» * - i . ;
H.-S rifjr
faitmaa pìafcuaa * gotariaL
NaroCnlna
«saia letno 30 Din, polletno 15 Du», — za inozemstvo letno 60 Dia.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO-—"UPRAVA : ari g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Itsv rač. poštne hran. 12,348 2 h «I« «rs a No nodello
IV. LETO
ríRHJIfli*
Murska Sobota, 1. decembra 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 609 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim «glasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki «glas 15°/, dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCafo ŠTEV. 48
Prvi december
Prvi december 1918. leta je mejnik v naši zgodovini. Ta dan smo južni Slovani od sebe vrgli okove, vzravnali hrbte in ponosno pogledali k soncu, do katerega stoletja in stoletja nismo imeli pravice... V roke našega blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, smo položili sveto prisego, da hočemo braniti domovino, iz katere smo pregnali tujca, ki jo je oskrunje-val in zaničeval. Prvi december pa ni le praznik naše svobode, temveč je svetel dan vsega jugoslovanskega naroda, dan prisege, da hočemo zopet postati eno. Kar so čutili Srbi, Hrvati in Slovenci v svojem srcu, kar so potrdili skozi vsa stoletja z krvjo, je našlo v prvem decembru svoj obraz, ki se je vsemu svetu ponosno in kljubovalno postavil naproti. Četudi smo bili dolgo ločeni, niso nam mogli naši stari gospodarji vcepiti novo miselnost, ki nas bi odtujila in nas zaslepila, da ne bi videli drugega pred sabo, kot njihove pete! Mogoče se je baš iz tega porajala naša zavest, da se nam hočo nekaj oropati, kar je našega in samo našega, preprečevati naša dejanja, ki so stremela po naši sreči, ubiti dušo in srce, da ne bi čutilo krivice, ne žalosti in zaničevanja. Miniti so morala stoletja in stoletja in skoro smo se navadili svoje žalostne usode. Krik o maš-čevanem Kosovem nas je prebudil iz otopelosti. Bila je prva iskra plašnega upanja, da se mogoče i poraja nekje zarja, ki nam bo oslepila le noči vajene oči. Leta 1914. pa je naš narod prvič padel pod križ svojega hotenja... Protičloveški in protinaravni so bili nameni onih, ki so zanetili svetovni požar. Močnejši narodi so si zaželeli novih suženj, novega človeškega blaga, ki bi ga brezsrčno izrabljali v svoje sebične namene. V Evropi naj bi zagospodoval le en narod, vsi dragi naj bi jim služili in jim bili Slepo pokorni. Njih geslo je bilo: „Zmagati mora pravica!" In pravica je zmagala. Nad grobovi naših najboljših sinov je vstala. Prerónìala je pot od galiških poljan, preko albanskih gora, do krfskih grobnic, preko kraškega skalovju... Ob preklinjanju po-
habljencev se je porodila, ob joku vdov in sirot, na ruševinah razrušenih domačij, na poljih, ki so štiri leta zaman čakala gospodarjeve roke ... Pravica je zmagala in nam dala prvi december v vezilo! Leto 1918.
Verovali smo v naš prvi december. In še verujemo, četudi so v njega padale kaplje bridkosti. Naša svoboda, je bila njim, katerim smo iztrgali gospodarjev bič iz rok, v napotje njihovim težnjam. Ne le izvržki naroda, temveč tudi človeške družbe; so stopili v njih službo in naperili orožje na Njega, v čigar roko smo položili prisego zvestobe, novi domovini in naši skupnosti. Takrat je naš narod izpil kelih bridkosti do dna.
„Čuvajte Jugoslavijo", je bilo Njegovo poslednje naročilo in
opomin, na Njemu storjeno obljubo leta 1918. Dogodki, ki so sledili, so naš narod postavili v veliko preizkušnjo. In še danes, po tolikih letih svobode, po tolikih žrtvah za našo nacionalno skupnost, še vedno ni one prisrčne besede, ki bi morala biti med brati. Politika se je vspela nad naša najsvetejša čustva, nas zaslepila in nas skuša odvračati drug od drugega. A še je v nas vera v prvi december in zavest, da preneha naša svoboda in naša nacionalna bitnost, ako se bi odtujili in spremenili program 1. decembra. Po tolikih bridkih izkušnjah mora plamteti v nas živa vera in prepričanje: Le v slogi je zmaga, so uspehi in blagostanje naroda in naš nedotakljivi prvi december — praznik svobode.
POLIČIKfl
V	LJubljani je bil sestanek ba-novinskega odbora J. R. Z za dravsko banovino. Za predsednika je bil izvoljen minister dr. Anton Korošec, za podpredsednika minister dr. Krek, za tajnika bivši minister dr. Kulovec, za blagajnika pa odvetnik dr. Leskovar iz Maribora. Prihodnjo nedeljo pa bo najbrž seja banovinskega odbora J. R. Z. v Zagrebu.
Občinske volitve so bile preteklo nedeljo v nekaterih krajih Dal macije. Zmagali so po večini pristaši dr. Mačka.
Nad 10 poslancev je zopet iz stopilo iz Jevtičevega poslanskega kluba. Petnajst poslancev pa se pripravlja, da tudi zapustijo Jevtiča in si osnujejo svoj lasten klub.
V	Prelogu, Plevlju in Smede-revu so bili preteklo nedeljo večji zbori, ki j h je sklicala združena opo z'cija. la tudi na teh zborih se je ponavljala njih stara trditev, da je edino združena opozicija upravičena in zmožna rešiti hrvatsko vprašanje. Javnost pa že nestrpno pričakuje, da bodo povedali že slednjič kaj več.
Ob Udeležbi 20.000 ljudi so v Zelenjaku pri Klanjcu odkrili spomenik pesniku himne »Lepa naša domovina", Antonu Mihanoviču Petropolj skem. Na slavnosti je govoril tudi Mačkov odposlanec, narodni poslanec Miljutin Majer.
Svojo stranko hoče ustanoviti narodni poslanec in bivši radikalski prvak dr. Voja Janjič. Ime bi ji bilo: socialno-radikalna stranka. Začel bo izdajati tudi tednik „Slooedni Grad-janin".
