Domžale, 22.11.1990, letnik XVIII, št. 14
VSVIIISIVI I
poročevalec
Glasilo občino Domzalo
m
'•SjSi
m
M
Dan« j«
nas bo osamoZ jH kot pravimo med
Država nas »stan	{Jalntga bruto
IS do	p0vem, da nas bo
proizvoda- Lahk P slovenija, tudi
{

aktualno
^Ml* UJm:
Po bitki smo m generali...
Pov? *a{ost ie tudi naše kraje prizadel poplavni val in nam | nenara^ V^° ^odo. Kako se upreti tej nenormalni in
selno?Vr,i katastrofi? Vprašanje je seveda trikrat nesmi-
in tCil Poplavah ni nič nenaravnega. Poplave so bile, so
2	°j~ \ot dol Življenja narave.
sestn “dt nte nenormalnega ni v takih nesrečah. Življenje je Parn -0 *z takšnih in drugačnih osebnih in širših nesreč. Marh^1 Se u^i° na tujih nesrečah, nespametne pa nas mora &v/,' . P° buči. Vendar življenje brez nesreč ne bi bilo
3	le, amPak Pravljica.
kratfro^vfčja zmota pa se je naravi postavljati po robu. r<iču„ r°eno nam upor mogoče uspe, dolgoročno pa se *n vedno izide v prid naravi.
!ttictno'0t[\ stoletia je postal
^dosten ho ’ ““»oljuben, samo-Ski, vi 8®*Podovalen in dikta-, u<tii v J1®.18 °dnos do narave. in™edlcini' kemiji, fiziki, d ®a. navdali z lažnim ob-
M* *0tjSdJ1ri ahk0 dovoli VS€' da zdi^aria narave mu bo > in Jst(‘er S«. «pivo proti raku. ^'tiagatj5n,u ^^imoi) uspelo 8al1 'udi smrt.
ffe
^ikVo^l‘!a Rdečega DomialeJe or->o*0 poplavljena
zb,nnja fl->	** Hm ra-
w«v\ " 'ako r
Si«1* "«~h"
hi?'t‘rpss
našim standar-
dom lahko živimo v velikem, majhnem ali nobenem soglasju z naravo. Z naravo se bomo morali začeti igrati demokracijo v kateri ima človeški rod, hočeš nočeš samo 1 (en) glas.
2e dolgo ljudje postavljajo mline ob rekah. A postavljali so jih tako, da niso ogrozili ravnovesja v pokrajini, da je voda služila njim in oni, s čiščenjem struge in omejevanjem razdiralne moči, njej.
Danes tega sožitja nismo več sposobni. Z velikimi vodarskimi posegi smo uničili in razbili naravni padec reke, ki v obliki krivulje poteka od izvira (najbolj strmi padec) do izliva (najbolj položni padec). Če reki spremenimo ta naravni tok, bo ob prvi priložnosti »izrabila« svojo moč in stvari postavila na svoje mesto. Kako? Z nanašanjem in odnašanjem materiala, nasula bo tam, kjer je dno pregloboko in vzela tam, kjer je preozko ali preplitvo. In če ob veliki vodi reka nanese na dno pol metra proda, se ji bo toliko dvignila tudi raven in, še včeraj dovolj visok nasip bo že danes prenizek.
Hidromelioracije. Gre nam za to, da bi izplenili kmetijstvo ali zazidalno zemljišče; to je edini motiv. Pa reka? Močviija in ovinkasta reka služijo tudi počasnejšemu odtekanju vode ob nalivih. Če močvirje »osušimo« bo voda odtekla hitreje. Ker nimam podatkov, ne morem trditi z izključeno zanesljivostjo, a prav gotovo se Bistrica pod Domžalami ne bi izlivala tako in toliko, če ne bi bila obbetoni-rana v zgornjem toku in če ne bi meliorirali zemljišč v spodnjem toku Radomlje in Rače.
Izkušnje so ljudi izučile, da reka nekje poplavlja, da se zemlja nekje plazi, da je nekje neugoden veter... Izkušnja je šla iz roda v rod in se je njen razumski pomen že čisto izgubil, v ledinskih imenih (Mlaka, Močvara, Huda grapa.
