnem polju se udejsitvujejo v sklopu laške Svobode, kjer tvorijo jedro prav laški tekstilci. Močno so zastopani v šahovski sekciji, v okviru Svobode pa imajo itudi svoj pevski zbor. Tudi v Partizanu se udejstvujejo, vendar bi bilo želeti, da bi bila njihova udeležba v tem društvu še večja. Prav gotovo bo njihova aktivnost v teh društvih še večja in učinkovitejša tedaj, ko bo rešeno stanovanjslio vpra- šanje, saj s^aj pri tem marsikoga ovira predvsem velika oddaljenost od doma. Nepravilno bi bilo, če ne bi omenili gasilcev, ki tvorijo v »Volni« prostovolj- no tovarniško gasilsko četo. Ti imajo zelo odgovorno nalogo, saj čuvajo tovarno pred požari. Izredno važno za podjetje pa je, da skrbijo predvsem za preventivne mere pred požari. V ta namen imajo red- ne vaje ter seznanjajo delavce, kako je treba varovati ljudsko imetje, da ne pri- de do požarov. V primerjavi z ostalimi modernimi tekstilnimi tovarnami so pogoji dela v tej tovarni dokaj težki, vendar laški tek- stilci ne dosegajo v proizvodnji nič manj- še uspehe kot ostali sorodni delovni t«)- lektivi. Zato smo o njih napisali teh ne- kaj skromnih besed. Naj o njihovih uspe- hih izve še javnost. Njim samim pa naj bodo te bes^e vzpodbuda za še večje uspehe v korist vseh naših delovnih ljudi. Kolektiv »Volna« v Laškem posveča vedno večjo pozornost kvaliteti svojih izdel- kov. Kvaliteto ne preizkušajo več na primitiven način kot nekdaj, ampak vsako fazo dela kontrolirajo v lastnem, moderno urejenem laboratoriju, ki so ga prav- kar uredili. V ostri konkurenci z ostalimi tekstilnimi podjetji so izdelki laških tekstilcev na tekstilnem sejmu, ki je bil letos julija v Leskovcu, vzbujali nemalo pozornosti. Na sliki: Zvezni sekretar za blagovni promet tov. Marijan Brecelj si z zanima- njem ogleduje kvalitetne izdelke tovarne »Volna« v Laškem. Z občinske konference SZDL v LaSkem Množičnost je pogoj za uspeh v LAŠKI OBCINI BO TREBA P02IVETI DELO OSNOVNIH ORGANI- ZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE. — V ODBORIH MORAJO BITI SPO- SOBNI LJUDJE, KI BODO KOS VSEM NALOGAM. — MLADINSKA IN OSTALE ORGANIZACIJE SO OD SZDL PREJELE PREMALO POMOCl. — VELIKE POTREBE IN giBAK OBCINSKI PRORACUN. — EDINA REŠITEV SO MAKSIMALNI NAPORI ZA RAZVOJ TURIZMA IN OBRTI. — NOVOIZVOLJENI OBCINSKI ODBOR SZDL BO MORAL TRDNO PRI- JETI VAJETI V SVOJE ROKE. Pred dnevi je bila v Laškem tretja občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, na kateri so obrav- navali vrsto političnih in gospodarskih vprašanj, ki so za uspešen razvoj občine odločilnega ipomena. Glavna moč SZDL bi morala biti v množičnosti, ki je predpogoj za uspehe. V laški občini pa je v 25 osnovnih orga- nizacijah včlanjenih le 3.876 ljudi, kar je komaj 50 odstotkov volivcev. Odsto- tek članstva ni nikjer dober, zadovoljiv pa je le v osnovni organizaciji mesta Laško in v Žagaju, kjer je nad 80 odstot- kov volivcev vključenih v članstvo. V ostalih osnovnih organizacijah pa se od- stotek članstva giblje med 30 in 70 od- stotki. Te številke nam ipovedo zelo ve- liko, namreč, da je zanimanje ljudi za organizacijo majhno, to pa predvsem za- radi nesposobnosti in premajhne delav- nosti vodstva. Politično delo v organizacijah po va- seh v preteklem letu ni bilo zadovoljivo. Posamezni odbori osnovnih organizacij niso bili kos nalogam in se niso niti se- stajali na rednih sejah, kar je osnovni pogoj za uspešno delo in odločilno pose- ganje v politično življenje na vasi. Raz- prava po poročilu predsednika občinske- ga odbora SZDL tov. Ivana Vodovnika je pokazala, da gre veliko neuspehov na račun slabe povezave med osnovnimi organizacijami in občinskim odborom SZDL, kakor tudi prevelike razdroblje- nosti na preštevilne osnovne organizacije, ki zaradi nesposobnega kadra niso našle prave oblike dela. Zato je bil predlog, da se število osnovnih organizacij zmanj- ša na 14 organizacijskih enot, zelo pame- ten in pravilen. V upravne odbore teh organizacij pa je treba izvoliti najaktiv- nejše in idejno najmočnejše člane, ki bo- do kos svoji nalogi, kajti občinske vo- litve so pred durmi in organizacije SZDL čakajo s tem v zvezi velike naloge. Da organizacije SZDL v preteklem letu niso imele situacije v svojih rokah, naj- zgovomeje priča >pomanjkanje stika z ostalimi družbenimi organizacijami, po- sebno pa z mladinsko, ki je ix>kazala precej volje do dela, pa od organizacij SZDL ni dobila nobene podpore in so bila zato vsa hotenja mladine obsojena na neuspeh. Prav isto je s prosvetnimi društvi, le da so ta organizacijsko trd- nejša in so zato lahko brez kakršnekoli pomoči SZDL v glavnem realizirala svoj delovni program, ki pa je bil v nekate- rih društvih na žalost precej ozek in idej- no plehek. Tudi telesno-vzgojna društva »Parti- zan« niso opravičila svojega obstoja. V Rimskih Toplicah na primer nimajo pri- merne telovadnice, v Sedražu so z delom šele začeli, nimajo pa ne telovadišča ne rekvizitov, ibrez tega pa ne bodo daleč prišli, čeprav imajo obilo dobre volje in optimizma. Drugače je s »Partizanom« v Laškem, ki ima vse materialne pogoje, pa kljub temu njegovo delo ni zadovo- ljivo. Že dlje časa se med upravnim od- tx)rom društva in. tehničnim vodstvom opaža nesoglasje, ki društvu nikakor ni v prid. Čeprav je to samo želja, Laščani vseeno pričakujejo, da bo v njihovem mestu kljub vsemu telovadni nastop, ki bo (pokazal, da so v Laškem še ljudje, ki jim je telesna vzgoja pri srcu. KAJ JE Z GOSPODARSTVOM? Občino najbolj tarejo gospodarska vprašanja, ki so vezana na daljše časov- no obdobje. Večji del področja je že elek- trificiran, vendar v te^io dostopnih na- seljih še vedno zaman pričakujejo »luč brez dima«. O tem razpravljajo na vseh zborih volivcev in množičnih sestankih, vendar izgleda, da to vprašanje občina v prihodnjih letih še ne ibo uspela rešiti, ker ji primanjkuje denarnih sredstev. Potrebnih bi bilo 93.000 dinarjev, občina pa mora istočasno reševati tudi druga vprašanja, ki so vezana na ogromne fi- nančne izdatke. Podobno je s cestami, ki jih je prek« 400 kilometrov. Za popravila in potrebno vzdrževanje so sicer določena znatna sredstva, ki pa še zdaleč ne bodo zadosto- vala za vse potrebe. Poseben problem v nekaterih vaseh je pitna voda. V i)etih vaseh so začeli z ure- ditvijo vodnih naprav, vendar (bodo mo- rali z delom prenehati, ker jim je zmanj- kalo denarja za nabavo vodovodnih cevi. Vse kaže, da je občinski proračun tako Šibak, da se z njim ne bo dalo doseči skoraj nobenih vidnih rezultatov. Gospodarstvo v Laškem je v težkem položaju in stoji na videz na razpotju. Vendar samo na videz, kajti pot je samo ena: ojačati turizem in obrtniško de- javnost. Turizem v Rimskih Toplicah in Laškem bo treba postaviti na trdnejšo podlago. V Laškem bi bilo treba zgra- diti prostozračni vodni bazen in oskrbeti potrebno število tujskih sob, katerih p»o- manjkanje je glavna ovira, da se turi- zem ne more razviti vsaj do predvojne stopnje, čeprav je zanimanje za toplice med domačimi in tujimi turisti veliko. Z obrtjo ni veliko drugače — brez po- trebnih prostorov ne bo prišla daleč. DVE TRGOVINI ZA ZELENJAVO V KONJICAH V Konjicah imamo sedaj dve trgori- ni, ki prodajata zelenjavo in ostale kmetijske pridelke. Eno ima kmetijska zadruga, drugo pa kmetijsko gospodar- stvo. V tem času sta kar dobro zalo- ženi z artikli, ki jih potrebujejo po- trošniki vsak dan. Kmetijske investicije v polnem razmaltu LETOS BO VLOŽENIH OKOLI 679 MILIJONOV INVESTICIJSKIH SRED- STEV. — IZ OBJEKTIVNIH RAZLOGOV BO INVESTICIJSKI PROGRAM ZA LETOŠNJE LETO NEKOLIKO ZMANJŠAN. — NOVA CELJSKA MLEKAR- NA? — TUDI TO POT NE GRE BREZ TEŽAV.