teto ni. TRST, dne 20. jamivarija 1900. St. 3. V J: t | I ] < LJ J CJ L HE litic:\rji. Ljudje, ki so se zagledali v neko bleščico točko, pa so zdaj kakor hipnotizirani^ Za nje ni v celi Avstriji druzega vprašitaja, kakor češko nemško. In če bi nemški šovinisti in mla-dučeški zagriženci naši! kakšno formulo za spravo češke in nemške liuržeazije, potem, menijo, bi bilo vse dobre. Leta iu leta že dokazujejo vsi doeodki. da hjtim« Awr-;;o J * VJ '» • > J - *• J ' o bolezni, ki tiči tako globoko, da niso „najtnodrpj i' državniki aogli najti prave diagnozo. Ali kaj to! h-: .bratje* Mlado-čebi naj dobe tolažbo pa bo vse dobro! In če bi bilo res da je češko-nemško vprašanje tato važno, kakor :i, bi le lepo proizvede to spravo ? Menda ecaki in nemški narod. Ali kje sta ta naroda? Kdo govori v njih imenu? Mar res mislite, da so kameleonski Mladočehi, ki nimajo druge misli T glavi, kakor svoje mandate, ali pa „Na-rodni Listy*, ki ne poznajo ničesar kakor gvoj „kšeftu, zastopniki češkega naroda P — Ako pa bi prišli narodi do besede, tedaj bi se kmalu izpoznalo, da imajo oni vse druge bolečine, nego jezikovne naredbe in vprašanje, kdo naj bo tu ali tam advokat ali pa notar. Narodi hočejo živeti in pogoj življenju naroda je isti, kakor življenju posameznika. Tu je treba recepta tu je ključ, • ne pa v Pragu. Politika, ako jo vzamemo z resne strani, ne pa kot prostitucijo, kakor se nam navadno prikazuje, je matematika in pri računih ne odločuje čuvstvo in elegična poezija. Pri nas pa vidimo vsak kavami literarno izobraženih ljudij, in čut moje domovinske ljubezni vas je pričaral pred moje oči ? Vi ste torej to, ej, pa zdravo ! In vi hočete imeti svojo sliko na tem papirju?. . Pa dobro, v maniri torej, ki jo Cankar priporoča Teste, Cankar mi ugaja, akoravno pravijo, da nosi ogoljeno in zanemarjeno obleko in da se bolje počuti v dunajskih kavarnah, nego med slavno družbo slovenskih prvakov. Torej dobro. Vidim vas v kavarni, kjer pijete kavo, kadite cigarete in se „zaba-vateu.... Ali jaz nočem slikati, temveč’ pripovedovati.... Torej... Gospod Y. je molčal. Njegova spoštljiva korpulenca je zamišljeno slonela za mizo, misli so mu bile še v hotelski restavraciji, kjer je pikantna natakavioa Nana s posebno graoijo servirala pikantni risotto. Gospod Y. ni bil ravnodušen napram pikantnosti... V teoriji je bil svobodomislec prvega reda, ali siva, prijatelj, je vsa teorija .. Ona ga je prosUvila po vseh slovenskih pokrajinah in razmere so nanesle, da je njegova oseba bliščala v nimbusu mačeništva, velicega čas, kako se vlači v politiki srce na dan, seveda najmanje tam, kjer bi bilo tega aparata res kaj treba. Avstrija boluje o svojem splošnem sistemu, ki se razteza povsod in tu ni najti ključa v kakšnem posameznem mestu. Bilo bi res bolje, ako bi nekateri ki imajo preveč čuvstva iu fantazije, rajši pisali lirične pesmi in pravljice mesto uvodnih člankov. Eidaj se lahko razglasi ssagla sod-Sia? § 429 kazenskega zakona določa : Nagla sodba se praviloma lahko razglasi samo v slučaju (3p«ra, ako ostala zakonska sredstva m zadolbjjo, da se jo potlači (!) Proglas o potrebi nagle sodbe sodi dežeini upravi dogovorno s predsednikom sodnega dvora 2. instance ia z vrhovnim državnim pravdni -kom. Ako pa i« riavaflinst jo tudi predstojnik okrajnega političnega urada opravičen, izdati ta proglas dogovorno s predsednikom sodnega dvora 1. instance in z d.žavnim pravdnikom. — § 4‘i0 pa pravi : Riizven tega se še tedaj la’ ko razglasi nagia sodba ako se širi v posameznih ali vč^jih okrajih pretilnim načinom sshl- joaajvi • n~y « M*-.«. i- r-~ • - k. z obseženi zločini Javnega nasIZstva. Odlok o potrobi porabe nagle sodbe sodi v takih slučajih ministru za notranje zadeve dogovorno z ministrom za pravosodje.... ■ u iSeniski cesar govori jako rad in zlasti o socijalistih se kaj cesto zmeni. Značilno je, kako so se njegovi nazori o rdečkarjih spremenili. Meseca majnika 1888 je dejal rudarjem : „Za mene pomeni vsaki socijalni demokrat toliko, kakor sovražnik države in domovine. “ Znani so njegovi izreki: ^Brezdomovinska rdeča tolpau,, njegova grožnja, da bo socijalno demokracijo raztreskal i. t. d. Pred kratkem pa je zopet nagovoril rektorje tehniških višjih šol in — peroriral jim je o socijalnih dolžnostih napram delavcem. „Sooijalno demo- mučeništva za visoke smotre. Gospod Y. je molčal, kajti njegov vis-a-vis je razvijal ideje, katerih on nikakor ni hotel priznati in odobravati v bližini posvečenih ušes; Pri bližnji mizi je namreč sedel duhovniški gospod, kar je bilo gospodu Y. neprijetno. A ker bi ne bil v očeh svojega vis-a-vis-a rad- škodil svojemu ugledu je sklenil razodeti skrivnost nazadnjaštva svoje taktike takoj, ko se duhovni gospod poslovi. Gospod X. je tiho proklinjal, —- glasno bi bilo nevarno — odlok slavnih višjih . instano. katerim se je zdelo potrebno, gospoda XV kot avstrijskega uradnika osrečiti z dolgim nosom