Hudičev breg. Črni Log, Loka...) pa se je še ohranilo svarilo: Ne zidaj tukaj, ne imej njiv...! In rodovi so živeli v skladu z zapovedjo, plazilo in poplavljalo pa se je z majhno škodo. Pa je prišel mladi Sitar in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: »Stari je bil norec, ker je naredil hišo pod gozdom. Jaz hočem imeti razgled in jo bom postavil semle, na rob!« Pa mu jo je odnesel plaz. In je rekel: »Stari se je bal sonca in jo je postavil na hrib. Jaz jo bom pa na sončno ravnico ob reki!« Pa se je učil plavati.
Namenoma karikiram in moja ost je predvsem usmerjena na oblast, ki je in bo dopuščala takšne posege.
Zato se moramo odvaditi krotiti reke in ljudi ter se slepiti z mislijo, da znamo vse najbolje.
IGOR LIPOVŠEK
JAVNA TRIBUNA 0 NOVI SLOVENSKI USTAVI:
0 ustavi - v strpnem iskanju najboljših odgovorov
Javna tribuna o novi ustavi, s katero želimo osamosvojeni v našo prihodnost, je Že druga prireditev DEMOSA Domžale, ki jo je v novi kinodvorani pripravil na aktualno temo...
Uvodoma je vse navzoče pozdravil domžalski župan Ervin Anton Schvvarzbartl in poudaril da gre pri ustavi za nekaj, kar moramo najti v strpnem dialogu za dobro vseh nas v prihodnje ne glede na politično prepričanje. Odločitve o ustavi so namreč tako pomembne, da pri tem ne sme priti do preglasovanja. Samo visoka stopnja poenote-nosti bo jamstvo za mir in demokratični razvoj naše slovenske domovine. Javno tribuno je vodil g. Anton Tomažič, predsednik zakonodajno pravne komisije pri Skupščini republike Slovenije sicer pa vodja SDZ podružnice Domžale.
Udeležencem Antonu Drobniču, Ludviku Toplaku, Jožetu Olupu, Tonetu Peršaku, Rafku Valenčiču, Francu Zagožnu ter našemu županu je bil namenjen krajši programski čas, v katerem so se domiselno lotili opredelitev posameznih poglavij nove ustave.
Mnogo besed je bilo povedanih na temo »svetost življenja«, ki je v osnutku ustave v preambuli; gotovo je, da je ustava v nekem smislu dokument ne le obstoječega temveč tudi prihodnjega.
Pogled na etične vrednote je nujen, sporno pa je za marsikoga kako naj bi bil zapisan.
Anton Drobnič, novi republiški javni tožilec (po novem državni tožilec, kar ustrezneje opredeljuje njegovo delo) je z eksaktno mislijo prevetril nekaj spornih mest v besedilu ustave, dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora pa je opravil pregled na ekonomska in socialna razmerja ter ubeseditve.
Naš predsednik Ervin A. Schvvarzbartl je poskušal dati odgovor na temo kakšna bo po novem lokalna samouprava. Poudaril je, da naj bi pri tem Amerike ne odkrivali vnovič, vse pa naj bo racionalno, za karkoli se bomo odločili. Zavzel se je za to, naj se naposled opredeli kaj je tisto kar opredeljuje zaselek, vas, trg, kraj, mesto.
Zelo tehten je bil prispevek J. Olupa, ki je predočil veliko zelo informativnih podatkov. Denimo tele: v občinah Slovenije dela 24.000 uradnikov, od tega »na republiki« 2.400. Število upravnih nalog neprestano narašča, splošen trend pa je, da je treba število zaposlenih zmanjšati.
V tistem delu večera, ko so do besede prišli občani, je bilo slišati marsikaj, kar je lahko tema posebne novinarske obdelave. Iz tega dela povzemimo podatek koliko nas bo osamosvojitev slovenske države stala. Povedano je bilo, da ne več kot doslej, ko je šlo za »državo« 15 do 20 odstotkov bruto proizvoda. Ob tem naj bi zavarovali tudi svojo samostojnost s slovensko vojsko, ki bi jo po konceptu Slovenci ohranili. V želji obstati, si kot narod tačas demilitarizacije ne moremo privoščiti.
M. BROJAN
■^opodevaT0 V8em bralcem Občinskega °a želi prijetno praznovanje, ^^še praznujemo...