— Da bi seznanili naše bralce, predvsem pa bralce s podeželja, o poteku letošnjih kmetijskih investicij, smo se obrnili na tov. Pirkmajerja pri Okrajni zadružni zvezi v Celju, ki nam je o tem vprašanju postregel z na- slednjimi podatki: Ni dvoma, da je kmetijstvo letos v ospredju naše jugoslovanske gospodar- ske dejavnosti. Spričo tega je razumljivo, da je tudi v našem okraju investicijska dejavnost v kmetijstvu prekosila vse ostale dejavnosti ter bo, v kolikor še ni, povzočila nagel vzpon kmetijstkega go- spodarstva in utrdila razvoj socialistič- nih odnosov na vasi. Spomladi je bil investicijski načrt pravzaprav nekoliko višji, objektivni razlogi pa so narekovali, da se je investi- cijska vsota nekoliko skrčila. Predvsem gre to na račun dejstva, da bo okraj mo- gel dati na razpolago od predvidenih 60 milijonov le približno 40 milijonov, na- dalje, da nekatere gospodarske organi- zacije niso prodrle pri najetju kreditov izmena« koloradskega hrošča, ki se dokaj naglo razvija. Kljub škrop- ljenju tega škodljivca ni mogoče uni- čiti. Na majhni vzpetini v bližini Loč — občina Slovenske Konjice, so pred nekaj leti na novo uredili selekcijsko postajo za štajerske kokoši. Postaja deluje ze- lo uspešno. Iz leta v leto daje za potrebe kmetijstva precejšnje množine pa- semskih piščancev. Razen tega imajo v okolici Loč številna vzrejna središča za štajerske kokoši, ki jih v glavnem vzdržujejo dobri perutninarji. Tudi Bohor razstavlja prirodne darove Po prvi si obetajo nabiralci gob še drugo obilno žetev, češ, iz jurčkov bodo spet zrasli jurji. Maline sicer niso kaj prida obrodile in tudi ^borovnice je mraz hudo potlačil, se pa tolažijo s tem, da se bodo rastline odpočile in zato drugo leto dvojno rodile. V zahodnem delu Bohor j a okoli Za- gorja in Planine je pridno medila in še medi hoja. Mnogi čebelarji so to priliko izkoristili in prepeljali semkaj svoje pa- nje, še več jih je, ki tega niso storili, čeprav doma nimajo paše. Ni tolikšnega števila panjev, da bi lahko izkoristili vso pašo na hoji ali na iglavcih, kadar se podaja v meden je. Pravijo, da je za hojev med veliko povpraševanje v inozemstvu. Ker gre torej za narodni dohodek in ob- enem za prispevek naši skupnosti, imajo čebelarski odseki pri zadrugah priliko, da se uveljavijo, organizirajo prevoz in pritegnejo k sodelovanju vse čebelarje. Ce smo letos kaj zamudili, bo treba na to dejavnost misliti v bodoče. Škoda, da ne bi izkoristili vsega, kar nam nudi od časa do časa priroda sama. kmetijske zadruge izločajo obrtne delavnice Kmetijske zadruge v konjiški obči- ni se zadnje čase vedno bolj bavijo z vprašanji in nalogami, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. Zadruge bodo nekatere dosedanje obrate ukinile, precej pa bo takih, ki se bodo osamo- svojili. Zato je razumljivo, da so ta vprašanja že nekaj časa v ospredju odborovih sej. Razen tega pa že tudi razmišljajo o bodoči ureditvi strojne službe v zadrugah. Po sedanjem pred- logu naj bi večje in zaokrožene vasi dobile več manjših strojev, ki so po- trebni za določene kulture od setve do žetve in do mlačve. V konjiški zadru- gi imajo nekaj takih vasi že v progra- mu, da bodo dobile potrebne stroje in naprave za žitarice. Stroji bodo ostali zadružna last, njej pa bodo uporabni- ki plačevali odškodnino, izračunano na osnovi kalkulacij. Kmetijski strokov- njaki zadrug in poslovne zveze bodo imeli po vaseh sestanke z zadružnimi člani, na katerih jih bodo podrobneje seznanili s tem načinom strojne službe, ki se sedaj uvaja. L. V. Mnenje Centralnega higienskega zavoda ¥ Ljubljani o „Atomski" vodi Centralni higienski zavod v Ljub- ljani je temeljito pregledal vodne vzor- ce iz »atomskih toplic« v Harini Zlaki. Rezultati analize so pokazali, da s^ je zaradi pomanjkljivega zdravstvenega nadzorstva in ker se v vodi kopljejo ljudje z najrazličnejšimi boleznimi, šte- vilo bakterij tako povečalo, da lahko povzroči resna obolenja. I. Glavni izvir: celokupna množina klic je nad 10.000 (1 ccm. colititer 0,01). II. Desno od izvira: celokupna mno- žina klic nad 8000 (v enem kubičnem centimetru). III. Desni mali izvir: celokupna mno- žina klic je nad 10.000 (1 ccm. coli- titer 0,01). IV. Bazen: celokupna množina klic je nad 10.000 (1 ccm. colititer 0,01). Klic (bakterij) je lahko v enem ku- bičnem centimetru največ 1000, v tej »atomski vodi« jih je pa zadnji čas celo nad 10.000! Colititer je 0,01, moral bi pa biti najmanj 10. Povsem jasno je, da je voda bakteriološko neprimer- na in ie lahko celo škodljiva. V nedeljo nadomestne volitve v honfishi obctnt V nedeljo, 25. avgusta bodo na veči- ni področja konjiške občine nadome- stne volitve za poslanca v Ljudsko skupščino LRS. Na zborih volivcev, ki so bili po vseh volilnih enotah, so, kot je že znano, za to mesto predlagali predsednika celjskega okraja tov. Rika Jermana. V času predvolilnih priprav je kandidat tov. Jerman že bil na dveh sestankih, ki jih je sklicala SZDL z namenom, da se volivci spoznajo s svojim kandidatom in seveda tudi obratno, da se le-ta že sedaj z njimi pogovori o raznih gospodarskih in dru- gih vprašanjih. Taki sestanki so biil do sedaj v Ločah in v Zrečah, konec tega tedna pa bo še v Konjicah. Tudi za same volitve se v konjiški okolici dobro pripravljajo. V večjih krajih so postavili manjše odbore iz predstavnikov političnih organizacij, ki na svojem področju vodijo m usmerjajo predvolilno politično dejav- nost. Organizacije SZDL so po vasek pripravile več sestankov, prav tako pa tudi sindikalne organizacije, na ka- terih obravnavajo tekoče naloge. Iz teh pogovorov se tudi dobro vidi, ka- teri odbori so delavni in se zanimajo za delo ter probleme kraja. Vse to pa bo seveda dobra priprava za bližnj* občinske volitve. Občina je že postavila volilne odbo- re, ki jih je za sedanje nadomestne volitve 37, ti> pa bo omogočalo, da vo- livcem ne bo potrebno hoditi daleč do volišča. V nekaterih krajih so predla- gali, da bi volišča odprli že zgodaj zjutraj. L. V. podjetja v konjiški obcini bodo razstavljala n^ zagrebškem velesejmu Podjetja na področju konjiške obči- ne se pripravljajo na razstavljanje svojih izdelkov na zagrebškem vele- sejmu. Zreška tovarna kovanega orod- ja bo razstavila vrsto izdelkov, ki so jih začeli izdelovati v zadnjih letih. Po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. Iz tovarne usnja KONUS bodo razen usnja in izdelkov jerme- name ter pikerije dali na velesejem že lunetno usnje in opetnice. Poleg teh dveh pa bo na vel esej mu sodelovalo še nekaj večjih podjetij. L. V. Ljudski magazin v Velenju popolnejši od matičnega podjetja v teh modernih časih gre be- seda o modernih otrokih, češ, da jajce več od pute ve. To drži tudi na marsikaterem drugem področju. Vse, kar je novo, mora biti tudi boljše od tistega, kar je obstajalo doslej. Veletrgovsko podjetje Ljud- ski magazin v Celju ni storilo napak, ko je poslušalo skoraj že obupne klice potrošnikov v novo nastajajočem mestu sredi Šale- ške doline — Velenju. Ta kraj, katerega rudarsko središče se naglo razvija v mesto z več de- settisočimi prebivalci, je do nedavnega imel po kvantiteti in kvaliteti slabo razvito trgovsko mrežo. Marsikaj je moral velenj- ski potrošnik, tudi jza navadno stvar, pravzaprav za malenkost v Celje, ker trgovine v Velenju in Šoštanju niso imele na svojih policah vsega, kar so potrebo- vali. V enem od najlepših blokov Novega Velenja je trgovsko pod- jetje »Ljudski magazin« iz Celja uredilo trgovske lokale, kjer da- nes lahko kupijo potrošniki vse, kar nudi matična trgovina v CeVju. Tega pa ni malo, saj »Ljudski magazin« slovi po svoji založenosti z blagom vseh trgov- skih sort in »branž«. Sprehodimo se po novi trgo- vini v Velenju. »Ljudski maga- zin« v Velenju ima vrsto oddel- kov, ki se delijo v pododdelke itd. V oddelku za metersko blago je na razpolago blago za moške in ženske obleke, plašče, kostu- me /od najfinejših kamgarnov navzdol. Nadalje je tu v prodaji tudi vsa pripadajoča podloga, metersko blago za ženske volne- ne obleke, letno blago, svila za obleke, bluze itd. Pododdelek za perilo premore konfekcijo mo- škega, ženskega in otroškega pe- rila, bogato je založen s triko- tažo in volnenimi pleteninami, nadalje z nogavicami, kravatami, robci itd. V oddelku za električni mate- rial najdete vse proizvode so- dobne elektrotehnične industrije od radioaparatov, likalnikov do električnih žarnic. V oddelku za steklo je na razpolago vseh vrst okrasno in gospodinjsko steklo, porcelan in keramika. Tu dobite tudi priznano emajlirano in po- cinkano posodo, pribore za jedil- no mizo, kuhinjske pribore itd. Trgovina ima na razpolago prometna sredstva od lahkih motornih koles do navadnih in otroških dvokoles. Nadalje dobi- te vse vrste galanterije iz lesa, žime, metala in plastičnih mas. Bogata je tudi zaloga konfek- cije, tako moških oblek, moških in ženskih plaščev, otroških ob- lek in