zaradi nekaterih privatnih poslov, v katere vtikati svoj žolto-črni nos je le slavni avstrijski vladi v južnih delih cesarstva mogoče. Gospod X. je bil slabe volje, vendar je začel živo debato s svojim kolegom, — kateremu je gospod Z. nadel ime pikolovca, — o uporabi neoega kompliciranega slov-niškega pravila. Gospod Q. ni^ bil strastnega temperamenta, kakor tudi g spod X. ne, zato sta se kmalu pomirila in z gospo- kraeijou smatram kot prehodno prikazen, je dejal Vilček, ,,ki ss bo izdivjala.u To je torej novo upanje. Da ne gra z ^raztrešče-njem,“ je že uvidel, in sedaj se tolaži s tem, da se bode izdivjala. No, ako bode radi tega ložje spal, mu privoščimo to tolažbo ; za nas je že to veselo znamenje, da njegovo spoznavanje napreduje, če tudi počasi. Da se bode socijalna demokracija izdivjala, je seveda jako naivno mnenje, kajti delavstvo bode toliko časa „divjeu, dokler se ne izpolnijo njegove zahteve. Y tem smislu seveda je sooijalna demokracija ^prehodna prikazen,“ kajti kadar socijali-zem zmaga, postane stranka nepotrebna. Kdo ve, morda je Vilček mislil tako. 1%’a Kanskem šo socijalisti pri zadnjih občinskih volitvah nepričakovano napredovali; dobili so 15.417 glasov prot. 5454 pri zadnjih volitvah. Konservativni list „Frederiksborg Amtsindendeu piše pri tej priliki : „Zmago odnaša socijalna demokracija, ki je, kakor drugod, tudi pri nas, velika, izvrstno organizovana stranka, kjer glasuje vsak mož v enem voju... Socija’no demok atični vihar buči sedaj po naši deželi in ta čas pokazuje naraščanje secijalistič-nih glasov, daje bilo vse zaman, kar je desnica storila proti njej.“ Kaj je bistvo ženskega vprašanja? Pri nas imamo ljudi, ki simpatizujejo z žensko emancipacijo, imamo Še več takih, ki so ji nasprotni, ali najmanj imamo takih, ki bi vedeli in razumeli, kaj je žensko vprašanje in emancipacija. Kar bi moralo biti stvar znanja in umevanja, je edino stvar simpatij« ali antipatije. Zato tudi na Slovenskem ni nebenega ženskega gibanja, a kar se p:še o tem predmetu, je vse vo deno, megleno, brez podlage in brez pravih ciljev. Človek bi iz tega lahko sklepal, da naše žene niti ne čutijo potrebe kakršnega koli ženskega pokreta in da so povsem zadovoljne z razmerami, v katerih žive. Poslednja imnel {>&£ ni utairioljftna, kajti tudi pri nas je dosti žen, katerim se tako slabo godi, da skratka ne morejo biti zadovoljne. Ali pomagati si ne znajo, ker i:< znajo niti misliti Pri nas je največje k so v vsakem oziru v tem, da smatrajo ' J '«■>_!c-r-e Razmere ra con d iti p_ sijtiB qua non. Kakor je, je ; tako mora biti. To je temna misel, bolje rekoč nerazvit embrio nekake misli, ki se vlači po glavah. Ali je res, da mora biti tako ? Ali ne bi moglo biti drugače? Ali ne bi bilo bolje, de bi bilo drugače ? To so nam vse previsoka, preoddaljena vprašanja. Vajeni silo k večjemu, ponavljati in eventualno prežvekovati, kar smo slišali ali kje čitali, lastnih mislij, kritičnega duha in duševne inicija-tive iščemo zaman med nami. Pa še kar slišimo in čit^mo, je brez sistema, brez zveze, tu poberemo nekaj, tam nekaj in tako ne pridemo nikdar do jasnih pojmov. dom Ja čitala zainjo štev. „Rdečega prapora.u „Rdeči prapor“ je list, ki s« ga čita v kavarnah.. ali drugače povedano, list, katerega sa pošten filister ženira, ako mu ga prinese pismonoša v hišo... Gospod Ja je med tem tudi pripovedoval o utisku, ki ga je napravil moralno — nemoralni — neumni — t. j. po nazorih gospoda pisoa moralni, tržaške duševne in denarne inteligence nemoralni, in nekaterih drugih brezuplivnih ljudij neumni proizvod muze gospoda kooperatorja Ju „Ra-di klobuka^ v „Dobri ženi“. Vrhutega je cenjeni trio izrazil svoje začudenje, da je slovenski pesnik Tk prevzel urednižtvo nemškega lista. Gospod Ja je citiral izraz gospoda Y., ki je trdil da bi mu srce ne dalo zaradi želodca pisati v drugem, kakor materinem jeziku. No, gospod Tk je bil tudi profesor in prepričana sem, da njega, ki je celo c. in kr., ne obsoja tako strogo. Gospod Ra je grmel nad ljubljanskimi filistri. Bil je imeniten mož e zlatimi naočniki in elegantno kravato, naprednjak, „Ženske. ki hočejo nositi hlače !a se sliši tukaj. „!Jrismodarija Iu — in emancipaoija je obsojena. Saj bi bilo vendar „ nemoralno*, ako bi ženske nosile hlače. ^Zakaj ne bi tudi ženska smela postati doktorica ?