„Podtikajo nam, da smo fašistični pokret, a to je samo nepeznanje fašizma in našega pokreta. Mi se ne borimo za to, da bi prišli na krmilo. Naj drugi izvojujejo stanovsko državo, pa se bomo takoj umaknili, ker bi s tem izgubili pravico obstoja." Tako je rekel Ljotič na zborovanju v Za-ječaru.
Eden izmed voditeljev bivše madžarske stranke, dr. Peter Bata, je izjavil, da bodo vstopili vojvodinski Madžari v J. R Z. Madžari v Vojvodini, po njegovem mišljenju, ne morejo podpirati dr. Mačka, ker se noče izjaviti v svojem stališču, napram narodnim manjšinam v Vojvodini.
Italjani so s svojim prodira njem v Abesinijo prenehali. Temu je kriv zelo hud abesinski odpor na severni in na južni fronti, pa tudi sprememba v italjaeskem vrhovnem poveljstvu, ki je ustavila vsako večjo akcijo.
Abesinski četniki, ki se skrivajo po goratih grebenih in skalnatih zarezah, ter se pojavljajo do 60 km za fronto, so Italjane na večih krajih obkolili, vojake pobili ter odvedli s seboj mnogo živeža in mun'eije. Abesinci so ponovno zaplenili več tankov in tovornih avtomobilov.
Abesinski cesar je obiskal severno in južno fronto, imel posvetovanja z vojskovodji in se Izrazil zadovoljno o položaju.
Zadnji čas se oba sovražna tabora pripravljata za velike boje, ki ne morejo več dolgo izostati; tako na
severu, kakor na jugu. Abesinska moč
postaja vedno bolj vidna in vedno bolj odporna.
Askari (italjanski kolonialni vojaki) so se uprli in začeli streljati na italjansko evropsko vojaštvo. Postali so silno nezadovoljni, ker jih Italjani neprestano pošiljajo v prve vrste, dočim varčujejo z evropskimi vojaki.
Italjanski vojaški obvezniki
letnikov 1901-1914, ki so bili cgla-šeni za nesposobne, so pozvani na ponovni nabor. Trenutno imajo Italjani pod orožjem 1,200 000 vojakov, od teh je 300.000 v Abesiniji.
Tri italjanske bataljone so iz zasede napadli Abesinci, v trenutku, ko so med čete razdeljevali kosilo. Mnogo Italjanov je obležalo na bojišču, drugi pa so se razbežali na vse strani.
Oddelek italjanske vojske se
je pri Hamar- Gebu zapletel v bitko z Abesinci. Razvila se je več ur trajajoča bitka in so se morali končno Italiani umakniti z velikimi izgubami. Na bojišču so pustili okrog 1.200 mrtvih, okrog 500 Itatjanov pa so Abesinci Ujeli. Zaplenili so (udi 2 tanka, 43 strojnic in velike množine municije.
Mussolini je ostro protestiral v Londonu in Parizu proti nameri, da se prepove izvoz petroleja, premoga in bencina v Italijo, če bi se to res izvedlo, bi Italija najprej izstopila iz Društva narodov, kar bi imelo za posledico tudi morebitno vojno.
GrSkl kralj Jurij II. se je te dni zopet vrnil v Grčijo in to po dvanajstletnem pregnanstvu. Silne množine ljudstva so vrnivšega kralja pozdravljale na vsej poti do kraljeve palače.
V Severni Braziliji je izbruhnila vojaško - komunistična revolucija. V okolici Pernambuco je prišlo do hude borbe med vladnimi in revolucionarnimi četami, ki je zahtevala na obeh straneh mnogo mrtvh in ranjenih.
Narodnosoclalistično sodišče v Nemčiji hoče obsoditi meissenskega škofa dr. Leggeja in njegovega brata na 5 let robije ter denarno globo 140.000 mark (2 miljona Din) radi protizakonitega spravljanja denarja v inozemstvo. Iste usode je bilo deležnih tudi več usmiljenk Sester krščanske ljubezni. Kulturni boj v Nemčiji zavzema vedno ostrejše oblike.
Angleži se pogajajo z Nemci pa tudi z Rusi, v svrho ogromnega posojila, ker ne vedo kje bi bolj, do-bičkanosno naložili svoj denar. Nemcem bodo zaračunali po 5 odstotkov obresti, Rusom pa po 7 in pol Odstotkov. Za Nemčijo pa veljajo tudi politični pogoji: povratek v prenovljeno Zvezo narodov, ki se bi ločila od versajske mirovne pogodbe. -
Japonci nameravajo proglasiti avtonomijo'5 vzhodno kitajskih provinc, kar bi pomenilo dokončno odcepitev od Kitajske. Ni izključeno, da bo Anglija, Rusija in ie svobodna Kitajska skupno nastopili proti tej nameri Japonske.
Po obisku bana
O zadnjem potovanju bana dr. Natlačena po naših krajih, prinaša nedeljski »Slovenec" daljši članek, v katerem pravi med drugim :
„Ne samo slovenska večina, v katere imenu so bana pozdravljali odlični borci za slovenstvo v teh krajih gg. Klek! in Jerič, poslanca Benko in dr. Klar in drugi, tudi madjarska manjšina je delila čustva Slovencev, ter navdušeno pozdravljala g. bana. V Slovenski Krajini so posebne razmere, ki se razlikujejo od razmer v drugih krajih. Je nekaj Madjarov v teh krajih, so pa tudi razne verske manjšine, kakor evange* ličani in judje. Evangeličani se čutijo Slovence, ter se čutijo obenem tudi čim dalje bolj navezani na našo državo. Obisk g. bana jih je v tem stremljenju in zavesti močno utrdil, ter je v njihovem imenu pozdravil g. bana njihov voditelj senior Kovač, v imenu judov, ki so tudi lojalni državljani, pa nad-
rabin dr. Roth."
Nadalje piše o naših gospodarskih težavah ter preide na agrarno reformo, ki še tudi ni dokončno rešena in je ostalo še nekaj perečih vprašanj. O prepotrebni regulaciji Mure pa ponovno povdarja obljubo g. bana : G. ban se je za to življensko vprašanje teh krajev posebno zanimal ter oblju. bil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se ta regulacija člmpreje In člmbolje Izvede.