plaščev, čevljev vseh vrst, balonskih plaščev itd. Ce rabite preprogo za lepo stanovanje v Novem Velenju, tu so na razpo- lago. Pestrost predmetov, ki so v prodaji v »Ljudskem magazinu« v Velenju še ni izčrpana. V od- delku za papir dobite vse pi- sarniške in šolske potrebščine razen knjig. Znana je tudi iz- bira v oddelkih kozmetike, ob- lačilne galanterije, suhe robe, kjer najdete vse od škafov do lesenih žlic itd. Medtem ko ima Celjski »Ljud- ski magazin« v prodaji samo ko- lonialno blago in delikatese, je v Velenju urejen kompletni špe- cerijski oddelek, kjer bo gospo- dinja lahko nakupila za svojo kuhinjsko shrambo vse pre- hrambene predmete. Naštevali jih ne bomo, kajti bolje je, če naštejemo tisto, kar tam ne mo- rete dobiti. Tp je sveže meso, zelenjava, mleko in mlečni pro- izvodi ter sadje. Kot vidimo je pri nas malo- katera trgovina tako bogato za- ložena kot podružnica »Ljudske- ga magazina« v Velenju. Nič več tekanja iz trgovine v trgovino, nič nepotrebnih voženj v Celje, nič več izgubljanja časa in jeze zaradi prerevnega asortimenta na trgovskih policah. V novi trgovini v Velenju streže okoli 20 ljudi. Brez dvo- ma jih bo še več. To je izbran in izvežban trgovski kader va- jen zahtevnih kupcev. Ne samo z bogato založenim in pestrim asortimentom blaga, temveč tu- di s postrežbo boste vedno zado- voljni. Na koncu še to: Cene v velenj- ski podružnici so enake cenam v Celju. Priporočamo psem, ki jim je Velenje bliže kot Celje, da se orientirajo na našo novo trgovino v Velenju. Stedite čas in denar! Kar dobite v Celju, dobite tu- di v »Ljudskem magazinu« v Ve- lenju in celo več! UPRAVNI ODBOR podjetja »aurea« proizvodnja modne bižuterije celje razpisuje delovno mesto za raCunovodjo podjetja Pogoji: popolna srednja šola z najmanj 5 letno prakso. Plaoa po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na upravi podjetja. Nastop službe takoj. Pri Miinarjevem Janezu bo šola za organe delaiskega samoupravljanja v Celju smo prvi v Sloveniji, ki usta- navljamo stalno šolo za člane delav- ■kih svetov in upravnih odborov. 2e predkongresne konference v našem okraju so opozarjale na nujnost take šole pri nas, saj je vrsta podjetij spre- jemala sklepe, da bo v bodoče lahko član delavskega sveta samo oni, ki bo šel skozi šolo delavskega samouprav- ljanja. Seveda pa so želje in potrebe po taki šoli vzniknile med našimi de- lovnimi kolektivi že mnogo prej, pred- kongresna zborovanja pa so potrdila, da s tem vprašanjem nikakor ne kaže več zavlačevati. Tako se je v našem okraju že lansko leto za tovrstno šolo prijavilo okrog 150 kandidatov. Letos pa so se temu številu priključili še številni novi kan- didati. Na nedavnem plenumu Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega sindikal- nega sveta so zato sprejeli sklep, da še v letošnji jeseni odprejo pri bivšem Miinarjevem Janezu na Teharjih stalno šolo za organe delavskega samouprav- ljanja, ki bo imela internatski značaj. Hkrati bo šola lahko sprejela največ 30 članov. Predvidevajo pa, da bo letno šlo skozi to šolo 700 do 800 tečajnikov. Priprave za ustanovitev te šole so v polnem teku. Na plenumu sta bili po- stavljeni dve komisiji — prva skrbi za tečajnike, druga pa za vsebinske pri- prave in učni program. Tako bodo končno lepi prostori Mli- narjevega Janeza — bolj kot doslej — koristno služili svojemu namenu. Od naših podjetij pa si lahko obetamo, da bodo s pomočjo sposobnejših ljudi lah- ko razvila delavsko samoupravljanje na zavidnejšo višino. POJASNILO V zvezi s sprejemanjem tarifnih pra- vilnikov za gospodarske organizacije, ki ugotavljajo dohodek, med katere spada tudi trgovina, so nastala kot posledica pomanjkljivih tohnačenj sporna vpraša- nja, ki so bila nepravilno in tendenčno obravnavana v dnevnem časopisju. Na zahtevo pristojnih organov je Sekreta- riat za delo zveznega Izvršnega sveta ob- javil pred nekaj dnevi dokončno tolma- čenje, s katerim ugotavlja, da smejo vsa tista podjetja, ki ugotavljajo dohodek, imeti dvoje vrst tarifnih postavk. Jav- nost, ki je zasledovala članke, v katerih sta OSS in Trgovinska zbornica v Celju razpravljala o sporni zadevi, je bržkone napačno razumela izraz »dvojni tarifni pravilniki«. Mnogi so namreč domnevali, da pomeni ta izraz dvojne prejemke, kar pa je popolnoma napačno. Tarifni pra- vilnik podjetja ima sicer dvojne tarifne postavke, vendar ene postavke veljajo le za izračun tako imenovanega »zavaro- valnega plačnega sklada«, ki služijo za ugotovitev sredstev za plačo, ko podjetja niso aktivna in je zanje porok občinski ljudski odbor v višini 75 odstotkov teh postavk. Druge pa veljajo za dejanska iz- plačila v normalnih, aktivnih pogojih. Ta izplačila zavisijo od višine dosežene- ga dohodka in so podvržena nihanju po rentabilnosti podjetij. Zato so druge ta- rifne postavke istočasno razmerja, po ka- terih se deli med zaposlene celotna ko- ličina ustvarjenih sredstev za plače, če posamezne gospodarske organizacije ni- so mogle določiti pravilnih razmerij ta- rifnih postavk v okviru ravni določene z Zveznim družbenim planom za leto 1957 Okrajni sindikalni svet Trgovinska zbornica HALO! TUKAJ PEŠCi... Koristniki Ljubljanske ceste že nekaj časa opazujemo podrto ograjo na mostu pri Glaziji. Ce prisluhnemo pogovoru o tem mostu, slišimo tudi tole: Poderite še ostanek ograje, razširite most še za en pločnik na vsaki strani, pa bo odstranje- no to ozko in nevarno grlo na danes tako prometni Ljubljanski cesti. Tudi to kliče po ureditvi. Seveda, za nas pešče bi ne bilo napak malo ploč- nika, če že ne obstoja kak boljši načrt. Pešči z Ljubljanske ceste NOV FLOT OKOLI »GLAZIJE« Verjetno v znaku prireditev »Celje 1957* ali pa uresničitev dolgoletnih že- lja in nujnosti? Prvo in drugo... Si- cer je pa končni namen isti. Celjsko nogometno igrišče je dobilo nov, spo- doben in čvrst plot. Zaenkrat bodo tisti ki jim je dosluženi plot večkrat prišel prav kot »arzenaU orožja v zadregi, ka- dar bodo zopet navdušeni za kakšen »športni« škandal... BORI SO OSTALI SAMI V vajenskem taborišču v Rovinju smo podrli šotore... Še nekaj ur in v borovem gozdu, kjer je bilo tabori- šče Vajenske šole iz Celja, bodo še samo bori peli pesem o mladosti, o sreči enega poletja. Menda so bili le partizanski mitmgi pred leti tako prisrčni, kot je bil naš zadnji večer v taboru. Tov. Dani je go- voril vsem iz srca, ko se je iskreno eahvalil organizatvorjem taborjenja in predvsem upravniku tov. Lužniku za njegovo nenehno skrb, da se je vsej veliki družini — saj nas je bilo čez dve sto — ves čas dobro godilo, da se je vsak posameznik počutil kot doma, kljub temu, da je bil v naselju red in nepopustljiva disciplina. Rudar Jože Dereani je v rudniku Pe- čovnik pri delu nesrečno padel in si zlomil rebra. * Upokojenec Franc Leban iz Dobrne je padel po stopnicah. Zlomil si je nogo. * Triletni Miloš Mežek iz Šoštanja je padel s klopi. Utrpel je poškodbo na glavi. * V samomorilnem namenu je popil večjo količino lizola R. S. iz Celja. Pri- peljali so ga v bolnišnico. V času od 10. do 17. avgusta 1957 jp bilo rojenih 31 dečkov in 38 deklic. Poročili so se: Jožef Umek, krojaSk; mojster iz Soitanja ia Kristina Hnrtman, kaharica iz Celja. Martin Gradič, kurjač in Ana Kmecl, delavka, oba iz Celja. Anton Obreza, delavec in Vida Pleteršek, adninittratorka, oba iz Šoštanja. Zdravko Ivan Mlakar, kemični delavec in Ivanka Skorjanc, tklka, oba iz Celja. Franc Brečko, gradbeni delovodja in Ivana Lipovšek, gospodinja, oba Iz Celja. Anton Mužič, bandažist iz Celja in Ma- rija Ulaga, trg. pomočnica iz Teharja. Vilibald Co8, strugar in Danica Snedič, trg. pomočnica, oba iz Celja. Ivan Rczar, delavec in Silv« Mak, frizerka, oba iz Celja. Janez Kos, delavec in Terezija Bevc, bolniika strežnica, oba iz Celja. Frančišek Florjane, finomehanik in Marija Neža Weinberger, administratorka, oba iz Celja. Franc Suster, ključavničar in Amalija Kebernik, trg. pomočnica, oba iz Celja. Staniilav Mlinar, ključavničar in Marija Kralj, tkalka, »ha iz Trnovelj p. Celju. Umrli so: Jožefa Blaž, gospodinja iz Ložniee, atara 4> let. Hedvika Berglez, družinska upokojenka iz Celja, tiara 78 let. Neža Križnik, vzdrževanka Doma onemoglih iz Gomiltkega, atar« s3 Ut. Stane Sniit, delavec iz Cače vati, ttar 33 