“ odmeva tam, črnilo se razlija v potokih po papirju in emancipacija je dobila novega pristaša. Namreč : temu pravijo pri nas emancipacija. Ako semtertje kdo zagovarja skupne obedovalnice, pa žensko volilno pravo, je to že tako mnogo, da presega vse meje. In vendar so vse to same malenkosti ki so z bistvom ženskega vprašanja v jako lehni zvezi. Emancipacija pomeni veliko več in pomeni pravzaprav sve kaj dru-zega. Prepričan sem, da ne bo pri nas mnogo tistih, katerim bi ugajala stvar, ki je jedro emancipacije. Ali če hočemo, da postane jasno, ne smerna liki noj utikati glave v pesek, pa misliti, da ne bode nobene nevarnosti več, da bodemo srečni in blaženi, ako ne bodemo vedeli ničesar. Odpreti treba oči. potem pa tudi glavo ; gle ati moramo in misliti. To je seveda težko pri nas, kjer velja misel za greh. Seveda; misel nam razodeva, da ja takozvani red našega življenja para-grafirana glupost; kako naj bi ne zakio-kali čuvaji para^afov in gluposti, kadar kdo vstane, pa se dotakne njih najdragocenejšega in najljubšega blaga. Mi pa, kadar slišimo take glasove, si mislimo : „Dušu u se! Bo že prav,“ pa molčimo in spimo dalje spanje pravičnega, pa če se v spanju zadušimo, nič ne de! Ako hočemo proučavati žensko vprašanje, moramo najprej pomisliti, da je žena Človek, ud človeške družbe, od katere se ne more nikakor ločiti. Vsled tega se vse, kar spravlja njeno vprašanje na dan, dotika vsega človeštva, ne pa nje same in tako postane žensko vprašanje — občečloveško vprašanje. Ali žena in njeno življenje ni posebna, sama za se omejena dežela v vesoljnem carstvu človeštva, temveč se nam prikazuje kot ogromna svota manjših in večjih v mnogem oziru različnih. deloy, ki ec; ‘'pvsod v zvezi t drugimi ravno tako različnimi deli sploši/osti. Zensko življenje ja komplicirano z življenjem ostalega človeštva in spone, ki vežejo drugo ob drugo, so jako raznovrstne. Kdor hoče torej reševati žensko vprašanje, ne 6toe..Mti.5necliL.list....kL ift 'fn in Klub za vse druge pojave in dogodke ztvljeuja, temveč mora skušati, da prodre in da se poglobi v bistvo človeštva in njegovega žitja sploh. In tedaj se mu pojavi prvo in temeljno vprašanje : Kakšen je namen človeštva na zemlji ? Na zemlji, pravim. Kajti žensko in sploh socijalno vprašanje je od tega sveta ter nima ničesar opraviti s transcendentalnimi pojmi. To vprašanje je enako za vsa narode in za vse vere in se mora tudi tako čisto proučevati in reševati, ne da bi se meša'o vanj kakršne koli druge elemente. Poleg tega ima svet lahko svoje katoliško moderen in realist prav tja v konce svojih aristokratičnih prstov. Samozavesten pogled v očeh, iaunski nasmeh na ustih in cinične nazore v srou o življenju, morali in ženskah. Teh nazorov ni prikrival, vendar se mi zdi, da je filister. Apropos. Imenitno je, če popelje človek svojo ljubico, ki je morda v interesantnih okolščinah, v „zvezdou kadar igra tam vojaška godba, ako pije ž njo v jezo vsem čednostnim ljubljanskim tetkam pod Tivolijem kavo, ako jo predstavi svoji bivši ljubici in jo morda pokaže celo svoji nevesti; in vendar, vendar je po mojem ne-merodajuem mnenju se vedno lakko filister. Gospod Ra sa je nekoliko oddahnil in premišljal, kdaj mu neki prijateljski list natisne laskavo krit ko, ki jo je pod epohalnim pseudonimom napisal sam o svojem delu. Gospod Sss, ki ljubi efekt in duhove — zlasti v dramah — se je jezilnad suho dolgočasno poezijo „Milih narodnih popevčic1* gospoda Mm. in židovsko in brezversko, svoje slovansko, germansko in romansko vprašanje, ali stvar, ki je lastna vsemu človeštvu, se ne more tako deliti, ako se ji noče vzeti njenega pravega pomena. Kakšen je torej namen človeštva — ali človeka na zemlji ? Filozofi so si pač že mnogo razbijali glave zbok te *ugankeu in če bi jim človek imel verjeti, bi morali skloniti glavo, pa uničeni priznati : Ne vemo in ne bodemo vedeli. A tak odgovor dobimo samo tedaj, če pustimo,'da nas premaga bleda, meglena ideologija ki se neprenehoma lovi in gubi po izvennaravnih abstraktnostih in nikdar ne zna stopiti na zemljo, pa se tu ozreti. Na zemlji ima človek samo en namen : Živeti! Ta beseda obsega vse. Individualno človek umira, kot roi pa se želi ohraniti in odtod izvira njegov nepremagljivi nagon ploditve. „Živetiu pa ne pomeni samo „biti1'. Jedro življenja je uživanje in delovanje — oboje zavedno. Vprašanje človeštva je torej enostavno sledeče : Kako naj delujemo, da zimoremo ugodno živeti mnogo uživati? Iz tega izvira tudi žensko vprašanje. Današnja človeška dražba je tako urejena — z drugimi besedami: deluje tako — da je delo in užitek med njenimi udi povsem neenako razdeljen. To čutijo mnogi možki, to čutijo zlasti ženske. Tisti, ki imajo mnogo dela — mnogo dolžnostij —, a malo užitka — malo pravic — imenujejo to razmerje krivično, oni, katerim je dobro postlano, trdijo zgovorno, da je to povsem pravično. Dejanjsko pa to ni vprašanje pravice in krivice, temveč povsem navadno vprašanje moči in slabosti, kajti človeško življenje in sploh življenje naravnih bitij ni etičen zakon, nego boj. Bodimo odkritosrčni: česa želi žena P Boljšega življenja. Okrog tega se vrti vse Fraze ne smejo zmotiti nikogar. Ce se pravi: Ni res, mi želimo izobrazbe — imamo takoj pripravljeno vprašanje : čemu ? In odgovor ne more biti drugačen, kakor : Da dobimo sredstva za boljše življenje. Političnih pravic hočete. V kakšen na- 1 meij ? Da dobite upliva v javnem življenju" in je tako—uV* ‘.e, da bodete bi-lje zi- -vele. Svobode hočete — e, boljšega življenja. Tako stoje stvari in iz tega položaja so mora.io izvajati posledico. Ako že^ne izpoz- i n k vajo da jih df.