H koncu še dostavi : Iz Slovenske Krajine je že skoro izginilo madjaron-stvo, pristni MadjarJ uživajo seveda vso državljansko svobodo. Obisk g. bana v teh krajih ni imel samo velikega državno političnega in narodnogospodarskega pomena, temveč tudi velik pomen za slovenski narod.
V zadovoljstvo nam je objektivno poročilo ljubljanskega dnevnika. Članek bo samo doprinesel svoj delež k razčiščenju pojmov, ki vladajo onstran Mure, o narodnostnih razmerah v naših krajih in zavest, da tudi tukaj živi ljudstvo globokega jugoslovanskega prepričanja. Še to : G. ban je videl naše težave na gospodarskem polju, slišal je prošnje obmurskih kmetov, čigar eksistence so ugrožene. Globoko smo uverjeni, da bo njegova obljuba slednjič pokrentla akcijo ža regulacijo Mure, ki čaka že leta in leta dokončne rešitve. Z započetimi deli pa bo dobilo tudi naše brezposelno sezonsko delavstvo svoj potreben zaslužek. S tem bo odpravljeno dvojno gorje I
ViSek radiotehnike
ORION 555
Brezobvezno predvajanje v prvi prekmurski strokovni radiodelavnici NEMEC J.
Naznanite zlikovce!
Sreski cestni odbor Murka Sobota je lansko leto začel in bo skozi naslednja leta nadaljeval z zasaditvijo obcestnih nasadov, ki bodo vzorno oskrbovani, da bodo služili za vzgled in tudi v okras pokrajine.
Vendar pa so se našli brezvestni ljudje, ki so z nerazumljivim divjaštvom napravili na teh nasadih zelo mnogo škode, bodisi da so sadna drevesca polomili, bodisi da so odnesli zaščitne mreže in kole.
Poleg znatne materijalne škode, ki jo bodo spet morali kriti davkoplačevalci sreza, škoduje to zlasti ugledu prebivalstva pokrajine.
Ravnotako žalostno sliko nudijo razne varnostne table ob cestah, ka* tere otroci večkrat s kamenjem popolnoma uničijo. Ta znamenja, ki služijo zlasti tujim potnikom, ki cest ne poznajo, v tako razbitem stanju, mečejo prav slabo luč na inteligentnost prebivalstva.
Prebivalstvo se naproša, da prijavi cestnemu odboru ali najbližji žan darmerijski postaji vsakega, kdor bo kvaril nasade ali varnostne table, da bo poravnal škodo in prejel zasluženo kazen.
Naše terjatve v Italiji
V zvezi z gospodarskimi sankcijami proti Italiji, je bil suspendiran kliring z Italijo in sicer tako, da se v naši državi, ki ima znatne klirinške terjatve v Italiji, še nadalje vršijo vplačila, dokler se ne pokrije ves znesek obstoječega salda. Do 21. t. m; se je neizravnani saldo v kliringu z Italijo zmanjšal od 172 na 166.6 milijona Din. Na dan 21. novembra so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize 75.695 od 7. avgusta in je treba na izplačilo čakati 106 dni.
Politične razmere v Prekmurju
Pod tem naslovom piše nedeljsko »Jutro" o našem odgovoru, katerega smo dali v zadnji številki našega lista, nekaterim listom, ki so si prav po svoje tolmačili naše stališče napram osnujoči se stranki J. R. Z, Čhnek zaključuje r
»Kakor je znano je bil poslanec g. Benko pred svojim vstopom v JNS radikal. Sedaj se je pridružil J.R.Z. ter je kot star parlamentarec in politik gotovo legitimiran, da pove tudi kako svojo besedo o načinu organiziranja J. R Z. v murskosoboškem srezu, kjer so prilike še prav posebno komplicirane, zaradi velikega števila protestantov in Židov. Vse kaže, da se v tem srezu ne bo posrečilo bivšim klerikalnim prekmurskim voditeljem, da vzamejo novo stranko popolnoma v svoje roke. Pravice g. Benka so starejše in menda tudi močnejše."
Nova stranka.
Poslanci J. R. Z. v naši banovini so pristopili k organiziranju stranke v srezih, v katerih so bili izvoljeni. Časopisi vedo o tem poročati. O Prekmurju pišejo : Ravno tako je urejen položaj pcslanca Benka, ki je prevzel vodstvo organizacij J. R. Z. za srez Murska Sobota, prihodnji teden pa bo tudi srezka organizacija J. R. Z. v Lendavi, of'cielno korptirala dolnje-lendavskega poslanca dr. Klara.
Odpis dolgov agrarnih interesentov.
V kmetijskem ministrstvu se je končala konferenca zastopnikov agrarnih interesentov. Sprejet je bil sklep, da se olajša položaj agrarnih kolonistov na ta način, da se agrarnim interesentom v severnih pokrajinah, to je v dravski banovini, odpiše od dolga za prevzeto zemljo 50 odstotkov, v južnih pokrajinah pa 80 odstotkov. Ostanek dolga bodo morali agrarni interesenti odplačati v dvajsetih letih, v malih letnih obrokih.