let. Krittina Krajnc, gospodinja iz Tojnika, tiara 3t let. Elizabeta Spiljak, potetlnica iz Celja, tiara •5 let. Martin Novak, rndaraki np*k*jenec i/ Hrastnika, star M Ul. Zakaj je mleko drago? Problemi okoli preskrbe mleka v Celju in prodajni ceni so pred- met razpravljanj ne samo pri na- ših gospodinjah, temveč tudi v ljudskih odborih ter na sestan- kih zadružnih in množičnih or- ganizacij. Pri tem pa pade mar- sikatera pikra na račun celjske mlekarne, ki oskrbuje mesto z mlekom. Razumljivo je, da mlekarna podražuje mleko, vendar ne po svoji krivdi. Tako kot vsa ostala naša podjetja ima tudi mlekar- na režijske stroške in ti niso majhni. Predno pride mleko v prodajalne je treba prevoziti dnevno okoli 230 km. Ker mle- karna odkupuje mleko na več- jem področju, ne more mleka še od istega dne nuditi potrošniku že v zgodnjih jutranjih urah. Mlekarna mora zbrano mleko še pasterizirati in vskladiščiti v za to pripravljene hladilne tanke. Za vse to pa j6 potrebna delov- na sila, premog, elektrika, voda itd. Tudi stroškom odkupa, pro- daje, kontrole in uprave se mle- karna ne more izogniti. Mlekarna v Celju proda dnev- no okoli 3000 litrov mleka. Ce vse stroške porazdelimo na to za Celje sorazmerno majhno količi- no mleka, ima mlekarna pri 1 litru mleka 16,56 din stroškov. Ce hi bila potrošnja večja, bi se ti stroški seveda temu primerno znižali. Jasno je torej, zakaj je mleko drago! Iz tega lahko za- ključimo, da je res mlekarna tista, ki dviga ceno mleku, ven- dar se temu ne more izogniti. Proces dela v zvezi z vskladi- ščenjem in oskrbo ustvarja ne- izbežne stroške, ki bi bili lahko manjši, če bi naš potrošnik vrednost mleka pravilno cenil in ga več trošil. En potrošnik v Celju popije dnevno komaj 0,21 mleka. Tu so seveda všteti tudi dojenčki in otroci. Da je mleko tako drago, je torej v nemajhni meri kriva tu- di premajhna potrošnja mleka v Celju. Ludvik Vidmar v Zrečah - šestdesetletnik Se vedno uspešno delaven kot šef goz- darsko-lesnega odseka pri Kmetijski za- drugi »Pohorje« v Zrečah slavi Ludvik Vidmar te dni 60-letnico svojega življe- nja. Široko znan je kot prava pohorska korenina — vedno pošten, dobrosrčen in poln zdravega humorja. Jubilant se je rodil 22. avgusta 1897 v Zrečah. Vedno je bil zaveden in napre- den Slovenec, prav zato ,pa zlasti peto- koloncem trn v peti. Komaj je po očetu prevzel domačijo, že ga je okupator spo- mladi 1941 interniral ter z ženo in si- nom izgnal v Srbijo. Tu je v vasi Stavici v kačarskem okraju preživel štiri leta. Srbski vaščani se ga še zdaj radi hvalež- no spominjajo zlasti v zvezi z dogodkom v aprilu 1941. Tedaj je v StaA^ico pridrla ekspedicija 600 do zob oboroženih Nemcev, da ka- znujejo vas zaradi rušenja tamkajšnje železniške proge in mostu. Polovili so vse moške, med njimi tudi Vidmarja, in jih privedli na postajo pred komandan- ta, nemškega majorja. Ta jim je napove- dal ustrelitev in požig vasi. Tu pa je Vidmar takoj nastopil z odločnim prote- stom v nemškem jeziku in takšno rav- nanje označil kot nečastno za vojsko. Ustvaril je tolikšen vtis, da je major po nekem oklevanju opustil svojo namero. Zgorel je samo neki kmečki hlev, pri tem pa je pričela pokati v njem skrita muni- cija, nakar so Nemci hoteli lastnika in njegovega sina na mestu pobiti. Vidmar- ju je uspelo, da je rešil tudi ta dva. Vso vojno je podpiral osvobodilno bor- bo. Po osvoboditvi je našel svoj dom hu- do opustošen. Stopil je v službo KZ Sko- marje, zdaj preimenovane v KZ Pohor- je, kjer vsa leta kot izkušen gospodarski strokovnjak dela vestno v veliko zado- voljstvo članov in v korist naše skup- nosti. Tovarišu Ludviku Vidmarju čestitamo k jubileju in mu želimo še mnogo let zdravja in delovnih uspehov med naši- mi ljubimi Pohorci. R. Griže in Zabukovca praznujetaisvoj praznik v soboto, 24. avgusta slavi krajevni pramik krajevni odbor Zveze borcev Griže—Zabukovca. Ta dan je za kra- jevni praznik bil izbran zato, ker je v noči od 24. na 25. avgust 1941. leta Savinjska četa izvršila napad na »Werk- schutz-komando« pri rudniku Zabu- kovca. Akcija je bila uspešna. Padel je prvi industrijski policist in zaple- njena je bila prva nemška puška. Napredno gibanje v tem kraju pa je mnogo starejše. Tu so se vzgajali prvi komunisti in skojevci. Rudnik Zabu- kovca je bil zibelka delavskega giba- nja. Nepozabna so imena Petra Spraj- ca, Jožeta Le ton je in njegovega brata Ladota, Franca Lapajne, Nandija Ra- čeka, Pečnika in nmogih drugih, ki so med prvimi stopili v borbo in žrtvova- li svoja življenja za osvoboditev. Nji- hovi najožji sodelavci še nadalje de- lajo za idejo delavskega gibanja v po- litičnem, kulturnem in gospodarskem življenju kraja. Krajevni praznik bodo v Zabukovci in Grižah svečano proslavili. Poleg kulturnega programa, se bodo spomni- li tudi na 150 žrtev fašističnega tercw- ja, istočasno pa bodo pogostili matere in vdove padlih partizanov. It* v LJUBNEM SAMOSTOJNA ZDRAT- STVENA POSTAJA Odločbo o osamosvojitvi Zdravstvea»e postaje na Ljubnem, kakor tudi finančn* pomoč Obč. LO Mozirja so prebivalci tek krajev z veseljem sprejeli. Oni aktivn*. sodelujejo v reševanju raznih vprašanj, ki se nanašajo na zdravstvo. Znatno po- moč je Zdravstvena postaja Ljubno pre- jela tudi od KZ Ljubno in organizacije RK v Lučah. Za svoje dosedanje poslov- ne enote, kot splošno ambulanto na Ljubnem in posvetovalnico za mater is otroka, bo Zdravstvena postaja Ljubno uredila sodobnejše prostore, istočasno pa bo uredila dvoje stanovanj za zdravstve- ne delavce. Pod upravo nove Zdravstve- ne postaje bo tudi pomožna zdravstven® postaja v Lučah, babiška in patronažna sJužba na Ljubnem in v Lučah. Koristno s prijetnim Za uspešno in požrtvovalno delo, ki ga je članstvo opravilo med letom, sta vodstvi Prešernovega pevskega zbora in godbe na pihala organizirali konec ju- lija in v začetku avgusta po teden dni oddiha na obali slovenskega morja — v Kopru. Prešemovci pa letovanja niso izkoristili zgolj zaradi razvedrila, temveč tudi za ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Kopra in okolice, godbeniki pa so nekaj toplih in lepih večerov po- svetili tudi glasbi in s štirimi koncerti povečali spored »Primorskih prireditev« koprskega okraja v juliju in avgustu. Da bi izvedeli kaj več o tem prispevku »Prešernovih« godbenikov, smo se obr- nili do društvenega tajnika in organiza- torja gostovanja tov. J. Husuja. Z očit- nim zadovoljstvom, ki je pričalo o uspe- losti gostovanja, nam je dejal: »Na letovanje oziroma gostovanje je odšlo 37 godbenikov, med njimi 12 mla- dincev. Na Koprskem so se mudili 7 dni in dali med tem 4 koncerte. Koncerti so bUi brezplačni, kar so na koprskem okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev sprejeli z nemajhnim navduše- njem, češ, da pri njih ni navada, da bi razne godbe in podobni ansambli pro- stovoljno dajali brezplačne koncerte. Godba je bila deležna tudi nič koliko po- nudb od tamošnjih gostinskih podjetij,, kar pa je vodstvo odklonilo, deloma spri- čo sodelovanja mladincev, deloma ker bi taka aktivnost presegla namen, zaradi katerega so se »Prešemovci« odpravili k morju. Med bivanjem na Koprskem so »Pre- šemovci« obiskali razen Valdotre še Pi- ran, Portorož, zaradi razgleda na Trst pa vas Hrvatijo.