-/. -Jiija _ n reditev družbo tlači, zasužnjuje, da jim jemlje prava, da jih na tisoče in tisoče goni v pogubo, da jim jemlje pogoje življenja in jih v najboljšem slučaju pusti vegetirati, tedaj se tudi ne smejo ustrašiti nauka, ki ga podaja ta resnica. Proč s to družbo, mora b.ti geslo. Ali izpremene se ne sme pričakovati od kakršnih si bodi etičnih uplivov, temveč od lastne moči. Do zmage vodi samo boj, a za boj treba sile. Da je žene ne bi imele, je neumna trditev, ali porabiti jo morajo znati in umeti morajo, da jo moč. v zedinjenju. Najsi je položaj žene v sedanji družbi še tako suženjski, vendar ne more Gospod Nn je prerokoval, da iz društva slovenskih umetnikov ne bo iz vekov v veke nič, potihoma pa je upal, da se njegovo prerokovanje ne izpolni. Ravno se spomnim, da je ta gospod, kakor mi je nekdaj osebno povedal, iznašel izraz „pikoloveow, ne pa gospod Z , kar bodi s tem konstati-rano. Zakaj : cesarju kar je cesarjevega........ Gospod Nn je pr.znana duhovita kro* nika vseh dogodkov na Slovenskem. 0-pisal jo tudi že večkrat, na večih mestih vrlino gospice Bb — to ni ironija! — vendar je pripomnil, da se z njenim člankom v zadnji „Dobri ženiu nikakor in nikakor ne strinja, glede česar se moja malenkost kljub iskrenemu prijateljstvu do gospice Bb ž njim popolnoma strinja. Gospod Ho naproti gospodu Y. je še vedeo navdušeno raz'agal svoje ideje. • Jas sem prelena, da bi čitala Marxa, Fourriera in druge evangeliste njegovega političnega veroizpovedanja, vendar pa lahko, konstan-tiram, da ni izmed onih ljubljanskih antifi-listrov ki so, kakor pobeljeni rimski grobovi, — primer sem čitala v nekem molit- nihče zanikati resnice da je tudi v teh razmerah upliv žene na človeštvo velikanski. A žene ga niso znale porabiti in pri nas se ga še dandanes ne upajo porabiti, ne kot matere; ne kot žene, ne kot ljubice, ne kot sestre, ker je radi grozne duševne zaostalosti emancipaoija slovenskim ženam še vedno parkelj, pred katerim se je treba trikrat prekrižati. Naravni razvoj gmotnih razmer prisili prej ali sl »j tudi naše ženstvo — vsaj tistih je itak že jako malo, ki v sedanjih okolnostih lahko brezskrbno žive, da začne misliti in razmišljati. Toda ako bodemo čakali, dokler jih skrajna sila prisili na to, utegne biti za mnoge izmed njih prepozno. Latinski pregovor pravi : Nemo prophe-ta in patria Mogoče, da velja ta pregovor tudi za naš slučaj ali to ne izključuj#, da ima propheta vendar dolžnost, kričati kolikor mu grlo dovoli . . . Domače stvari. Ha ogled smo poslali „Rleoi Prapor“ na razne naslove, ki so nam jih dosedanji naročniki in prijatelji naznanili. Da moremo končno - določiti naklado, prosimo one, ki se ne mislijo naročiti, ds nam vrnejo list; tiste, ki ga ob drže, bodemo morali smatrati kot naročnike. Obenem prosimo v«e naročnike, ki nam še kaj dolgujejo, naj izvolijo poravoati dolg, kar moramo tudi mi izpolniti svoje dolžnosti. I&ndarske stavke. Radarji zagorako-celjskega okraja se pripravljajo na boj, ki lahko začne najbliže dni. Plačilne in delavne razmere vZ)goiju, Trbovljah, na Ojstrem, v HrastDikn, v Celju, Pečev-niku so, kakor je našira čitateljem znano, neverjetno slabe in že davno so delavci podali drnžbam svoje vtemeljene zahteve, ki pa so leži!« prt nmratstjilr ~tn ikcjolarjih,' 'ne 'da d1 kaj odgovorili. Končno ja morala priti potrpež-Ijjvost delavcev h konru. Izjavili so, da hočajo zadovoljiv odgovor, ali po stopijo v štrajk. Vršila so se pogajanja med podjetniki in delavci a gospoda je, porabila svojo staro taktiko : hotela je zavleči stvar. Toda sedaj ne gre več. Enkrat so bila pogajanja preložena, ali v nedeljo se mora odločiti. Kakor nam brz->javljajo Iz Zagorja, je bilo sinoči (17 t. m.) tam posvetovanje zanpnih mož iz Trbovelj, Ojstrega, Hrastnika in Zagorja. Debate so se ndeležili skoro vii navzoči. Vsi so povdarjali, da bi bilo zaman, delavcem priporočati, naj ne začno štrsjkati, kajti delavstvo ja tako razburjeno, da hočejo mnogi, naj se delo takoj jutri ustavi. Ako nedeljsko pogajanje ne dovede do popolnega uspeha, ja v pondeljek štrajk neizogiben. V nedeljo popoludne, odnosno zvečer sta v Zagorju in v Trbovljah dva shoda, na katerih delavci odločijo, kaj stors ! V tem, ko so se zaupni možjs posvetovali, je bilo v gostilni in pred hišo na stotine delavcev, ki so skušali uplivati na zaupne može, naj takoj sklenejoštrajk. Na severu je rudarska stavka že tako obsežna, da se bode kmalu lahko govorilo o generalnem štrajku rudarjev. Delavci se bojujejo za ea^murni de'avnik, ki res ni nikjer tako nujen, kakor v rudnikih. Ze sedaj je v KUdnem 11.000 in v Oatrovi 18.000 delavcev v štrajka ; pričakovati je, da jih bode v kratkem 50.000, Kajti v pondeljek ustavjo tudi plzenjski in mjestecki rovi delo. Daei je cena premoga v zadnjih letih poskočila za 25 do 40 odstotkov, vendar odbijajo družbe vse, tudi najskromnejše zahteve delavcev, ves ogromni dobiček hočejo vtakniti v avoj žep in tako izkoriščajo kon-zumente in delavce obenem. Pri nas so razmere še hujše, kajti če je mogoče, da dobi delavec — kakor ae je zgodilo v Zagorju, — za TVe šihtov štiri forinte, je to pač že skrajao iz-mozjavanje ljudstva Trboveljska premogokopna drnžba je povsod znana kot najbolj izkoriščevalca. V Trbovljah ne poznajo nedelje in praz nika, plače so izpod vsake kritike, z 'delavci pa ravnajo, kakor s psi. Ako je bil ša kakšen delavski boj opravičen in vreden splošne podpore, je ta. In če pride do štrajka, je dolžnost vseh tovarišev in vseh prav.