Largo. ne=i -3zl?_± sti spo-če-ti —I-------4 !LL V bridko-sti 1 s -+¦*-— V bridko iifpli ^ spo-če - ti itd. P Vbrid - ko :F==F sti spo - ce Pri besedah ,,in s pota do večnega, srečnega doma skušnjava nas vabi in greha nečast" nastopi zopet zbor. Posebno izrazito, iskreno proseče je sledeče zborovo mesto: mm -4-r =*=F=F? O Ma-ti, o Ma-ti, o - zri se na na-še, na A. A. B- 1 na - še gor-je, W0^mmMmM lifegil: Po kratki medigri nadaljuje zbor in kliče v živahnih trioliziranih harmonijah: ,,Ti solnce rodila si večne pravice, o dej, da posije na temni naš pot" itd. Sklep. Zbor se razplete v mogočen šestero-glasen stavek in kliče z nezaslišano nujnostjo: ,,In k sebi trpine privedi nas kdaj, v nebeški pri-vedi preblaženi raj!" Trojni energični Amen in še dva mogočna orkestralna akorda zaključijo ora- torij. * * * Besedilo oratorija je naslednje: L Dormitio. (Smrt,) Glas ženinov: Vstani, moja prijateljica, lepa moja, in pridi! Moja golobica, pokaži mi svoje obličje; naj zveni tvoj glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je sladak in tvoje obličje zalo. Marija: Kakor jelen po studencu hrepeni, duša moja k Bogu mojemu drhti: Oh odpadite, zemlje okovi, da v ljubezni se vtopim njegovi! Glas ženinov: Vstani, moja prijateljica, lepa moja, in pridi! Moja golobica, pokaži mi svoje obličje ! Zbor nebeščanov: Vstani! hiti! moja golobica, ti prijateljica moja, pridi! Krasna si, vsa rožna tvoja lica — kakor zarja v večnih dvorih vzidi! Angelski zbor : Zima je proč, cvetje dehti, grlice glas v gajih zveni — vstani in pridi, sprelepa hči! Marija : Preljubi je moj in njegova sem jaz, o naj mi odkrije svoj večni obraz! Kot pečat me deni na svoje srce — močnejše kot smrt so ljubezni želje . . . Obsujte me vso s cvetlicami, obdajte me z žlahtnimi jabolki — v ljubezni mi duša medli! Zbor Zemljanov: Nikar od nas, Devica, o vrni se nam, vrni! Še enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni! Glej revne, zapuščene nas Evine otroke, glej v solzah potopljene bridkosti nas globoke ! Ko se od nas je ločil tvoj božji Sin trpeči, nas tvoji je izročil ljubezni tolažeči . . , Nikar od nas, Devica, o vrni se nam, vrni! Še enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni! Angelski glas : Pridi z Libana, ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta ! II. Assumptio. (Vnebovzetje.) Zgodba: Tedaj so prišli apostoli, raztreseni po^vesoljnem svetu, po božjem navdihu vsi v Jeruzalem. In so pokopali Devico Marijo med petjem svetih angelov. In tretji dan so šli zopet h grobu in niso našli trupla v njem. In so se močno čudili. — 109 — Preroški glas: Gospod Bog je rekel kači: Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, med tvojim in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla in ti boš njeno peto zalezovala. Zbor : 0 smrt, o smrt, tvoj strah je strt — o pekel, kje je tvoja zmaga! Angelski glas: Kdo je ta, ki kakor zarja vstaja svetla do neba, kakor luna iz viharja, kakor solnce — kdo je ta ? Kdo je ta ? — Ave, Marija, polna božje milosti! Vsa nebeška domačija tvoje zmage dan slavi! 3. Zdrava! Ti vrt zaprti, čigar vonjava je kakor plodna njiva, ki jo je oblagodaril najvišji Gospod ! 4, Zdrava! Ti brezmadežna, božja čista lilija, Mati našega Boga! Zbor : Zdrava! Žena, ki si kači glavo strla! Zdrava! Judit, ki si Holoferna premagala! Zdrava! Ester, ki si rešila ljudstvo svoje! Zdrava! Ti brezmadežna, božja čista lilija, Mati našega Boga! Angelski glas in zbor: Pridi z Libana, ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta! Zbor angelov: Ave Marija! Rajska Devica, ti čudovita nebeška Gospa! Milost Gospodova, nate razlita je kot brezkončna globina morja. Ave Marija! Zgodnja Danica, v greha temo te Gospod je prižgal. Vedno je s tabo Sveti, Mogočni, ki te je v Mater prečudno izbral, Ave Marija! Lepa Kraljica, naj te ovenča nebeška pomlad! Ti blagoslovljena vsa med ženami, ti si rodila življenja nam Sad. Zhor : Ti Jeruzalema slava, Izraelova radost, zdrava, o Kraljica, zdrava, ljudstva našega sladkost! Kot cipresa ne mrjoča, kakor cedra z Libana, kakor palma sanjajoča z zemlje si povišana . . , Ti ljubezni lepe Mati, upanja in milosti, Ti resnice vir bogati in življenja in moči! Angelski glasovi: 1. Zdrava! Ti čudežna in nestrohnela posoda večne Besede ! 