« G. G. Iz Ljubečne Kmetijska zadruga Ljubečna z mr- zlično naglico gradi novo hmelj sko su- šilnico, v kateri bodo že to leto sušiH hmelj. V istem poslopju bo tudi lepo urejena trgovina, upravni prostori dvorana. * Gasilsko društvo Ljubečna ima v se- stavu tudi mladinsko desetino, ki vzbu- ja zaupanje. Da bi na tekmovanjih z. drugimi društvi dosegli dobre rezultate (tako tekmovanje je bilo 18. avgusta skupaj s tekmo koscev in grabljic), sta- ri in mladi člani redno vadijo in so v primeru požara takoj pripravljeni. Dru- štvo ima tudi svoj avtomobil, kar mu je vsekakor v veliko pomoč. - * Odbor za gradnjo cest je letos imel uspehe. Uredili so več cestišč. Ceste Zadobrova—Skofja vas je dostopna za vsa vozila. Tudi dela na cesti Bežigrad Začret še kar dobro napredujejo, ven- dar je treba povedati, da prebivalci ne pomagajo preveč. Gramoz ostaja dolg» v kupih. Ce hočemo kmalu voziti, b» treba s strnjenimi močmi zagrabiti za delo, sicer še dolgo ne bo ničesar. Ko boste kupovaJi zase in za otroke za zim«, obiščit« naao trgoviao, kjer Vas bomo postregli z najnovejšimi modeli zimske konfekcije p« zares nizki ceoi! Se priporoča trgovina s konfekcijo Japrijed" Celje — Tomšičev trg 2 PODJETJE ZA PTT PROMET V LJUBLJANI sprejme takoj v službe večje število moških velikomaturantov in malom»turaBt®v, ki bodo zaposleni y Ljubljani in pri ostalih vetjih požtah na po- dročju Slov«oiije reč je števil« mt*ikik z mnovne šoI», za zapoaliter t Ljubljani V podM:€!v pridejo samo taki, ki imajo t Ljubljani možnost dobiti stancrvanje. Plač« po tarifnem pravilniku. Nekolkovane prošnje z življenjepisom naj reflektanti pr«dIo- Mjo na Upraivo podjetja za PTT promet v Ljubljani, Cigaletova f. GRADNJA ZADRUŽNEGA DOMA V TEPANJU Po daljših pripravah sedaj vse kaže, da se bo gradnja zadružnega doma v Tepanju pri Slov. Konjicah le pre- maknila z mrtve točke. Konjiško grad- beno podjetje bo v kratkem pričelo z deli pri gradnji, za kar je nekaj sred- stev že na razpolago. V domu je pred- videno, da bo razen potrebnih prosto- rov za trgovino, odkup in skladišče še dvorana za razne sestanke in prire- ditve v tem kraju, kar tu močno p«- ffreiajo. GLAS IZ NAZARIJ SPET NOVA AKCIJA Zdravstveni delavci 2idrav«tvenega doma v Nazarjih «0 v svoji drugi akciji obiskali kraj Novo Štifto. Prebivalci so bili tega obiska veseli, saj so nudili am- bulantno in zobozdravstveno pomoč 120 ljudem. Tudi patronažna služba je z u«pehom izvršila hišne obiake nosečnic in dojenčkov, ter dala potrebne nasvete • prehrani in preparečevanju bolezni. Akcije so se udeležili tudi adravstveni delavci lekarne ic Mozirja, ki so nudili Ijttdem potr«bin* adrariia. Lepo priznanje AD „Kladivar" Lorgerfuain Lesku Pred dnevi je predsednik OLO Celje tovariš fiko Jerman ob na>zoonosti visokih predslavni- koT celjskega okraja in obfine, tov. Jakoba Zena, florjana Pelka, Mirana Cvenka in Staneta Sot- |«rj»i sprejel vrhunska atleta »Kladivarja« Lor- tfprja in Leika s predsednikom društva tovarišem ll^arlom Jugom. Ob tej priliki je tovariš Jerman ^efitital AD »Kladivar« k lepim uspehom, še po- ^ebej pa predstavnikoma najkvalitetnejših atle- l»v, ki sta v zadnjih letih doma in na medna- f,0omen, ki se jih veseli vsa naša skupnost in vse organizacije. ^LO Celje skupno z ostalimi političnimi orga- ■ izacijami okraja in celjske občine z zado- voljstvom spremlja napredek atletskega društva ,Kladivar«, prav tako pa tudi vseh kvalitetnih športnikov, ki s svojim zgledom mnogo doprina- 5ajo k vključevanju mladine v športno udej- stTOvanje. Poleg mednarodnih zmag je to vse- kakor pomemben delež k razvoju našega športa, ■ič manj pomemben od samih rezultatov in re- kordov. V znak priznanja je tov. Riko Jerman «bema atletoma podelil v imenu OLO Celje prak- tični darili. Visoki predstavniki celjskega okraja in občine so se dve uri zadržali v razgovoru z delegacijo »Kladivarja«, kjer so se podrobno zanimali za delo in življenje društva. Tovariša Lorger in Lešek sta navzočim posredovala svoje vtise z mednarodnih nastopov po svetu. Ob za- ključku se je predsednik AD »Kladivar« tovariš Karel Jug zahvalil predstavnikom za pozornost in priznanje ter izrazil prepričanje, da bodo celjski atleti ob razumevanju in moralni podpori vseh družbenih organizacij okraja in občine ter oblasti tudi v bodoče s svojimi uspehi opravičili njihovo zaupanje. ■•iPORTNI PROGRAM: MOZIRJE: 25. 8. ob 10, uri: PROSLAVA 75, LETNICE USTANOVITVE TELOVADNEGA DRU.<5TVA Z RAZVITJEM PRAPORA ob 15. uri: JAVNI TELOVADNI NASTOP CT2LJE: Igrišče Olimpa, igrišče na Dečkovi cesti, kegljišče Betona od 22. do 26. 8.: ŠPORTNE PRIKEDITVE V OKVIRU »CELJE 1957« Tekmovanja v nogometu, odbojki in kegljanju. VISOKA ZMAGA NAD LJUBLJANO 'l'urški atleti iz Ankare, ki bi morali preteklo »oboto nastopiti v Celju, so 48 ur pred tekmo- vanjem udeležbo odpovedali! AD »Kladivar« je bilo v težki situaciji in je na hitro roko zapro- silo ljubljanske atlete za medmestni atletski ^Toboj. Ekipa Ljubljane ni prišla kompletna, zato je s celjskega stadiona odšla tudi visoko po- ražena — 149:11)! Od 12 disciplin programa so celjski atleti zma- gali kar v devetih. Junak tega srečanja je bil Stanko Lorger, ki smo ga po daljšem času zopet videli na domači stezi. Najprej je v (Hlli('^iem slo- jn in z veliko hitrostjo pretekel visoke ovire v izenačenem jugoslovanskem rekordu — 14,2, po kratkem presledku je na 100 m zopet dosegel lepo zmago z odličnim časom 10,6, za preseneče- nje je poskrbel s tretjo zmago v skoku v dalji- ■o z osebnim rekordom 6,75 m, nato pa je še pri- speval svoj delež k zmagi »Kladivarjeve« štafete ■a 4 X 100 m. Vse to se je dogodilo v pičlih dveh ■rah! — Celjani so bili premočni nad ekipo Ljubljane. Trojno zmago so domačini pobrali v teku 110 m čez ovire in na 400 m, Peterka je bil zmagovalec v metu diska (44,74 m), Važič na 1500 m z odličnim časom 5:49.8, Jože Kopitar v metu kopja (61.10) in Lešek v skoku ob palici (4,00 m). Pri ženskah, ki so nastopile v vmesnih točkah, moramo omeniti zmagi Sikovčeve na M m in 100 m (7.8 in 12.7), prav tako pa povpreč- ne rezultate Stamejčičeve, Usenikove in Celesni- kove (daljina, krogla in disk), ki ne obet«j<» nič dobrega na bližnjih Balkanskih igrah. SREČNO POT V ATENE! Lorger. Važič, Zupančič. Brodnik. Lešek, .Ši- kovec. Slamnik, Celesnik in Cajhen so v četrtek odpotovali v Zg. Milanovac, odto vseh disciplinah in so zaradi dobre zasedbe povsem upravičeno tudi letos pobrali naslo\ okrajnega prvaka. Vse priznanje pa zasluži ma- ' loštevilna ekipa iz Rimskih Toplic, ki se je od- lično odrezala in zbrala lepo število točk. Tndi »Partizan« Laško je s svojo udeležbo potrdil vse- stranost svojega dela. Preseneča nas odsotnost plavalcev celjskih društev, kjer so rešili čast le telovadci iz Polul. Tudi domačinom lahko zame- rimo, da se kot odlično društvo po svojem delu. ni udeležilo prvenstva z večjim številom svojega članstva. Končni vrstni red: 1. Slovenske Konjice 87 točk, 2. Rimske Toplice 44 točk. 5. Laško 21 točk, 4. Rogaška Slatina 6 točk in 5. Polule 5 točk. Zmagovalna ekipa iz Slovenskih Konjic je pre- jela odecember<. SLUŽBO išče nameščenka z veliko maturo ia daljšo prakso, s perfektnim znanjem srbohrva- ščine. nemščine in znanjem strojepisja in jc vešča vseh pisarniških poslov. Ponudbe ■» upravo lista pod šiTro »VESTNA«. GOSPODINJSKO POMOCNICO, snažno, z zna- njem kuh(!, sprejme tričlanska družina. Po- nudbe na upravo lista. UPOKOJENKA bi šla kot sostanovalka ali kot član k resni družini. Ponudbe na upravo lista pod »Celje«. TOV.\RNA AKRO, Olje. proda tračno žago. po- trebno popravila. PRODAM dve postelji (ena kompletna), žepno nro in moška oblačila. Naslov v upravi lista. PRODAM zelo ugodno kompletno jedilnico, pi- ■C>lje 19^7 — posebna oddaja 10,40 14.55 Prenos sporeda RL 14.55 Želeli ste poslušajte! M.50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika, reklame in objave 17-20 Igrajo taniburaši Fr. Prešeren iz Celja p. Janka Hočevarja 17.55 S minut za naše gospodinje 17.45 Naša četr(ko>a reportaža PETEK, 5(1. a>gnsla 10,1« Celje 1957 — posebna mldaja 10,40 14,55 Prenos sporeda RL 14.55 Želel: ste - poslušajte! I4.5(! Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15.00 17.00 Pieuos sporeda RL 17.00 Domača kronika. reUTame in objave 17.20 Polke in valčke igra Celjski instrumental- ni kvintet 17,55 Gospodarska vprašanja 17.45 Poje Bing Crosbv SOBOT\. 51. avgusta 10.10 »Celje 1957<' — posebna oddaja 10,40—14,55 Prenos sporeda RL 14,55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 15,00 17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronik->. rel lame ia objave 17.2« 7.» vsakorvr iiekui ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega dobrega moža in očeta Antona Hofbauerja ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili cvetja, na- ša prisrčna zahvala. Globoko žalujoča družina Pregrada, 14. 8. 1957. M E s T \ o (; L E D A L 1 š f E C E L J K SOBOTA. 24. agusta ob 2« Prežihov Voranc: Pernjakovi. — V okviru ra/.stave »Celje I957-. l/.\en. rOREK. 27. avgusta ob 2« Vlolierr: šola /n može. Moliere: Izsiljena ženitev. (iostovanj*- Drame Slo>enskeKa narodnega gledališča i/ l.jubljaiie \ ((k\iru razstave »Celje I957<. Izven. KINO UNION, CELJE Od 25. do 2H. 8.: Pot v llolly\vood«, ameriški barvni film Od 29. do 51. 