Domače vessi

mimo ms
Prejšnji teden nas je obiskal ban iz Ljubljane. Visok obisk je to. Naša Sobota se je tega zavedala in se je odela v zastave, ljudje pa v mašne obleke. Postaviti so tudi slavolok z zelenjem, zastavicami in napisom. Kar pa je glavno : posuli so z gramozom cesto, ki pelje do občine, in sicer iz smeri iz katere se je pripeljal g. ban. Zgodaj zjutraj so začeli že z delom in razsipava!! kupe, ki jih je kraj ceste že poraščala trava. Najbrže so ie pozabiti na nje in le obisku se je zahvaliti, da so zopet prišli do veljave in v promet. Pa
glej smolo : G. ban se z avtomobilom ni peljal po poti, ki so mu jo z pramozom nakazali, temveč jo je peš ubral proti gospodom, ki so ga pričakovali. Ves trud, vsi stroški in potrošnja je bila zaman. Najbrže iz jeze ali kaj, niso naslednjega dne pograbili zopet kamenje s ceste, ga zopet spravili v kupe ter ga pripravili za slučaj, če nas bi zopet prišel kdo obiskat in inspicirat. Tako je še danes ta navlaka na cestišču, v jezo in žalost vseh vozni-koz in avtomobilistov, ki so bili že navajeni lukenj, blata in brozge. Kakor vse izgleda bo tudi tako ostalo, ker v bližnji bodočnosti ni pričakovati višjih posetov. In to je škoda. Recimo vsak teden bi moral eden priti. Seveda ne vsi iz ene in iste strani. Del Aleksandrove ceste je sedaj urejen. Iz te smeri bi bil vsak prihod že odveč. Pač pa skozi Križevo ulico. Za Grajsko ulico tudi ne bi škodovalo. Pre-
bivalci Cvetne ulice bi bili silno zadovoljni. Benkova ulico, Vrtna ulica, pa še tudi-druge ulice bi bile potrebne takih obiskov in prebivalci bi iz velike hvaležnosti gotovo postavili, na lastne stroške, potrebne mlaje z trobojnicami. Da pa ne bi bilo za.ešnjave se bi moralo sestaviti natančen načrt, ga poslati na merodajna mesta, k merodajnim osebam, da bi se znali ravnati, če bi prišli k nam. Za lokalne faktor, je takega voznega reda ne bi bilo treba, ker itak slino dobro poznajo naše ulice.
lììurska Sobota:
—	Darujte za Solarsko kuhinje.
Zima se je napovedala že s prvim snegom in vedno bolj pereče postaja vprašanje, otvoritve šolarske kuhinje, kjer bi najsiromašnejši otroci našega kraja dobili potrebno okrepčilo. Ponovno apeliramo na vse sloje prebivalstva, da po svojih močeh podprejo človekoljubno akcijo, ki je odvisna zgolj od usmiljenih src. Do sedaj je daroval g. Hahn Izidor 100 Din in njegova plemenita gesta ni še našla posnemovalcev. Naj bi sledili njegovemu vzgledu tudi drugi. Hvaležnost naše siromašne dece jim bo plačilo 1
Najlapia HÍklBVteva darila
sa dobijo « slaiiMarni Sidonije Novak « M. Soboti.
—	Poroka. Prejšnjo soboto se je poročil v Mariboru, kontrolor tuk. davčne uprave g. Fablč Stanko z prit.
Ferjan M. Razp0tje	25
In kakor da bi padlo samo usmiljenje v Katine besede, je mirno in skoro otožno vstajalo vprašanje.
„Ni treba, da toliko žalujete za Trezo .. • Preveč je ..."
„Za Trezo ?"
Urhu je glas planil v višino in se hripavo prelomil. Nad njegovimi sanjami se je razbila čaša pelina. V razlitem gorjupuje bilo več bridkega razočaranja ko bolesti. Kata je v hipu vse to čutila in žal ji je bilo besed. Hotela je popravljati kar je zgrešila.
,/Fako sem pač mislila ... Tudi ljudje tako pravijo, ker vas ni videti več na cesti..."
Urh je željno poslušal in iskal svojim razbitim mislim poti, ki bi ga peljala do brezkrajnega miru, v katerem se je vtapllal s tako naalado.
„Kata, le poslušaj ljudi 1 Kaj kupuješ njihove misli, kakor ceneno kramarsko blago... Zakaj pa imaš svojo glavo, ha? Mislil sem, da kaj več vidiš... ali slišiš ..."
Ni ga razumela Kata, zato so se ji v začudenju razprle oči, da je bilo lice vso otroško in radovedno. Se nekaj trenutkov je čakala, da bi Ji Urh kaj rekel, a ko se je ozrla na njega, Je videla njegov nepremičen obraz. Ozrla se je na njegov skrčen prst, ki se je enakomerno prožil in sključil nad temnim madežem na miži. Praskanje je padalo v molk in dražilo živce. Čudna medsebojna zadrega se je kakor težek hlod zvalila med obema. Urh je bil preslaboten, da bi ga odvalU, Kata pa ni hotela, da Urh ne bi mislil, da se mu meče v roke, kakor kakšna cajdra. Ta misel je bila Kati ko hladen prijem na razgreto
čelo, ki je zopet treznil misli. Kar obrnila se je in poiskala kljuko. Vrata so hreščala v tečajih.
„Iti moram. .. Srečno Urh 1"
Urh Je prisluhnil besedam, potem korakom, ki so se oddaljevali od okna in silila na cesto. Kata je odšla. V sobi pa je še ostal hlad, ki ga je s ceste prinesla s seboj, pustila je besede, na katere bo planil Urh v samoti, Jih preobračal in iskal v njih kar je bilo samo njenega in samo njemu namenjenega. In tako je napravil. Nikjer pa ni našel v besedah smeha, ki žali, ne porogljivega prsta, ki bi kazal na njega češ : star si in neumen. Njegova volja je bila kot svilena tkanina, bohotno Šumeča, bogata in v svojih barvah razposajena. Se dolgo {e bilo do večera, pa je Urh ie odložil svoje delo, si poiskal praznično suknjo, očistil čevlje in zaklenil
duri za seboj. Ko je stopil na cesto, mu je medlo sonce zaščemelo v očeh. Preko plota ga je nagovoril sosed in Urh mu je z visokim in polnim glasom odgovarjal, kakor da bi stal pred samim sodnikom, ki bo povedal svetu, da je pravica na njegovi strani. Z dvignjenim čelom je šel po ulici in izzivalno gledal ljudem v oči. Korak mu je bil samozavesten. V trafiki si je kupil cigare. Ko jih Je kupoval, ga je prodajalec dvakrat vprašal kaj želi, saj je doslej kupoval vsaki teden le po en zavitek najslabšega tobaka. Sedai pa naenkrat cigare i
Tudi v gostilni Je bilo začudenje, ko je vstopil. Še bolj pa pozneje, ko se mu je iezlk razvezal in so mu besede tekle živo in brezskrbno. In vedno mu je bila v mislih Kata.
uradnico gdč. Linko Schöntagovo. Mlademu paru iskrene čestitke in vso srečo v novem življenju !