čno mialeč h in čutečih ljudij, podpirati te nboge trpine z vsemi močmi in pomagati jim do odločna zmage. Videti je treba delavce po naših rudokopih 1 Tisto grozovite delo jih tako mori, da so videti, kakor druga rasa. In če zahtevajo za to. da nosijo radi profita ošabnežev, katerim ja mošnja bog in domovina, dan za dnevom svoje kosti v nevarnost pod zemljo, najskromnejša zboljšanje svojega življenja, tedaj kriČd izžemalci, da j« ljudstvo prevzetno. Gotovo bi nam bilo ljubše, da se konča jutrišnje pogajanje uspešno, ker poznamo vse t-žave štrajka, zlasti v sedanjem zimskem času ; ali ako postane boj neizogiben, bode delastvo vedelo, da se gre tu za najvaž-. nejša načela in prepičani smo, da bode storilo svojo dolžnost. Alli izdajalci naroda ! Češko meščanstvo je vzor slovenskih najidealnejš.h narodnjakov in zato j h morda zanima sledeča notica o volitvah v ocenjevalno davčno komisijo, ki smo jo čitali v glasilu pristnih č ških patrio-tardovr ~T Hod-šovicih so zmagali socijalni de-mokratj« proti ČrSilkompromisni listini. Socij ilni demokratijs so zmagali tudi v III zboru na Smichovu. Pokazala se je stara reBuica, da so socijalni demokratje najkrepk«jši, najbolj navdušeni bojevnici — kot njih načelni na*protniki lahko pravimo to". Hm! Nam obstaja.pamet, Mladcč-V ju črški radikalci v kompromisa z Nemci — kaj torej vendar nismo samo mi Efijalti in Herostrati ? nSIovcucc“ pripoveduje, daje papež pred kratkem sprejel četo romarjev in se tu zopet sklicujš se na svojo encikliko Rerura novarum pokazoval prjatelj* delavcev. To jo znani šla-ger moderaih klerikalcev, ki pa je že davno izgobil privlačno moč, kajti če se danes govori o Leonu XIII. kot ,delavskem papežu", je ravno tako, kakor če nemški Vilček imenuje svojega blagopokojnega deda ,,velikega cesaija". Sredstvo, s katerim hoče Leon nrešiti“ delavstvo, je že prestare in preobraljeno, da bi se ž njem še lovilo kaline mod t stimi delavci, ki so so naučili misliti s svojo glavo. „Bodite udani!“ to je modri rek, ki ga papež ponnja delavcem kot zdravilo. Seveda priporoča tudi podjetnikom, nsj kristijansko ravnajo z delavci, ali proletarci vedo, da so taka blaga priporoč la veniku: Bogu, kar je božjega . Pri tej prilila svarim vse ljubljanske gospodične, naj za boga ne stopijo dva koraka po ulici z gospodom Ho ! Kompromitirale bi se za sedem let in celo pater Loinger bi niti najlepši izmed njih ne dal o Ivez#... Midva sva dobra prijatelja in večkrat sva se skupaj jezila nad neprebavljivo lirike gospodične He. Gospod Em, politik od temena pa do pete, je študiral uvodne članke dunajskih listov, pil kapucinca in zdaj pa zdaj pomilovalno poglsdal gospoda Me, ki je že zdaj ulival alkohol v svojega črnega. Gospod Me j# pogladil svojo kodraste glavo, katero je nekdaj dičila tonzura, popravil ozki, karakteristični ovratnik, resig-nirano čital ljubeznjive verze gospioe He katere mu je poslala gospa Ca v korekturo. Zaprl je svoje — gospioe He, črne oči in bolestno pogladil svoje boleče — gospi-ce He alabastrno čelo. Ah, imel je mačka in v takih časih mu je presedala oslo lirika .gospice Ho Resolutna gospica Sa bi imela s svojimi pikrimi pSioani gotovo več sreče. “ Vraga, in v zadnjem „Kotu in globusu" je bila zastopana la poezija njegovih konkurentov gospoda No. in Oo. Treba zopet pesniti! In vlil si je likerja v kavo. Njegova visokost, gospod Aa je le izjemno pil opoldansko kavo v javni kavarni. Bil je mož aristokratičnih nazorov in korektnih manir Živi po pravilih slavne prezaslužne knjige velespoštovanega in ve-leučenega pisca gospoda Hahaha: Komplimenti in šibe, ali kako postaneš marijo-neta." •Zeleno poroko je praznoval pred petnajstimi leti. S svojo družico živi v sve tem miru in hvalevredni zvestobi, sploh je korekten v javnem in privatnem življenju, v slovnici in v uradu. Ima sina in hčerko in zdi se mi, da kljub učenosti družinske glave ni dolgočasnejše družine v vseh slovenskih pokrajinah. Greh to ni, kajti kot profesor ima pravico za se in svojo družino kultivirati sveto sfero učenega, korektnega dolgočasja... Med modre valčke cigaretnega dima se je krala zdehavost. Celo novica gospoda Tt, ki v svojem ravno toliko, kikor bob v steno metati. Odkar se uči gospodarje, naj