8.: .C aj /a dva«, ameriški barvni film KINO METROPOL, CELJK Od 25. do 2K. 8.: »Svengali . aiigleški barvni film Od 29. do 51. 8.: Tiči polka', italijanski film LETM KINO. CELJE Od 22. do 26. S.: »Kazimir«, francoski film Od 27. do 51. H.: Važno je. imeno>ati se Ernest«, uHgleški barvni film 75 let telesnovzgojnega dela v Mozirju V Mozirju bodo imeli v nedeljo svojevrsten praznik. Obhajali bodo zlati jubilej ustanovitve telovadnega društva, najstarejšega tovrstnega drištva v celjskem okraju. DVA POME.MBNA MEJNIKA Mozirjani so lahko ponosni na dva svoja mej- nika — dogodka, ki preraščata ozek lokalni pomen. Leta 1882 je Jože Lipold, mozirski tržan, ustanovil prvo telovadno društvo v celjskem okraju in ga imenoval »Savinjski Sokol«. Pobudo za ustanovitev društva je dal dr, Fon iz Zagreba, prvi zagrebški starosta Sokola, ki je v poletnih mesecih rad zahajal v Mozirje na oddih. Ustano- vitev društva pada v čas takozvanega narodnega prebujenja in je imelo predvsem narodno- obrambni značaj. Zanimivo je, da so se v to društvo včlanili poleg Celjanov tudi ostali pre- bivalci iz vse Savinjske doline od Celja do Sol- čave, iz Šaleške doline, nekaj pa jih je bilo celo iz Ptnja in Ljutomera! Zato je smatrati ustano- vitev »Savinjskega Sokola« za zibelko telovad- nega življenja za širši celjski okraj. In 11 let kasneje je bila v Mozirju tudi nsta- novna skupščina Savinjske podružnice »Sloven- skega planinskega društva«, katere ustanovitelj in prvi predsednik je bil učitelj tov. Kocbek i» je imela nato svoj sedež v Gornjem gradu. Tudi ta dogodek prerašča ozek lokalni pomen Mozirja, saj je bila to prva tovrstna planinska organiia- cija v našem okraju in predhodnik sedanjega PD Celje ter ostalih planinskih društev v tem predelu Slovenije. POGLED V PRETEKLOST Telovadno društvo v Mozirju v svojih prvih letih obstoja ni pokazalo večje aktivnosti. Za prvi pomembnejši praznik lahko smatramo sve- čano razvitje prapora leta 1884, ki ga tržani hra- nijo še danes kot pomemben zgodovinski doku- ment. Doba večjega vzpona pada v leto 1905, Jože Lipold, ustanovitelj in prvi starosta »Savinj- skega Sokola« v Mozirju leta 1882. ko je bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza in ko so v Mozirje dobili »klasično« orodje. Vad- ba je bila smotrnejša. Zbirali so se predvsem na sejmišču, kajti pokritih prostorov za to aktiv- nost v Mozirju še dolgo niso imeli. Med vidnimi delavci v tem času moramo predvsem omeniti tov. Tuška Radivoja. učitelja v Mozirju (danes zaznamovalo pod vodstvom tov. Trogar Jožet*, ki je vodil društvo od leta 1928 pa vse do izbra- ha II. svetovne vojne. V tem času je število na- raslo na 100, formirani so bili vsi moški in ženski oddelki, ki so vadili v prosti naravi, ob slabem vremenu pa po skednjih. To je bilo obdobje in- tenzivnega dela, nastopov, tekmovanj, izletov, v ta čas pada tudi gradnja lepega telovadnega doma (1952—1954) in podobno. VSAK PETI ČLAN DRUŠTVA - V NOV! Da je bila vzgoja v telovadnem društvu Mozir- je res napredna, nam pove že dejstvo, da j« večina članstva sodelovala v burnih dogodkih na- rodnoosvobodilnega boja, podpirala partizansko enote, aktivno sodelovala pri borbah za osvobo- ditev Gornje Savinjske doline in da je 19 društve- nih članov dalo tudi svoja življenja za našo ve- liko stvar. Vsekakor lep doprinos telovadcev Mozirja! RAZCVET DRUŠTVA PO OSVOBODITVI Priborjena svoboda je tudi v Mozirju dala mladini in zdecimiranim predvojnim telesno- vzgojnim delavcem novih sil in vzpodbud, da so takoj pristopili k novi telovadni organizaciji ia pričeli z rednim delom. Bilo je več težav, ki so jih Mozirjani uspešno premagovali. Kljub tradiciji in predvojnim izkušnjam je bilo treba pričeti z delom prav znova. Tu najdemo v prvik vrstah predvsem mladinke^ ki so bile najbolj požrtvovalne delavke v društvu. Od vseh je bila najmarljivejša tov. Troger Pavla, ki vodi vsa leta po osvoboditvi posle načelnice in je tudi sicer prijela za vsako delo v društvu. Predvsem je njena zasluga, da je Partizan Mozirje vsa leta po osvoboditvi korakal po poti napredka. Nastopi, akademije, tekmovanja, izleti, predvsem pa redna vadba— to so bile oblike dela v vsefc zadnjih letih! Tu so navdušeni za plavanje ia skrbe preko plavalnih tečajev za plavalni poak pionirjev, nič manj za smučarski šport, saj j« terenov v bližnji okolici na pretek, ženske aa odbojko, fantje pa za nogomet. DOM PARTIZANA - ŽARIŠČE VSEGA ŽIVLJENJA V TRGU Lepo urejen dom Partizana, ki bo s prizidkom dobil še potrebne stranske prostore, je danes ža- rišče vsega življenja Mozirjanov. Tu se poleg 155 aktivnih članov društva zbira v šolskem leta k pouku telesne vzgoje vsa šolska mladina ix osnovne šole, gimnazije in vajenske šole, tn ima svoje prostore tudi agilno KUD, v tem domu »o vsi koncerti, gledališke predstave in važnejše občinske konference družbenih organizacij. Tako je društvo Partizan na široko odprlo vrata svo- jega doma in je s svojim razumevanjem in delom pridobil v občini tisto družbeno veljavo in po- in.en,^ ki mu po statutu organizacije pripada. Nič čudnega, če so danes Mozirjani ponosni na svoje telovadno društvo in ga vsestransko pod- pirajo. Ta povezanost prebivalstva in družbenih Vrsta članic mozirskega »Partizana«: Vaje z žogami. še živi kot upokojeni šol, apravitelj), brata Miklavca Antona in Petra ter Rudolfa Pevca. Prva svetovna vojna je delo v društvu pre- kinila. Vendar ne bo odveč, če podčrtamo, da so po letu 1905 imeli v društvu formirane od- delke članov, mladincev in pionirjev, dočiin so ženske pričele z vadbo šele po L svetovni vojni. V letu 1920 se je pričelo novo obdobje dela in razvoj« društva. Brez dvoma je največji vzpon organizacij z ljudsko oblastjo na čeln do drnštva Partizan daje vsem odgovornim delavcem novih moči pri premagovanja njihovih trenutnih težav. Odtod izvirajo veliki aspehi tega drnštva, ki ga je upravičeno ocenila pred dnevi Okrajna zveza Partizan v Celju s šolsko oceno — odlično! Mozirjanom čestitamo k njihovemu praznika z željo, da bi tudi v bodoče korakali novim aspehom naproti. J. K. „Črne in bele" s SEDMEGA SAHOVSKEGA SAMPIONATA V LAŠKEM Pri tedne je bilo Laško prizorišče velikih borb na šahovnici. Osemnajst izbrancev iz različnih krajev naše dežele se je zbralo, da bi si tn v častnem boju merili svoje moči in med sabo določili najboljšega. Sem so prišli z najrazlič- nejšimi cilji, upi in željami. Nekateri so se iz- polnili, mnogi pa so ostali neuresničeni in tako prikriti. Vsi so pričeli Z istega mesta, — pre- prosta in hkrati najpravičnejša merilka šahov- skih moči — tnrnirska lestvica, pa jih je po šestnajstih preizkušnjah razporedila takole: 1. Ing. Krivec 11 in pol. 2. do 5. Puc in Crepin- šek 11, 4. Longer 10 in pol, 5. Stnpica 9 in pol, 6. Germek 9. 7.-9. Guzel, prof. Hočevar, Vavpetič S in pol, 10. 11. Kočevar. Lešnik 8, 12.-15. N. Tomšič, dr. Smigovc 7, 14. J. Tomšič 6 in pol, 15. .Mišura 4 in pol. 16. Šiška 4. in 17. Kobler 5. To so le suhi podatki, nekako ogrodje turnirja. O vsem ostalem izakulisneni' življenju pa ta- bela molči. Takoj po prvih kolih sta prevzela vodstvo največji in najmanjša igralec Krivec in Vavpetič. Veliki inženir je / zmagama nad moj- stroma Pacom in Lešnikom takoj opozoril nase in dal slutiti, da bo še marsikomu prekrižal ra- čune. In res je z oselej spi-iivili v zadrego in da je na kon\arja njegovi resnični moči. Nekaj časa ji' krepkc) kx>rakal v ospredju tu
  • . Ta mladi, nadarjeni igralec, ki po svojem zunanjem videzu najmanj spominja na šahista, ampak vse prej na boksarja ali dvigalca nteži, je prikazal svojo zrelo igro in neustrašno srce. S prav dobro igro nas je presenetil mojster Longer. ki v zad- njih letih na slovenskih šampionatih ni dosegel vidnih uspehov. Tokrat je igral pametno in zelo previdno — saj je edini, ki je odšel iz Laškega s celo kožo. V zadnjih kolih je oddal nekaj krat- kih remijev, ker je na vsak način hotel ohraniti svojo »nedolžnost«. Kako visok odstotek so mo- rali doseči zmagovalci, nam pove dejstvo, da je Longer s petimi zmagami brez poraza šele četrti. Sam je takole godrnjal: Namahal sem prvega, z drugim sem remiziral, tudi tretjega sem kresnil po glavi, sam pa sem šele četrti. Ne zamerimo mu. Kako nejasno je bilo na vrhu pred zadnjim kolom! Puc in Crepinšek 11, Krivec 10 in pol, Longer 10 itd. Kdo bo torej uspel? Zadnje kolo je bilo ostro kot britev — najostrejše doslej. Le en remi in sedem zmag. Vsakdo je še skušal popraviti, kar bi se popraviti dalo. Eno naj- lepših zmag na turnirju je dosegel Lešnik nad Germekom. Crepinšek je bil prost, in je le otožno in nemočno gledal, kdo ga bo prehitel. Vsekakor najvažnejši partiji tega kola sta bili Kočevar—Pnc in K rivec—Tomšič. Tega sta »® zavedala tndi Pne in Krivec, kar je lepo odra- žala njuna živčna napetost. Krivec je le ukrotil svoje živce in zmagal. Puca pa je doletela prava nesreča. V enaki poziciji je napravil tako grolK) napako, da se je moral takoj posloviti