2. Zdrava! Ti neskaljeni studenec, ki je iz njega po- teklo vrelo življenja — Kristus! III. Coronatio. (Kronanje.) R e c i t a t i v : In se je prikazalo veliko znamenje na nebu : Žena, odeta s solncem in luna pod njenimi nogami in okrog njene glave venec dvanajsterih zvezd. Zbor : Aleluja: Zavriskajte, zbori, aleluja — na Sionski gori: Kralju večnih vekov se glasite, kronano Devico poslavite ! Marija: Moja duša Stvarnika veliča in moj duh se v Bogu veseli, ker se je ozrl na svojo deklo in velike storil mi reči — Zbor: Aleluja! Sveti! Sveti! Sveti! Sin in Duh, od vekov pri Očeti! — Aleluja! Zdrava! počeščena! v zarjo božjo vsa odeta žena! Marija : — Glej, od vzhoda zemlje do zahoda blaženo zdaj moje bo ime, od naroda zemlje do naroda vsi jeziki srečno me slave . . . Zbor: Aleluja! Zdrava! počeščena! v zarjo božjo vsa odeta žena! Hram miru in sprave, hiša zlata, božja Mati in nebeška vrata! — 110 — M arija: — Večno je usmiljenje Gospoda, vsem je on obljubam svojim zvest: z močno roko je povzdignil nizke in ošabne vrgel s prvih mest . . . Aleluja! Aleluja! Aleluja! Recitativ : Povikšana je sveta božja Porodnica nad kore angelov v nebeškem kraljestvu. Veselimo se vsi v Gospodu ! Zbor Zemljanov : Češčena Kraljica, usmiljena Mati, ti naše življenje in up in sladkost! Glej k tebi zdihujemo Eve otroci, ko žalost nas bega, napaja grenkost. Pokaži nam svoje premile oči, usmili se, Mati, nas ti! V bridkosti spočeti, v solzah smo rojeni, trpljenja vihari nad nami oblast, in s pota do večnega, srečnega doma skušnjava nas vabi in greha nečast . . . O Mati, ozri se na naše gorje, odkleni nam svoje srce! Ti Solnce rodila si večne Pravice, o daj, da posije na temni naš pot — Ti strla si glavo peklenskemu zmaju : obvaruj življenja pogubnih nas zmot. In k sebi trpine, privedi nas kdaj v nebeški preblaženi raj ! Amen. ŽALOSTNA PESEM. Zložil Bogumil Gorenjko. Bel predpasnik, ruto belo, šlo je čez polje; pa otožno pesem pelo mlado je dekle: „Kam, mladenič, v kraje tuje srce ti želi, iz teh lepih rodnih krajev kam ti hrepeni? Oj poglej to širno polje, da ga ptič ne preleti, glej kot morje žitno polje v mehkem dihu valovi! In poslušaj ga ponoči ko greš črezenj pet na vas, kako njiva diha v sanjah, šepeta sam s sabo klas: Kje si culo pesem to? To je pesem domovine! Kaj si, dekle, jo zapelo, da mi v srcu je bolno? — Lani še oral, sejal je, letos ga več ni, šel je daleč in brez njega zrno nam zori! Pustil njivo, pustil zarjo, se zakopal v noč, oj kako, kako brez zarje mu je pač živeti moč?!" ZADNJA BORBA. A. V. Kolcov — Al. Benkovič. Nad menoj je burja vila, grom po nebu je besnel, um usoda mi strašila, hlad mi dušo je objel. A jaz nisem pal trpljenja, krepko vzdržal sem udar, v duši ohranil sem željenja, v čelu — silo, v srcu — žar Kaj poguba! Kaj spasenje ! Kar že hoče, to naj bo! Saj položil sem življenje v božjo davno že roko. ^wm^> Vera ta nikdar ne zdvaja, meni je življenja vir ; v njej stremljenje je brez kraja, pokoj v njej in tihi mir. V boj ne zovi me, usoda, z bedo žugati nikar ; jaz gotov sem s tabo, toda z mano ti ne boš nikdar ! Dušo mi dviguje sila, v srcu vre mi vroča kri, pod razpelom mi gomila, a ljubav — na njem visi. ^S35^