CRN0 DBLMflTItlSRD VINO
in ob petkih tudi RIBE se dobi v gostilni BANFI JOŽEF M. Sobota.
—	Izpitna predavanja v Murski Soboti. Združenje obrtnikov v Murski Soboti tem potom obvešča vse pomočnike vseh strok, da urad za pospeševanje obrti v Mariboru, namerava prirediti izpitna predavanja kandidatov, ki delajo mojsterske izpite. Ker so predavanja velike važnosti za vse kandidate mojsterskih izpitov, opozarjamo vse pomočnike, da se predavanja sigurno udeležijo. Predavanje bo trajalo 3 in pol dni. Vsak dan 9 ur. Stroške nosi urad sam. Udeleženci predavanja se lahko priglasijo vsaki dan pri Združenju obrtnikov v Murski Soboti. — Uprava	1
—	Darila za Miklavža: Družabne igre. Pripovedne knjige. Knjige za barvanje. Domino. Šah. Dobite najceneje v veliki izbiri pri IZIDOR HAHN trg. z papirjem M. Sobota.
—	Kolo jugoslovanskih sester naproša vse one, ki so obljubili darove sa srečolov, naj te pošljejo do sobote gospej dr. Šumenjakovi.
—	Za rešilni avto sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti so darovali: Obrtna zadruga v Murski Soboti 300 Din, g. Hartner Ferdinand, predsednik občine Murska Sobota 100 Din, g. Heimer Oskar, dentist v M. Soboti 50 Din. Vsem darovalcem se odbor za plemeniti dar najiskreneje zahvaljuje.
—	Licencovanje žrebcev bo v j četrtek, dne 5.'decembra ob 14. uri pri gostilni Bac v M. Soboti.
— Seznam knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani, je na vpogled vsako nedeljo od 11—12 uri, v knjižničnih prostorih Sokolskega doma.
—	Koncert. Vsak nastop glasbenega odseka Sokola v Murski Soboti je za nas dogodek, ker vemo, da bo-demo imeli lep večer. Zato so tudi v soboto, dne 23. nov. 1935 ljubitelji glasbe napolnili sokolsko dvorano. Prvi del večera je obsegal koncertne točke in s'cer Schubertovo H-mol sin-fonijo, Kellerjevo uverturo in Poppy jevo štiridelno suito. Vse točke so bile izvajane precizno in z občutjem ter jih je občinstvo nagradilo z ogromnim aplavzom. K temu lepemu uspehu čestitamo prof. Justinu in marljivim članom odseka. Po koncertu se je Irazvil ples, vesel in razgiban. Le pre-hitro je minil čas in s težkim srcem smo se razšli. Našim vrlim godbenikom hvala in na skorajšne svidenjel
6ornja Lendava :
—	PoStni urad na cesti ? Poštnemu uradu so odpovedani s 1. dee. sedanji prostori, tako da je primorana pošt. gospodična iskati novih lokalov za pošto in stanovanje. Vprašanje je če jih dobi? Kajti v nasprotnem slučaju bo v pravem pomenu besede poštni urad na cesti. K stvari se povrnemo.
—	Kar sami se pooblaščajo. V našem kraju se najdejo osebe, ki mislijo, da so „bog-bogova" v občini. Vtikajo se namreč v stvari, ki jih nič ne brigajo. Zanimalo se, kaj raste na vrtu in kako je obdelan ? Delajo svojevrstne zapisnike o zelnatih glavah, fižolu, krompirju in slami. Zamenjajo posle svojega urada s drugim uradom. Z eno besedo: komandirati mislijo po svoji mili volji a oblast zato si kar
sami podelijo. Ce bi ti oblastniki razumeli izrek „le kopitar sodi naj kopita", bi gotovo ne vtikali svoj nos tja kjer ji nič ne briga. Ali ni lepše delati v slogi in miru ? ?
—	Selo. Pri nas se bo vršilo 8 decembra 1935 proščenje Sv. Miklavža. Pri tej priliki bo v rim. kat. kapelici slovesna služba božja.
—	Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga „Jeruzalemčan" priredi svoj vsakoletni vinski sejem in to dne 7. januarja 1936 v tukajšnji dvorani. Pripuščena bodo Ie vina izOrmoško-Ljutomerskega okoliša. Do takrat bodo vsa vina in tudi najboljša, popolnoma razvita in čista. Za proizvajalce kakor za kupce, bo to najprimernejši čas se prepričati o letošnji kvaliteti in skleniti kupčije.
—	Beltinci. Dne 30. nov. 1935 ob pol 20. uri vprizori Sokolsko društvo Beltinci, v proslavo narodnega praznika „Ujedinjenja" štiridejanko .Bratje" od Janeza Jalen-a. Po igri ples v vseh prostorih hotela „Krona". Svira godba iz M. Sobote. K lepi prireditvi vabimo vse članstvo in prijatelje Sokolstva. Zdravo 1
RlBfapsIso društvo v Ormožu
nudi vsem gostiin čarjem in drugim svoja pristna vin« po knlSanl cani. Založno klet ter zastopstvo za |srez Murska Sobota
in Dolnja Lendava je pri T|l T A N JANEZU, gostllnltarju v Carnalavcih.	2
Še o komasaciji občin
Novine št. 47 od 24. 11. 1935 so obširno pisale o komasaciji občin. Med drugim navaja tudi, da je imela združitev glavni namen raztrgati kom-paktnost prebivalcev rim. kat. vere. Dopisnik Novin se silno moti, ko trdi, da se je komasacija Izvršila na verski podlagi ali s posebnim ozirom na gotove osebe. Povdarjamo ponovno, da se je združitev izvršila v sporazumu z narodom in oblastjo, ki prav gotovo ni nikdar favorizirala naroda poedinih veroizpovedi, niti ne posebne žetje gotovih oseb.