ljubijo svojega bližnjega kakor samega sebe, torej tudi delavce, je preteklo že mnogo Sive in DraTe, ali te ljubezni ne najdemo, če bi jo iskali z bakljami po belem dnevu. Vse tiste zlats besele torej niso vredne piškavega oreha in dokler papež ne vč boljšega sredstva za delavce, se bodo poslednji že rajše zanašali na svoj) moč, pa sknšali, da si priborč, česar jim v«i papeževi blagoslovi ne pribavjo, V Celju se je torej res vršil shod trgovcev proti konsumnim društvom in udeležili so se ga najbolj germanski Nemci in slovanski Slovenci, dasi se sicer sovražijo kakor pes in mačka. Kadar potipa kdo gospodi na mošnjico, je vsa narodnost in ves patriotizem prazna pena, ki se hipno razkadi pred interesi edino zveličavnega profita. Mi gospodi res ne zamerimo, ako se mednarodno organi-zuje ali radi bi vedeli, kako bodo zant-pr j utemeljevali brezdomovinstvo in narodno izdajstvo socijalne demokracije, ki združuje mednarodni proletarijat iz veliko važnejših razlogov, nego gospodje trgovci. Kar se tiče konzumnih društev je slavno dobičkarstvo jako naivno. Zeli si namreč zakona, ki bi kratko male prepovedal snovanje konzumnih društev; ali na shodu so priznali, da od sedanjega državnega zbora še ni pričakovati tekega zakona. Ljubez-njiva g»spoda je res jako naivna. Sedanji državni zbor. ki je sestavljen še popolnoma na kapitalistični podlagi, se jim zdi v svojih tendenoah protizadružen. Kakšnega parlamenta pa si vendar žele ? Ali mislijo, da bi splošna volilna pravica privedla v državni zbor več nasprotnikov zadrug? V tem se menda pač motijo. Ali pa bi radi, naj imajo samo nasprotniki konzumnih dru-. štev volilno pravico ? Takega volilnega zakona menda le ne bodo učakali, niti v Avstriji! — v tem gospodarskem boju se i gre samo za ono načelno vprašanje : ali je važnejša splošna korist, ali dobiček nekaterih posameznikov ? In če obvelja prvo načelo, ki je edino demokratično, tedaj je ves boj proti konzumnim društvom jalov. Za trgovce bi bile veliko bolj pametno, da bi proučevali novodobne gospodarske razmere, pa bi se jim skušali prilagoditi, nego da se ped krinko naprednih fraz zarijejo v najbrezplodnejši konservativizem. Kjer se vse izpremiDja, ne more staro kopito obveljati niti za promet, pa naj se posamezniki na glave postavljajo. Boj proti vetrnjačam še nikdar ni bil koristen. Z južne železnice. Seveda zop.t nezgoda, druzega itak nič ni na tej vzorni železnici. To pot se je primerila v Zidanem mostu. Dne 15. t. m. se je poškodoval stroj brzovlaka št. 3. Stroj, ki se od Trsta do Zidanega mosta poškoduje, mora biti kij pada izvrsten. Pripeti so morali torej drug stroj. Ta se je naglo pripeljal, strojevodja je hotel zabrzdati, da bi zmanjšal hitrost voŽoje, ali zaviralo je bilo pokvaijono in stroj se je z vso močjo zaletel v vlak ter poškoval tri vozove. Potniki so se seveda prestrašili,, saj se jlak nihče ne vozi brez strabii po progah južne železnice; in vseh slovenskih literatov imenu večkrat proklinja rezervo slovenskega naroda na-pram kupovanju leposlovnega čtiva, novioa da je klerikalni gospod B. h že zopet poslal nekemu liberalnemu glasilu popravek ni obudila posebnega zanimanja Gospod Tt je sel k okrogli mizici in v duhu premišljal, kako brilantne dobičke bi napravil založnik kake klerikalne duševne paša gospoda Uj Žalost mu je legla v dušo in jezno je zaklel: vr^g in zlodej ! S tem je moja aoecedna idila končana. Bog živi vse filistre ki so kdaj v literarni kavarni pili črno kavo iu trdili da so njih nazori vzvišeni nad duševnim beraštvom fi-listratva ! Gospoda moja, srečno novo leto I Zofka Kveder. -■3 T "fr"* '» --- neka gospa jo skcčlla iz kupeji inpohite'* čez pelje, pa ee ni več vrnila. Ako bi časopisi hoteli poročati o vseh nezgodah, ki se primerijo »a kužni železnici, bi morali imeti res že posebno staluo rubr ko za to. In menda ne bo drugače, dokler ne izumijo zrr.čne lad je, ki jo bo mogoče krmariti. Tedaj pa se bode gotovo vsakdo rajši vozil po zraku, nego po južni železnici. Veselica. Orgauizov.mi uslužbenci državne železnice v Ljubljani prirede v nedeljo, dna 4. »večana t. 1. večerno zabavo v gostilcišk h prostorih gospoda Vodnika v Spodnji Šiški. Vspo-red je jako raznovrsten in zabaven, vstopnina 40 vinarjev Odbor vabi vse sodruge, naj se obilno udeleže te veselice. Začetek ob 6. uri zvečer. Zakaj je učiteljem socijalizem simpatičen ? Strastneje in strastneje se zaganjajo klerikalci v ačiteljstvo in pogo3teje odmeva iz njihovih vrst klic, da se širi socijalizsm med ljudskimi učitelji. Prav brezmiselno bi bilo, tujiti, da je v tem marsikaj resničnega; bilo bi pa tudi čudno, da bi ravno slovenski učite'ji spali, med tem ko se dramijo njih tovariši po vsem svetu. Pu ako imajo učitelji drugje dovolj uz-rokov, da odpovedujejo starim političnim strankam svoje službe, ima jih slovenski učitelj še mndgo več, zakaj gmotni položaj ljudskega učiteljstva je po vseh slovenskih krajih enako