K r o m p i r, obravnava v višem oddeTku Ijudske šole. (Dalje.) Ako liste na krompirjevcu ogledujemo, zapazimo, da niso sparjeni, in da so pernasto zarezani in se veči odrezki z manjšimi menjavajo. Tudi so listi lasčasti, razne velikosti, jajčasti in na konceh so navadno največi listi. Cvetni venec je podoben kolescu, kateri ima 5 drobnih vrezljajev, ter se tudi vidi kakor pravilna zvezdica. V sredi cveta je 5 prašnikov, ki se dotikajo z ruraenirai prašnicami in 1 pestič, iz katerega se nareja okrogla, zelena, mnogosemna, kakor črešnja debela jagoda. V njejjeobilno semena, katero je zelo oljnato. Iz tega semena se sicer tadi krompir pridela, toda še le tretje leto. — Ko jabelčka (krompirjeva) dozore jih gre oberati, potem se seme iz njih dobiva, to se vseje kakor kapusovo seme, mlade sadike se potem presade na njivo in pridela se krorapir orehove debelosti. Ta se potem vsadi in pridela se baje prav lep krompir. — Na poveršju krompirja vidimo neke globinice, to so očesca, pa so prav za prav le nepopolna peresca, iz katerih postanejo vejice. Tudi pri sadnem dvevesu postanejo iz očesec peresca in vejice. Da se pa očesca ne pokvarijo ali kaj ne poškodujejo, zavarovane so z drobnimi kožicami in luskinicami. Ravno take luskinice varujejo tudi očesca pri krompirju. Popki nahajajo se pa le edino na vejah in vejicab, a ne na koieninah. Krompirjev gomolj je tedaj vstvarba veje. V mokrih letih poganja krompir take kali ali vstvarbe nad zemljo, — to je krompir se na njivi spodrašča, — vendar pa nikoli ne izraste in tak krompir ostane v zemlji zelcn. Rastlin je sedaj znanih do 150.000 raznih verst; da se to veliko število lože pregleda, osnoval je Linne, slavni naravoslovec iz Švedskega, razdelitev rastlin na bitne cvetne dele, narnreč na prašnike in pestiče, teh našteva 24 razredov, in vsak razred ima še svoje rede. Krompir prišteva V. razredu, ker šteje toliko prašnikov. ¦— Sicer se pa prišteva tudi krotnpir V. razredu: rastliaom z enolistnim vencem, ia 48. redu: razhudnicain. *) ,,Rastline tega velikega in itnenitnega rcda imajo pet prašnikov in pravilcn venec, njihovi plodovi so mnogosemenske glavice ali pa jagode. Te rastline so več ali inanj omamno strupene, narkotične to pa posebno v koieninah in v seraenu. Temu redu prištevamo: kristavec, zobnik, paskvico alj volčjo črešnjo, ki so hudo strupeni. Manj nevarno je belo-cvetoče pasje zelišče in razhudnik z vijoličastimi cveti in z rudečimi jagodami. Tobak, ko se posuši ia pripravlja, zgubi nekoliko svoje omamljivosti, a ostane rau pa vendar le njegova lastnost. Bolj hvaležni, kakor za tobak smo pa Ameriki za podzemljice ali krompir. Izmed vseh zelišč, ki so za živež, raore krompir najbolj na široko okrog rasti, raste namreč v vsakošni zemlji v inerzlih in toplih krajih, ter daje tudi najbogateji pridelek. Korist Jcrompirja. Kromphjev goniolj daje zelo koristno hrano, katera se da na več načinov prav okusno pripraviti. Vendar se krompir ni tako naglo razširjal med ljudstvom po Evropi, kakor bi znabiti kdo mislil, in po vsej pravici zaslužil zarad svoje velike vrednosti. Dasiravno je bil v Evropi že nad 200 let, vendar gajele malo ljudi poznalo, in le na bolj imenitnih mizah veljal je za posebno jed. Ludvik XVI. iz Francoskega imel je krompir v veliki časti, cvetje njegovo imel je namreč v zaponi, pa se je tudi s pridelovanjem krompirja zelo pečal. Žena njegova, kedar se je na plešišču pokazala, imela je venec iz krompirjevega cvetja za najlepši kinč v svojih laseh. Za časa vladarstva tega kralja nastane enkrat na Francoskem velika in huda lakota. Kralj razpiše veliko darilo *) Schoedler. Knjiga priiodc. IV. Botanika 140. L. 1875 izd. nSlov. Mat." za tega, kdor bi znašel kako jed, katera bi žito nadomestovala. Lekar Parmentier predlaga v ta namen pridelovanje krompirja, ter dobi res tudi od kralja veliko zemljišča, da se more s pridelovanjem krompirja pečati. Poskušinja se mu posreči, in to napravi na kraljevem dvoru neizrečeno veselje. Kralj ga je na svoje serce pritisnil, ter zaklical: nFrancosko Vam bode hvaležno, iznajdli ste kruh ubogim!" Toda nevedni kmetovalci niso raarali pridelovati krompir, niti ga vživati, ampak metali so ga živini rekoč: ta nova stvar javolne kaj boljega zasluži. Pervo leto je Parmentier kmetovalcem ponujal krompir po prav nizki ceni, toda le malo kdo ga kupi. V drugem letu ga razdeljuje zastonj, a nihče ga noče. Sedaj si zmisli P. zvijačo. Razdeljenje in razprodajanje krompirja poneha, a on da v vsej okolici oklicati, da sedaj, ko je njegov krompir zrel, ter se mu je tako izverstno obnesel, in je neke posebne vrednosti, je dobil varstveni list za to. Vprihodnje bode vsak ostro kaznovan, kateri bi se prederznil, jemati mu skrivaj z njive kroinpir. Straže so pa vsled dogovora po dnevu skerbno čuvale na videz, a po noči so šle vsaka na svoj dom. A sedaj se je pregovor uresničil, da prepovedan sad mika. Kmetovalci so krompir skrivaj jemali, ga jedli, n ker je jim dobro dišal, ga tudi za setev nakradli. Dobri Parmentier dobiva poročilo za poročilom, kako se godi z njegovem krompirjem, od veselja se joka, da mu je zvijača tako dobro se posrečila. Kmalo se je pridelovanje nprepovedanega sadu" po vsera Francoskem razširilo. Ravno tako težavno bilo je tudi na Nemškem Ijudi pripraviti, da so zaČeli pridelovati krompir. Tamkaj si je pa kralj Friderik II. za to velike zasluge pridobil. V naše kraje pa je prišel krompir leta 1730—1740. (D. p.)