Neposredno blatenje narodnih funkcionarjev, ki so delali na združitvi v najboljšem prepričanju, da urede to silno težavno zadevo v splošno zadovoljstvo, je za zdravo mislečega človeka, podlost, ki izhaja Ie iz osebne mržnje do vsega, kar ne trobi v njegov rog.
Zakon sicer dovoljuje spremembo združenih občin in kakor v Novinah čitamo, so tozadevni predlogi že na merodajnih mestih. Drugo pa je vprašanje, ali bodo z novo ureditvijo vsi občani zadovoljni, in če bo oblast našla spremembo za potrebno sedaj, ko se je narod izvršeni združitvi že prilagodil in ko ve, da je bil narod sedaj po hujskačih nagovorjen, naj zahteva novo pregrupacijo. Vloge in prošnje za odcepitev ene ali duge vasi imajo mogoče zakonsko osnovo. Kaj pa z ostalimi vasmi te občine, ki daees predstavljajo gotovo večino? Ni tako lahko to izvršiti, saj se je treba ozirati na splošnost in na želje prebivalcev cele občine.
Čudimo se uredništvu Novin, da meša vero v politične zadeve, ko bi vendar morale vedeti, da je prebivalstvo Prekmurja versko zelo pomešano in v svojiv nasvetejših čustvih občutljivo. Pri združenju občin niso bili merodajni nobeni verski nagibi, marveč težnja ustvariti čimbolj znosno in prijateljsko življenje po med občani.
« Sprejmeta WB]BBBC III
pri URSULESKU PETER, brivski salon Murska Sobota.
Kdaj bodo nove volitve?
Na seji banovinskega odbora J. R Z. v Ljubljani je notranji minister dr. Anton Korošec o volitvah izjavil sledeče :
„Kdaj bodo nove volitve ? To je odvisno od različnih okoliščin. Mi ne izključujemo sodelovanje s parlamentom: ako se bo lahko nemoteno in neovirano delalo s parlamentom, nam ni treba siliti na volitve. Preden pa gremo na volitve je treba, da prej nastopi tudi v prebivalstvu popolno pomirjenje, spoštovanje zakonov in vzpostavitev avtoritete državnih oblasti, zdrava konsolidacija notranjih razmer. Nazadnje pa lahko tudi izjavim, da vsaj mi od Jugoslovanske radikalne zajednice, ne bi radi šli na volitve, dokler ne bo stranka J. R. Z. dobro ia solidno organizirana. Mogoče da gre to organiziranje malo bolj počasi, nego bi si mi vsi želeli. Po teh izvajanjih je lahko govoriti na vprašanje, kdaj pojdemo na volitve. Na volitve bomo šli, kadar bodo žan-darji lahko brez skrbi spali v svojih kasarnah in kadar bodo sreski načelniki lahko mirno reševali v pisarnah svoje akte in kadar bodo stranke tako močne, da se bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod na volišče.
Obnovitev evang. podružnice v Selu.
Kakor kronika piše, je bila v 16. stoletju v Selu ena izmed najlepših in bogatejših evangeličanskih župnij v Prekmurju, katere zadnji župnik je bil Bossany Georg.
_ Verski boji in razprtije, ki so v tem času po Prekmurju neusmiljeno razdirali versko življenje, so to cvetočo župnijo in njeno imetje uničili. Toda uničiti niso mogle verskega prepričanja naroda, kl je kljub hudim težavam obdržal svojo versko prepričanje.
Preteklo je nad 300 let in zopet se je pri 500 evangeličanskih vernikih v Selu porodila želja, da bi se postopoma obnovila nekdanja evangeličanska župnija, začetkoma v obliki podružnice evang. župne fare v Križevcih.
V to svrho bo 1. decembra 1935 ob 10. uri v Selu, po preteku 300 let, zopet prva evangeličanska služba božja in sicer v spomin nekdajne župnije ter v vzpodbudo za čimprejšnjo upostavitev evangeličanske kapelice v Selu.
Marsejski proces
Polnih 13 mesecev smo čakali na proces proti morilcem blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I., ki je bil ubit pred desettisočglavo množico v Marseilleu, v Franciji, v katero je prišel kot gost, kot apostol miru. Zločinci so bil takoj odkriti, a niso bili izročeni naši državi, da bi izrekia svojo pravično sodbo nad morilci voditelja in vladarja. Te dni pa so soudeleženci umora Mijo Kralj, Pospišil in Rajfč stali pred poroto v Aixu. Njihov zagovornik, odvetnik Desbons pa je pred sodiščem nastopil v taki obliki, da so mu morali odvzeti pravico zagovora. To je bil tudi vzrok, da se je proces ponovno odgodil do meseca januarja. Vsa ju-goslovenska javnost, ki ji je spomin na našega ikralja-mučenika krvaveča rana, z ogorčenjem zre na postopanje francoskih oblasti in enodušno zahteva pravično osveto od francoskega pravosodja.
Navzkriž so si prišli.
Nekdanji sodelavci Novin, deloma iz Murske Sobote in iz tišinske fare, so se začeli v Bojevniku in Novinah prepirati. Prekmurski bojevniški dopisniki, niso zadovoljni z pisanjem Novin in se, po mišljenju Novin, vedno bolj nagibajo na Mačkovo stran. Povod je bil govor ob ponovni otvoritvi delovanja Prosvetnega dvuštva na Tišini, v katerem je govornik povzdignil zasluge nekega častitljevega gospoda, ki je pri narodu priljubljen in prežet idealov. Tega gospoda si laste eni kot drugi za svojega somišljenika in to je jedro nastalih razprtij. Vendar pa moramo oporekati gotove objektivnosti tudi dopisniku Bojevnika, kajti tudi Novine imajo svojo slabo stran, saj si dovoljujejo označiti le one z« poštene ljudi, ki se vrte okoli njihovega lista. Vsakdo ima pravico javno povedati svoje mnenje in radi tega ne zasluži pečata : nepošten.
Tudi okoli Novin so ljudje, ki si marsikaj po svoje prikrojijo ne meneč se, ali to odgovarja resnici ter jim je deveta briga če tako pisanje ruši ugled gotovih oseb.