žalosten in naša zgodovina ni vesela v nobeni »meri. Cas je, da se j>sno povč : Ljudski ooi-te'j se po svoj.h gmotnih razmerah in po svoji odvisnosti prav nič ne razločuje od tovarniškegi delavca, njegov položaj j* v istini še slabejši. Učiteljske plača so sramotno nizke, stanovanje si morajo sami plačati, življenske potrebščine ■o drage in draže od dne do doe, mnogo jih nora vzdrž-.vati družine. Vrhutega pa je učitelj tako svani niatolig«ntai* delavec , oh Se'nora izobraževati, nabavljati si mora knjig iq čiao-pisov, pa ako je skromen, porabi za to po do-»et ltron mesečno — od sveje borne plačice, včasi po 2 k oni na dan! K^j naj mu oRtane od njegovega zas'užka za življenje svoji in svojcev? Tudi tako zvani socijalni polož+j učiteljev je prečuden, zi človeka, ki nima vode v ždah, grozen. Kakor delaves, naj bi bil tudi učitelj vedno pon žen, vendar pa naj bi se povsod „po-kaial*, za štafažo seveda. Dandanes god'jo človeka splošno po njegovih dohodkih in ker ima učitelj navadno prazno mošnjo — kako pa naj bi bilo drugače ? — ne v-Oja ničesar v očeh poglavitnikov. Zlasti nekateri župniki menijo še vedno, da smejo pometati g ,šomaštromu. Ali je čudno, Č9 naposled kri vzklp: ? Učitelj naj misli vedno na to, da vzgaja mladino, bodočnoit, nado naroda, in vedno naj trpi po-niženje, bedo, pogostema celo zasramovanje! Edina stranka, ki obuja človeški ponos, zavest človeškega dostojanstva tudi v najnižem, pa je locijalno demokratična. In edina je, ki odpira človeški bjdočnosti Široko perspektivo, ki hoče temeljito spremeniti razmere in Bedanjl takozvani red Cesa imamo pričakovati ? Neko liko kron več na mesec je pomoč za hip. Rešitve pa nam ne podajo take malenkostne reforme, za katere zahtevajo še večne hvaležnosti od nas. Nel Pomoč mora biti drugačna, temeljita, in ta ni mogoča, dokler sloni družba na sedanjih temeljih. Učite'j živi od svojega važnega in težkeg* dela in dokler ne pride do veljave načelo, da se mora delo plačati po tem, kolikor je vredno, ne moremo biti zadovo'jui. Evo — zato se širi socijal zem tudi med nami. Učitelj. DOPISI. Fe»če,-15. januvarija. 'Včeraj dnč 14. januvarija je hotela so-cijaluo demokratična stranka pri nas narediti ljudski shod. Vsi tovarniški delavci, katerih nas je tu v obilici, smo z veseljem pričakovali tega trenotka, kajti tudi pri nas niso delavske razmere najbolje. Želeli smo torej enkrat slišati mnenje toliko obrekovanih sooijalnih demokratov. Toda: Človek obrača, gospod pa obrne. Dan pred shodom je vsemogočni direktor delavcem tovarne prepovedal udeležiti se tega shoia, obenem pa je bil gostilničar — obče spoštovani mož — prisiljen, odpovedati svoje gosriluiške prostore, kjer bi sa shod imel vršiti, tako, da je bilo absolutno nemogoče otvorifci shod. .1 Gospoda misli, da je s tem junaškim činom uničila socijalizem v na*em kraju za vselej. Njej na žalost pa moramo konsta-tovati da se je v svojih računih pošteno zmotila, kajti naša žalostno stanje je prehudo, da bi se s takimi brutalnostmi uničil socijalizem, katerega vstvarja izkoriščanje in beda, t. Zatorej toliko gospodi že danes zatrdimo, da se bo socijalizem med našim tovarniškim delavstvom prej razširil, kakor si more zamisliti. Priporočam) torej vaš list toplo vsem delavcem v Vevčah v razširjanje med svojimi sodrugi. Na svidenje 1 Feč tvomilJcih delavcev. * : -* * ! Gorica, sredi januvarija. Še vsak list pokuka kaj na Goriško ter s svojega stališča premotri naše sedanje razmere, le -Rdeči Praooru se še nidotak-" , * nil našega boja. Najbrže pa tudi r^i vredno Akotudi so vzroki boju, vendar ne . bo iz njega pravega rezultata. Naj zmaga katera koli stranka v glavnem se malo ali nič ne zboljša. Razmere na Goriškem so žalostne in v vsakem oziru tako zavožene, da ni čudo, če vre med ljudstvom na vseh koncih in krajih. Beda je v nižih stanovih povsod a večina se svojega žulečega jarma skoro več ne zaveda. Pred časom je učiteljstvo resno nastopilo za svoje pravice, k r pač ni moglo več prenašati bede in večnega zapostavljanja. Toda razmere so se tako zasukale, da še ne vemo prav, kakšen kruh bode iz to moke. Nekaj uspeha je učiteljstvo žel > pri tem, namreč nauka Spoznalo je naklonjenost in dobrohotnost naših časopisov. Najimenitnejše mesto je zavzemala „Soeaa, a koj za.nj> je stala tržaška „Edinostu. ilej tein, ko dandanašnji vse res napredno in svobodoljubno časopisje simpatizuje z ljudskim učiteljstvom, se je zlasti nSočau vrg a z vso besnostjo nad bedno učiteljstvo Ta list se še sedaj imenuje svobodomiselnega iu napredaega, pri tem pa ne pozabi na „mokračeu (tako imenuje socijalne deoio rate), katere skuša vedno osmešiti. Slišali so tam da se tudi neateri BSočiu neljubi učitelji pečajo s študijem sooijalnega vprašanja, beroč te in one knjige in časopise. Na nje pokazuje vsak čas z dolgim prstom, češ : „Mokračia so. — Prekrižajte se, vsi dobri ljudje ! — To hoče biti dandanes svobodomiselno in napredno ! . . . •**. Na Goriškem je bila letos slaba letina in nje najledki se poznajo tudi v mestu; zlasti pa je beda po deželi med ljudstvom. Sadja ni bilo nič. vina malo a še to gre po nizki ceni, .ali pa se sploh ne more prodati. Kakor nalašč je pa letos še marsikaj podra-žalo, tako sladkor, vitrijol pčtrolej sol. . . Zdi se, kakor bi se z ubegim kmetom res šalili. Ako obišče revno hišo poleg slabih letin in obilih izdatkov še bolezen in smrt tedaj res ne ostane druzega kakor Amerika . . . Zdravnika se revni ljudje še izognejo, ne kličejo ga ; a z duhovnikom ni tako, njega se mora klicati in dobro plačati • . . Se marsikaj bi imel povedati, pa naj bo za drugikrat. ~ —.