    ča hčerka Inge in sorodstvo mozaik Tokrat za uvod nekaj besed z vrha Biffelovega stolpa. Njegova vitka konica Be je sedaj še bolj zaostrila, saj so prav «a vrhu zgradili še televizijsko anteno. Toda vzlic tej novosti velja stara višina — 300 metrov. Na vrh Eiffelovega stolpa se vsak dan popelje na tisoče domačih in tujih turistov z vseh delov sveta. S strehe Pariza človek zaman išče nebotičnikov, kajti teh tu ni. V središču skoraj nič ne gradijo, ker je že vse tako na tesnem. Tem več pa v okoliških občinah. Ko je čisto ozračje, je z vrha Eiffelo- vega stolpa čudovit razgled. Sicer pa naj- večkrat leži nad prostranim mestom ko- prena meglice in dima, taiko da uzreš le kakih 15 do 20 kilometrov v dalj. Ob sla- bem vremenu, zlasti ko je vetrovno, ne vozijo turistov na vrh stolpa, ker se le-ta preveč maje. Stolp ima tudi dve restavraciji; večjo Pariški lepotilni saloni slavijo po vsem svetu. Mar tega ne potrjuje tudi pri- čujoča slika. •podaj in manjšo prav na vrhu z okni iz debelega stekla. Seveda lahko tudi v posebnih paviljonih kupiš na tisoče naj- različnejših ipoceni in dragih spominčkov ie Pariza. Promet je zelo velik, ker nihče «e stopi iz stolpa, a da ne bi pon^el s •eboj vsak kako malenkost. ♦ No, sedaj smo spet na trdnih tleh; sre- di najbolj razgibanega življenja na pre- polnih ulicah. Kratek postanek pred za- loženo mesnico. Pariški mesarji začno pripravljati meso za prodajo že sredi Kcči. Do jutra imajo polne roke dela. Sicer jim ga tudi podnevi ne zmanjka. Stranki izpolnijo vsako, še tako kompli- cirano željo. Po mili volji lahko kupiš •amo petelinčkova bedrčka ali hrbet. Ce gospodinja nima časa za pečenje, speče- jo piško v avtomatu. Taki avtomati so podobni večjim hladilnikom. Imajo štiri io šest horizontalnih osi, na katere na- teknejo po dve kokoši. Le-te se vrtijo l»red žarečimi električnimi spiralami. Avtomatske pečice, imajo tudi za pečenje drugega mesa. To je brez dvoma izdatna pomoč gospodinjam. ♦ »Dixi« bar je v strogem središču Pa- riza, je sodobno opremljen lokal, kakr- šnih je v mestu ob Seini na stotine. Do- hodki niso tako veliki, da bi zmogel orkester in pevke. Namesto tega imajo taki bari glasbene avtomate. Za 100 Fr. lahko ijKJslušaš poljubno melodijo in tudi plešeš. Ko smo stopili v »Dixi« je lastnik Bavnokar robantil in prepričeval čmo- laske in plavolaske. V lokalu jih je bilo 13. Pretil je s policijo, če takoj ne zapu- stijo lokala. Nastal je pravi kreg, češ, saj tudi one pijejo. Naposled je le zma- gal lastnik bara, ki mu je očitno bilo nerodno, saj je bilo v njegovem lokalu le 5 gostov. Njih 13 se je potem priklju- čilo ostalim, ki so že prej postajale pred hišami v tej ulici. Tu v središču morajo biti zelo vljudne, kolikor jih pač je. Po- vsem drugače pa je nočno življenje na Montmartru. Ob dveh zjutraj je prav tak živ žav kot ob 10 zvečer, ko se tu nočno življenje šele prične. 140.000 po- klicnim se pridružijo še ilegalne. Na vsa- kem vogalu jih je na desetine. Ko pride policija se njih vrste razredčijo — ilegal- no namreč zbežijo v bližnje veže. Zabavišča imajo zasoljene cene. V Moulin Rougeu na primer stane vstopni- na 500 Fr. in 1000 Fr. znana obvezna kon- zumacija. Buteljka vina stane 4000 Fr., vtem ko jo dobiš v trgovini že za 150 Fr. Kdor se hoče zabavati v številnih zaba- viščih krog Pigalla in seveda tudi v dra- gih lokalih v središču Pariza, ne sme biti praznih žepov. Proti slavoloku Zmage se vali nepre- trgoma' reka avtomobilov. Baje jih tod mimo pelje vsak dan do 400.000. Popold- ne, ko se sonce upre v cestišče Avenue des Shamps Elysees, se tisoče avtomobilskih streh lesketa kot kristali snega ob sonč- nem vzhodu. Trušča pravzaprav niti ne šlišiš, ker se uho temu kmalu privadi. Tembolj pa si presenečen, ko slišiš sre- di jeklene gneče kraguljčke, s katerimi zvončklja »fijakarjev« konj. Zares, v Pa- rizu še vedno lahko srečaš črno lakirane kočije. Malo jih je sicer, a zato kraljujejo nad vsem, kar drži po cestah. Pravza- prav so postale zanimivost, kateri se mar- sikdo nasmehne in si po tihem želi, da bi Na Eiffelov stolp v Parizu se povzpne dnevno več tisoč turistov vsaj enkrat sedel na blazine zibajoče ko- čije brez vzvodov in gimibov. No, tudi za to posebnost na pariških ulicah je treba precej frankov. F. K. FILMSKI BAROMETER NESMRTNI GARNIZON: Režiser se ni mogel izogniti heroizi- manju in patetiki, vendar moramo pri- mati, da sta bili umirjeni in ne tako vsi- ljivi, kot smo bili doslej navajeni v sov- jetskih vojnih filmih. Drobne zgodbe hrabrih branilcev Brest-Litovska so bile najbolj prepričljivo prikazane in so dede filmu svojevrsiteno epsko širino. Lahko bi rekli: drama o jimakih brez »junakov«. DON JUAN: ' >Nesmrtne dogodivščine« so bile že to- likokrat pripovedovane in ponavljane, pa vendar še niso ostarele; še vedno so zabavne in duhovite. Kdor se je hotel nasmejati in sprostiti, se mu je to vse- kakor posrečilo. TUJEC JE POKLICAL: Režiser Jean Negulescu (Romun po ro- du) je ustvaril »tipično svoj« film: malo frozljivositi, nenavadnosti in precej (toda v obzirnili mejah) poučevanja in senti- mentalnosti. Z dobrim scenarijem in od- ličnimi igralci se mu je ix)srečilo izdelati ■icer počasi tekoč, a vendar napet »omni- bus« družinskih tegob, ki je veliko pove- dal, seveda tistemu, ki je imel odprte oči in ušesa. Največ je bilo takih gl^alcev, ki jim film kot celota ni ibil všeč, pač pa samo ena od zgodb. Je že tako, da so pred ogledalom zadovoljni samo lepi in mladi ljudje, stari in grdi se ga pa izogiib- Ijejo, ali pa uporabljajo samo naskrivaj. CIGANKA: Ciganka je narejena po »Koštani«, delu srbskega pisatelja Borisava Stankovi- ča. Menda ni treba ,pofebej poudariti, da smo Jugoslovani zapravili že lepo število sijajnega gradiva in da »Ciganka« ni no- bena izjema, kajti nekaj dovršenih pri- zorov še ne naredi dober fikn. V MREŽI: Skoda denarja in ogleda. Gledalec se je res znašel »v mreži«; k sreči se je živ izmotal, »eksperiment« ga je pa le olaj- šal za štiri ali pet kovačev. TIG francozi in mleko... V Franciji so začeli pridajati mle- ku aromo konjaka. Mleko ostane po- polnoma brezalkoholna pijača, toda duh po konjaku naj občutljivim Franco- zom, ki povečini ne prenesejo arome pravega mleka, omogoči piti to zdravo pijačo. Ne bi bilo slabo, če bi ta patent med prTimi odkupili mi Slovenci? Vabilo V „CELJE 1957" Halo, prijatelj! Kliče te Celje v obleki svetli svečanih dni. Privošči si to posebno veselje in pridi v obisk nam tudi ti! Poznal si to mestece ob Savinji, ko staro in ozko je dihalo v svet, in tu še ob marsikateri stopinji zadel ob spomin ljubezniv boš spet. Zgodi se lahko, da v prvem hipu nekdanjega Celja ne boš spoznal, ko zdaj zaživelo je v novem utripu in nov sijaj ga je vsega obdal. Povedem te vanj po ulicah belih v zelenje nasadov, ki malo jih ni, kjer srečaš ljudi obrazov veselih — ljubezen do dela iz njih gori. Na Slandrovem trgu heroja spita, tu s kamna spomin nam bo večno žarel. Naj priča kri, tam v Piskru prelita, kako je rod za svobodo trpel! In dalje iz parka senčne tišine gre cesta čez naš ponosni most tja kvišku med grajske razvaline, kjer Celjskim grofom boš tokrat gost. Razgledaš se z vrha lahko globoko: Savinja je tam spremenila pot, a mesto ob njej se razrašča široko in dim industrije kali mu svod. A vendar odpira se sončna daljina čez hmeljsko dolino tja v skalne gore. Povsod je tu zvestih ljudi domovina, ki sebi boljšo prihodnost grade. Anteno vidiš na stavbi visoko? Tam Radio Celje nam govori. Nenehno rasto