Beležimo to le kot kronisti in nismo najmanj radovedni, kako se bo spor končal. Le žal nam je, da se javno poteguje za pridobitev onega, ki je bil vedno v političnem delovanju sila skromen in se je ravnal po mišljenju naroda — njegove ožje okolice.
Dvomimo pa, da bi bile Novine „glasilo ožjega kroga, še bolj ozko-srčnih ljudi", kakor Bojevnik to piše, ko bi moralo biti dopisniku Bojevnika vendar znano, da so Novine že od nekdaj po Prekmurju najbolj razširjen list in da ima izdajatelj Novin neopo-rečene zasluge ne samo na torišču narodnih borb, marveč je premnogo storil tu na socijalnem polju, kar mu ljudstvo ne bo pozabilo.
Objava.
Dne 25. t. m. se je izvršila kolaudacija ceste na novoparce-liranem zemljišču Jugoslovenske udružene banke med Radgonsko in Šolsko cesto. Komisija je ugotovila, da so vsa dela izvršena v popolnem redu in da odgovarjajo predpisom občine Murska Sobota.
Od parceliranega zemljišča je ena tretjina že prodana in zemljeknjižno prenešena na kupce. Ostalo banka prodaja pod ugodnimi pogoji.
NAZNANJAM
cenjenim odjemalcem in prijateljem, da sem
PRESELIL
svojo
TRGOVINO
Z MEŠANIH BLAGOM
V ISTO ULICO št. 23.
zraven apoteke g. Dr. BOlč-a. GASPAR JOSIP
^Í/sobotST"
' .	iVüMffo s;	s S
SOKOL
Čuvajte Jug ostavi jo !
Vsemu članstvu.
Državni In narodni praznik „Uje-dinjenja" bo Sokolstvo proslavilo tudi letos na najslovesnejši način.
V Murski Soboti bodo v ta namen sledeče prireditve:
Na predvečer, dne 30. XI. 1935 ob 20. uri „Akademija" pri kateri nastopijo vsi oddelki ter druitveni orkester.
Na praznik, dne 1. decembra 1935 :
Svečanih božjih služb se udeleži vse članstvo v clviiu z znakom. Ob 11. uri bo v Sokolskem Domu slavnostna seja in zaobljuba novo pristo-piviih članov.
Zaobljubo morajo položiti vsi, ki le dosedaj iz kateregakoli vzroka niso položili, kakor tudi oni naraščaj nlki, ki prestopijo letos v članstvo.
Na ta dan bomo v korist „So cijalnega fonda Viteškega Kralja Ale ksandra I. Zedinitelja" prodajali „Sokolska srca".
Pozivamo vse članstvo, da se vseh prireditev v proslavo našega praznika, polnoštevilno udeleži.
člani s slavnostnim krojem prejmejo posebna navodila.
Zdravo 1
Uprava

_2j5U2S
Olimpijske igre v Berlinu.
Le neke] mesecev nas še loči od velikih športnih tekmovanj, na katerih se bodo zbrali najodliCnejli sinoVi vseh kulturnih držav, da demonstrirajo najplemenitejši Smoter človeštva, sodelovanje vseh narodov v plemeniti in juAaški borbi.
Zgodovina olimpijskih iger sega v dobo starih Grkov, ki so priréjevali vsako četrto leto velika tekmovanja. Na sporedu starih grških olimpijskih iger so bile lahkoàtletske točke (teki, meti, skoki) in rokoborba, ki odgovarja kombinaciji današnjega boksa in rokoborbe prostega stila. Zmagovalci teh iger so postali pravi narodni ju liaki in dobili so neprecenljiva darila, privilegije in odlikovanja. Olimpijske igre so za časa rimskega imperija, ko so začeli ceniti le drzne bojne čine, bolj in bolj izgubljale na svojem pomenu, dokler jih ni končno cesar Teodozij definitivno ukinil.
Mentaliteta po preseljevanju narodov ni čutila potrebe po športnih borbah, saj je imel vsakdo dovolj prilike pokazati svoje sposobnosti v nepre-stanih bojih.
Šile 19. stoletje fe prineslo telesni vzgoji novo življenje, športne panoge so si utirale pot v vse kulturne države in navdušen prijatelj Športa, Francoz báron CoUbertin je KHrožil leta 1894. idejo, da bi po grškem vzóru priredili kulturne države frtta, vsako četrto IeTo športne prire-ditve, katere naj bi nosile ime olimpijske igre. Prizadevanja navdušenega športnika niso bila zaman. Leta 1896 je mednarodna olimpijska zveza pri redila prve olimpijske igre na klasičnih grškili tleh, v atenkem štadionu. Nc.
(Nadaljevanje sledi.)
Izdelovanja Združbe trgovcev
Murski Soboti. Finančni minister je poslal razpis
vsem banskim upravam, da opozore vse občine, da je vsaka občinska tro Sarina na električni tok prepovedana.
Bankovce po 500 Din dobimo.
Narodna banka bo izdala v svrho olajšanja plačilnega prometa bankovce po 500 Din. Ker se pogosto pojavljajo falzifikati srebrnikov po 50 Din, bo Narodna banka te srebrnike vzela iz prometa, mesto njih pa izdala pa pirnate bankovce po 50 Din.
Uveden bo privatni klíring
z Nemčijo.
Naš aktivni saldo v klirinškem prometu z Nemčijo je narastel dne 14. novembra že na blizu 350 mlljo-nov Din ter je treba na plačila čakati nad 6 mesecev. Zaradi tega ponovnega dviga naših terjatev, namerava Narodna banka vpeljati v sporazumu z finančnim ministrstvom v klirinškem prometu z Nemčijo privatni kliring, kakor je obstojal do nedavnega z Italijo. Uvozniki bi v tem primeru mogli vplačati polovico svojih plačil v klirinških nakaznicah, ki bi jih kupil tfa naših borzah od naših izvoznikov. Ker bi bil tečaj klirinških nakaznic nižji, bi se z uvedbo privatnega kli-ringa uvoz iz Nemčije gotovo poveča in naši izvozniki bi prišli preje do denarja. Uvedba privatnega kliringa z Nemčijo je tem bolj nujna, ker je Narodna banka že ustavila dajanje predujmov na klirinške terjatve proti Nemčijo.