— Opomba uredništva. Že dolgo opazujemo boj na Goriškem in pogostoma nas je mikalo, izreči svoje mnenje o njem. Ali imeli smo dva uzroka, da vendar nismo storili tega. Prvi je ta, ker je bilo zlastf začetkoma in je večinoma še, v tem boju skoro vse osebno, načelnega pa je prav malo ; drugi pa je sledeči: Znana je trditev, da slovensko ljudstvo sploh ne mara socijalizma, da je to njegovemu bistvu nasprotno, da je socijalizem na slovenskih tleh tuja le umetno sem zanešena in umetno hranjena bilka. Zlasti na Goriškem ki je z Istro vred najbolj zapuščeni vseh naših krajev, se je vedno trdilo, da tu ni t&l za socijalizem. B lo je tudi resno mislečih ljudij, ki so verjeli to Mi smo 'sicer dobro vedeli, da je to velika zmota. Ze pred leti so se de- lavci po nekaterih goriških krajih, zlasti •pa nekateri učitelji jako intenzivno pečali a proučavaujem socijalizma. Znano je še, d* je bit socijalno demokratični ^Delavec^ prvi politični list, ki je objavljal jako temeljite dopise iz učiteljskih krogov; tu je bil tudi pravi vir vsemu poznejšemu učiteljskemu gibanju, akoravno skušajo sedaj razna stranke napeljavati vodo na svoj mlin, češ, one so „rešiie“ goriške učitelje. Tako je bilo tedaj Pozneje so se začeli nekateri duhovniki gibati in razvili so prapor »krščanskega socijalizma1*. I'a uspeh ni bil poseben, pokazuje usoda umrlega .Delavskega prijateljau. Toda glej ! V naše uredništvo prihajajo bolj in bolj pogostoma ljudje z Goriškega in nam tožijo bedo on-dotnih razmer. Dopise dobivamo iz različnih krogov — -tu in tam nas prosijo, naj skličemo shode. 8ooijalizem je tuja cvetka ! To trditev smo hoteli dovesti ad absur-dum. In kdor ne zapira oči po sili, mora sprevideti, da je tudi Goriško na zemlji, da žive tudi tukaj ljudje, prav kakor dru-god da porajajo isti uzroki iste učine. Beda šviga s svojim groznim bičem tudi nad lepo pokrajino Goriško in naraščajoča strašna reva prisili s časom duševno najbolj leno rajo, da začne razmišljati in socijalizem je povsem logična naravna po-sledica tega razmišljanja. Tako postajajo ljudje tudi na Goriškem sooijalisti — sami od sebe. Ta čas smo hoteli mirno pričakati in razna znamenja nam kažejo, da je tukaj. No, kaj je z bojem Soče-Gorice P Dolgo časa je bil tako meglen, da j j bilo težko določiti, kaj-se bode izleglo iz tistih jajc. Sedaj je položaj precej jasen. rGoricau je nedvomno klerikalno glasilo „Soča“ pa se giblje v pristno buržvazijskih tirih. Poslednja nastopa javno proti delavstvu, Gorica pa ti rada, delavce vjela v svojo namene, ki so do3ti jasno določeni z gUsnim povdarjanjem znane ^Katoliške podlage/ Socijalna ni ne prva ne druga stranka in za delavce rešilna ne more biti ni ena od obeh. Delavci po Goriškem bodo morali spoznati, da je tudi za nje ena sama po* moč:-Pomagaj si sam. O sooijalizmu so aa začeli pogovarjati po Goriškem in za nas jo prišel Čas da zapustimo dosedanjo opra* vičeno rezervo nipram ondotnim. razmeram. Prvo. kar nam je povdariti, je sledeče : Socijalizem je boj. Kdor se misli pridružiti njegovim četam, naj na pričakuje tega, kar stare etranke svojim pristašem obljubujejo. Socijalizem ne pozna nobeno druge medicine, kakor: Pomagaj si sam! :Bedasto je, če nasprotniki ljudi »dvračajo od socijalizma, Seš : Kaj pa bodo socijalisti pomagali I Bedasto in včasi tudi hudobno je to, ker socijalisti sploh nikomur no obljubujejo, da mu bodo pomagali. To mora biti jasno. Sooijalisti samo pravijo, da si mora ljudstvo samo "pomagati, ako hoče imeti pomoči; pač pa kažejo proletarijatn pot, po kateri se pride iz sedanjih v druge, boljše razmere. To je organizacija to je boj proti kapitalizmu in njegovim pomožnim silam. To velja za ljudstvo po Goriš--kem kakor povsod drugod. ■ 111 1 ■——— Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste Alessandra Levi-Minzi-ja v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah*. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. - , Cene brez konkurence. Predimti se postavijo na brod ali žeIezniooK ne da bi se za to kaj zaračunalo. Prihodnja številka nRdečega Praporau izide dne 1 februvarija. Lastnik lisW : P »nek A lojr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kopač Josip. Tiskarna Werk, Via della Zonta 2 — Trat.