stanovanjski bloki — domovi delovnih naših ljudi. Začuden obstaneš pred hramom Talije in vanj spoštljivo stopiš nato, do dna te v »Pernjdkovih« žar umetnije ogreje s čarobno živo močjo. Poslušala bova glasbo in petje in Komorni zbor, ki iz daljnih strani domov prinaša le prvo cvetje — kultura, umetnost pri nas živi. Na stadion pojdeva, kjer torišče ugledna atletika celjska ima, potem pa kreneva še v kopališče, kjer vabi v bazene smehljaj voda. Vse bolj v širino bolnica sega, a Zdravstveni dom še čaka oh njej. Svetlika že šola se onkraj Brega in še na Hudinji zraste čimprej. In zdaj k razstavam, ki kažejo sliko o vsem, kar z delom ustvarja okraj! Poglej obrt, industrijo veliko in poleg kmetijstva še marsikaj! Pa tudi v preteklost ozrla se bova, ki vanjo razgled nam odstira muzej. Iz nje nam izvira sedanjost nova, iz borb zmagovitih gre pot naprej. Ko bova nazadnje slovo jemala, bo v naju pela vedra zavest, resnico, prijatelj, bova spoznala, zapisano v soju celjskih zvezd: Bila sva mlada še v starem Celju, a stara vsa zdaj, ko je Celje mlado. Naj zdravo in srečno raste v veselju, naj biser med našimi mesti bo! „LEKSA>^" -- plastična snov močna kot železo V Ameriki bo kmalu prišla na trži- šče vrsta proizvodov iz novega mate- riala, ki ga imenujejo >Lexan<. >Le- xan« je pravzaprav iz plastične snovi, ki se da proizvajati v najrazličnejših barvah, toda kljub temu je odporen kot železo, negorljiv, in kar je glavno, ne rjavi. >Lexan< so slučajno izdelali, ko so delali poizkuse za neko novo vrsto izolacijskega materiala. »Lexan« ima celo vrsto dobrih last- nosti: Da se barvati v proizvodnem procesu, ima trdo površino pa je kljub temu raztegljiv, je odporen proti vodi in ognju. Ko so ta novi material preizkušali, se je takole obnesel: Steklenico iz tega materiala niso mogli razbiti s kladi- vom. Škatla iz >Lexana« je zdržala, ko je čez njo peljal težak tovorni avto. Predvidevajo, da bo >Lexan« zelo prikladen material za industrijsko pro- izvodnjo in za proizvodnjo raznih de- lov pohištva, delov telefona itd. DROBNE ZANIMIVOSTI tkivo tumora ne prenese visoke temperature Na mednarodnem kongresu za pre- ventivno medicino, ki je bil nedavno v Haggu, je direktor biofizične terapije iznesel svoja zapažanja o vplivu vi- soke temperature na tkivo tumorja. Po njegovih trditvah se s pomočjo visoke temperature prepreči nadaljnja rast tu- morja in se doseže celo njegovo iz- umiranje. To odkritje daje nove mož- nosti za borbo proti raku. Poskuse za- enkrat opravljajo le na živalih. rekord otroškega balona Eden od 600 otroških balonov, ki so jih spustili nedavno v nekem nem- škem mestecu ob priliki prireditev v korist sklada za borbo proti otroški paralizi, je dospel celo v švedsko me- sto Dalsand. Balonček je preletel raz- daljo 1600 km, kar je vsekakor rekor- den let za male otroške balone. komaj je ušel nevarnosti Bob Hope, ki je pred kratkim obiskal Pariz, je komaj ušel nevarnosti, da ga niso njegove francoske oboževalke zmečkale. Dvajset policistov ga je ko- maj zaščitilo pred množico od navdu- šenja pobesnelih Parižank in tri, ki so bile toliko predrzne, da so sedle v njegov avtomobil, je pustil Bob Hope odvesti s policijo. najmanjši otrok na svetu V nekem avstralskem naselju je pri- šel pred tremi meseci na svet otrok, ki je bil pri rojstvu dolg 20,3 cm in težak komaj 510 gramov. Čeprav tako drobčkan, je otrok vendarle ostal pri življenju, kar predstavlja pravi medi- cinski čudež in prav verjetno tudi sve- tovni rekord. Mati najmanjšega otroka na svetu ima že 9 otrok! Desetiega otroka je rodila tri mesece prezgodaj. 70 starih grafik na razstavi v Celju med katerimi so Diirer- jevi, Altdorferjevi, Cra- nachovi, L.eydnovi, Rem- brandtovi in drugi listi, zraven pa še 6 starih kopij ... Do zdaj v Ce- lju še ni bilo podobne kulturne prireditve, saj nihče niti vedel ni, da hrani celjski muzej tako dragocenost med svoji- mi zbirkami. Omeniti je treba, da je to edina zbirka v Sloveniji. Ob tej priliki bo izšel tudi katalog s kratkim uvo- dom, ki se nanaša na ugotavljanje originalno- sti vsakega odtisa pose- bej. Daleč naokoli vlada za to razstavo veliko za- nimanje, kar je povsem razumljivo, zlasti še, če pomislimo, kako težko so dostopni originali ve- likih mojstrov v ino- zemskih grafičnih ka- hinpfih M M BESEDA OJFILMU OCVIRKI IZ CELJSKIH KINODVORAN 2e takoj na začetku moram povedati, da mi prebivalci okoliških krajev ne smejo zameriti, ker sem vzel »na piko« samo Celjane, kajti vse ugotovitve veljajo več ali manj tudi zanje. V eni prejšnjih številk (Mamilo ali res- nica o življenju?) sem ostal dolžan od- govora na vprašanje, zakaj" si naša publi- ka želi filmskega slepila. Odgovor vse- kakor ni lahak, posebno v nekaj časopis- nih vrsticah, zato je razumljivo, da ne bom mogel povedati vsega, kar bi rad, posebno pa ne dovolj obširno utemeljeno. 2e bežen pogled v zapiske s filmskih predstav nam veliko pove, čeprav pravi- jo, da so številke suhoparne. V letošnjem letu so imeli največji povprečni obisk pri predstavi »Cigan baron« (632), »Beli jor- govan« (620), »Teodora« (613), »Brodway- ska uspavanka« (543) in »Lucrezia Bor- gia« (505), to se pravi predvsem filmi, pri katerih težko zasledimo kakršnokoli umetniško vrednost in so v glavnem si- jajni spektakli in lažno-zgodovinske zgodbe. Nasprotno pa so nekateri sijajni fil- mi slabo »nesli«. Eden najiboljših lansko- letnih filmov »Othello« (sovjetski) je na festivalu v Cannesu dobil prvo nagrado za režijo (režiser Jutkevič), v Celju pa si ga je ogledalo povprečno 342 obiskoval- cev pri predstavi, kar je približno ix)l dvorane. Slab obisk sta imela tudi filma »Novoletni ples« (182!) in »Carmen Jo- nes« (400). Pri zadnjem moramo upošte- vati, da je bil to prvi cinemascopski film v Celju, da pa je kljub edinstvenemu vzdušju in svojevrstnemu mojstrstvu do- segel v resnici porazno slab obisk. Pri domačih filmih je slika malo dru- gačna, bistvenih sprememb pa ni opaziti, morda le to, da jih gledalec gleda s po- vsem drugimi očmi in veliko strože oce- njuje. Na splošno sprejemajo Celjani, domače filme s precejšnjim nezaupa- njem, kar pa je razumljivo, saj je režij- sko, tehnično, scenarijsko in igralsko do- ber film pri nas še vedno redko prese- nečenje. Zanimivo pa je to, da si ne želijo domačih »lepih« zgodbic ali, kratko po- vedano, plaže. To dokazuje predvsem »Kruh in sol« s 267 obiskovalci pri pred- stavi. Da boste laže primerjali: »Zenica« (189!), čeprav lahko rečemo, da je to prvi objektivni prikaz sodobne stvarnosti in to ne slab. Vprašanje, zakaj je tako, se nam vsi- ljuje samo po sebi, odgovor pa skorajda prav tako. Nedvomno je, da je povprečna publika premalo filmsko izobražena in razgledana, ni sposobna v filmskem delu najti resnično umetnost in zdravo zaba- vo, ampak raje hlasta za cenenostmi, se vdaja sanjam o Indiji-Koromandiji in jo zadovolji že samo nekaj lepih besed in dve, tri solzice iz oči »atomske« lepotice. Slabo pri tem je to, ker se ne zaveda, da samo naseda denarja lačnim producen- tom, ki niso niti najmanj sentimenitalni, pač pa dobri psihologi. Taki gledalci so podobni polinezijskim divjakom, ki so vse svoje premoženje zamenjali za ko- šček barvastega stekla in zlomljen umi kazalec, pri tem pa mislili, da so trgovce ogoljufali. »Povprečnemu« gledalcu pa ne more- mo zameriti, ker nismo storili prav niče- sar, da bi to stanje popravili. »Filmski barometer« v našem listu je na primer samo skromen izhod v sili, da gledalca opozori na nekatere bistvene stvari, ki jih je sicer ta sam opazil, pa verjetno o njih ni razmišljal. Drugega namena »ba- rometer« nima in tudi ne more imeti, ker zaradi prostorne omejenosti filmske vzgoje ne more nadomestiti. Veliko bi lahko očitali celjskim naku- povalcem filmov, upoštevati pa moramo, da je to pač samo podjetje, ki mora gle- dati predvsem na finančni uspeh. Kljub vsemu pa bi se moralo malo bolj ozirati na družbeni pomen filma in na vlogo, ki jo ima ta najbolj množičen posredovalec kulture pri oblikovanju novega človeka in nove družbe. Prav zaradi tega bi mo- rala naša skupnost posvetiti več pozor- nosti temu problemu in ga skušala rešiti čirnprej in zadovoljivo, kako, na kakšen način in v kakšni obliki — o tem pa v prihodnji številki. TIG