Poslovodja Bat'e v Mariboru :
Obsojen od Mestnega poglavarstva na 8000 Din in trikratno takso. Obenem odvzeta prodajalnici Bat'e v Mariboru za eno leto pravica izvrševanja obrta.
Kakor mnogi drugi poslovodje prodajalnic Bat'e, tako je tudi mariborski cznačil s posebnimi letaki, da bo njegova prodajalnica prodajala veliko količino čevljev, z malimi napakami, po zelo znižanih cenah. V Mariboru so ti letaki, ki so se delili v
tisočih izvodov, oznanjali, da se bo prodalo 10000 parov čevljev z majhnimi napakami, po povprečno polovični ceni.
Za Maribor je to ogromna ko-ičina čevljev in naravno je, da bi bil s to količino trg kar poplavljen inda bi prišel v popoln nered. Prav tako pa je tudi jasno, da bi mestni in drugi čevljarji morali kar zapreti svoje prodajalnice, ker bi teh 10 000 parov čevljev tako napolnilo trg, da nebi več imeli odjemalcev.
Zato je Združenje čevljarjev v Mariboru, v zaščito svojih članov in v interesu domačega čevljarskega obrta, vložilo na mestno poglavarstvo v Mariboru prijavo zaradi kršitve obrtnega zakona. Mrstno poglavarstvo je nato predložilo prijavo združenja v izjavo Zbornici za TOI, ki je potrdila upravičenost prijave Združenja čevljarjev.
Na podlagi te izjave ter ugotovitev, ki jih je zbralo mestno poglavarstvo, je nato mestno poglavarstvo v Mariboru kaznovalo Alberta Fuscha, poslovodjo Bat'e, jugosl. tvoraice gu me i obuče, d. d. Borovo, prodajalna v Mariboru, radi prekrška § 168 (rez širjanje brez odobritve reklamnih letakov) ter § 158 (nedovoljene razprodaje) po § 399, odst. 1. točke 2. z globo 8 000 Din, odnosno s 30 dnevnim zaporom, po čl. 52 zakona o taksah pa s trikratno takso v znesku 900 Din tér plačilom takse za razsodbo v višini Din 150.-—
Obenem je Mestno poglavarstvo tvrdki „Bai'a, jug. tvornici gume i obuče d. d. Borovo", prodajalni v Mariboru na podstavi § 400, jodst. 2. točke 2. zakona o obrtih odvzelo za eno leto pravico izvrševati obrt.
V svoji razsodbi ugotavlja Mestno poglavarstvo v Marlbotu, da je bil prekršek izvršen s tem, ker je dal poslovodja prodajalnice Bat'e v Mariboru, dne 2. oktobra 1935. brez odobritve oblasti deliti po Mariboru 6 000 do 10 000 reklamnih letakov, ki so oznanjali prodajo 10 000 parov raznih čevljev z malimi napakami po globoko znižanih cenah (povprečno 50%)- Obenem je imel te znižane cene izvešene tudi v izložbi. S tem se je ustvarilo v javnosti prepričanje, da gre za razprodajo. § 158. pa jasno in
izrečno pravi, da je neglede na naziv dopustna razprodaja, da se čim hitreje na drobno razproda blago, le pO predhodni odobritvi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, to je v konkretnem primeru mestnega poglavarstva. Razsodba mestnega poglavarstva je zato tudi v pclni meri utemeljena.
Po vsej verjetnosti se bo seveda Bata proti tej razsodbi pritožil na Bansko upravo, dvomimo pa, da bi imel uspeh, ker je razsodba mestnega poglavarstva le predobro utemeljena. Zato tudi ni potreben k razsodbi noben komentar ter zadostuje pripomba, da so vsi gospodarski krogi sprejeli razsodbo mestnega poglavarstva v Mariboru z največjim zadoščenjem.
Nekaj pa moramo le še dostaviti in to se tiče oznanila v letaku, da se bodo prodajali čevlji z malimi napakami. Kakor uči primer v Novem Sadu, zida Bata prav na to pripombo o defektnih čevljih posebno veliko. Mnenja pa smo, da brez podlage. V Novem Sadu se razprodaja 5000 parov čevljev z malimi napakami, v Mariboru 10.000 čevljev, ali mar izdeluje Bata defektne čevlje v tako velikem obsegu ? Ali tako malo pazi na izdelavo ? AU dela napake le zato, da more čevlje prodajati ceneje? Vse to so vprašanja, ki se postavljajo sama in ki jih pri oceni postopanja poslovodji prodajalnic Bate ni mogoče prezreti ?
Z vso odločnostjo moramo zato tudi povedati, da v Sloveniji takšno postopanje ni v navadi, ker se pri nas Izdeluje dobro blago iin zato nihče ne razglaša na široko, da ima kar na debelo v zalogi manjvredno blago. Pri nas so ljudje na dovršenost izdelka ponosni, ne pa na blago, ki ga zaradi napak morajo prodajati po polovični ceni.
Kdor pa hoče na slovemskem trgu prodajati, ta se mora tudi ravnati po šegah in zakonih, ki veljajo na našem trgu. Hočemo, da je naša trgovina solidna, da dobi kupec polnovredno blago in ne moremo dopustiti, da bi manjvredno blago uničilo konkurenčno sposobnost našega obrtnika in trgovca l
Tudi na ta moment se ne sme pozabiti pri presoji našega konkretnega primera.
HORNYPHON
II ie nalboiiši in naicenelši !
• „- _ ■. > •
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom, smo globoko znižali
Poleg tega : znižani Nmii ammi | Z9 Din 1955'-
mom dobite že
mestóni obroki.
Najmanlii mesečni obrok Din 120'-
HatBPijsM BpBFBtf : 3,4,5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
Nalboiiši amerikanski aparai H1S MASTER!
Dospele SO že nove pošiljke koles za leto 1936 PUCH, STYRIA-DÜRKOPP, VICTORIjA
OPEL
Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov
Zniiana cena, meseini obroki po Din 100'
dvojnim glttér okvirjem.