POŽARNI CENTER, KI BO BRANIL OBČINO PRED RDEČIM PETELINOM:
Naša skupna požarna varnost bo večja
Ob prisotnosti treh ministrov Peterletove vlade Izidorja Rejca, Igorja Bavčarja in Janeza Janše, ki je dom odprl, je navzočim v slavnostnem govoru spregovoril domžalski Župan Ervin A. Schvvarzbartl.
S slovensko himno »Naprej zastava slave« ter s prepevanjem Stobljanskega okteta se je 16. novembra 1990 na Količevem ob tovarni Helios pričela slovesnost ob otvoritvi POŽARNEGA CENTRA OBČINE DOMŽALE.
Uvodoma je vse goste pozdravil predsednik KPO Heliosa, zastopnik - gostitelj te znane domžalske tovarne Uroš Slavinec, slavnostni govornik pa je bil naš župan gospod Ervin A. Schwarz-bartl. V svojem govoru je poudaril, da je bilo prav gasilstvo takrat, ko je bilo najbolj potrebno, najuspešnejši in najučinkovitejši dejavnik v pomoči občanom ob poplavni ujmi. Za prispevek gasilcev v težkih dneh povodnji, za njihovo organiziranost jim je izrekel javno priznanje, hkrati pa je opozoril na dolžnost, da se organiziranost povezave s štabi
Civilne zaščite še dodela, saj se je prav ta povezava pokazala kot koristna in pametna. Žal pa tak skupen način dela nima stoletne tradicije, kot jo imajo gasilci.
Z novim požarnim centrom bo v naši občini moč usmerjati delovanje proti ognju iz enega centra. 24 ur na dan bodo lahko spremljali požamo-vamostni položaj, center bo tudi mesto za različne druge oblike dela in izobraževanja.
Požarni center občine Domžale stoji neposredno ob Heliosu na Količevem. Ta tovarna je prispevala h gradnji tudi največji de-
lež sredstev. Prepričani smo, da bo s to lokacijo zagotovljena ustrezna varnost vseh, ne le Heliosa in da je strošek za to varnost, to je za zidavo in ureditev objekta pametno vložen ter da se bo sorazmerno vlagateljem vrnil. Presoja ogroženosti in koristi je gradnjo narekovala, zato je naš župan izrazil prepričanje, da je gospodarsko smotrna. Priznanje je izrekel tudi gradbenemu odboru in vodstvu Heliosa. Poudaril je, da se danes vedno bolj zavedamo odnosa do lastnine, zato bodo morali biti tudi lastninski odnosi, če še niso, čimprej dokončno urejeni. Preden je obrambni minister R Slovenije Janez Janša prerezal trak, so podelili plakete. Heliosove plakete so prejeli: Aleksander Rihtar, Alfonz Zafošnik, Marjan Stele, Feliks Hribernik in Damir Istenič. Priznanja Občinske gasilske zveze so prejeli: Gasilska zveza Slovenije, Graditelj Kamnik. Helios Domžale, Razvojni zavod
Domžale, SOB Domžale, Vatro-gasni savez občine Koprivnica ter posamezniki Franc Arnuš, Herman Breznik, Stane Guštin, Marjan Lenarčič, Anton Pre-skar, Peter Primožič, Ervin A. Schvvarzbartl, Uroš Slavinec, Milan Tomše, Bogdan Zupan, Branko Gerčar, Stjepan Paša, Josef Els (Avstrija) in Rudolf Gilk (Avstrija).
Janez Janša je, preden je odprl objekt, izrazil hvaležnost za vabilo in čast, da novi center Požarne varnosti odpre. Tudi on je opozoril na tradicionalno dragocenost gasilske pomoči ogroženim ljudem, kar se je zelo pokazalo tudi tokrat. Podčrtal je tudi potrebnost preventivnih ukrepov, potrebno organiziranje prebivalstva v vseh oblikah ogroženosti, hkrati pa je tudi izrekel upanje, da bo novi domžalski objekt pomemben dejavnik k večji požarni varnosti in v doseganju večje varnostne kulture med občani.	M. BROJAN
v
Se
(zmerom!)
migajo...
V preteklem mesecu je Iz sivine ene izmed noči prilezlo na dan ilegalno glasilo podtalne migaške grupe »Se migamo«. Med obe besedi sicer niso dali besede ZMEROM (to je storil podpisani), ampak razumeli smo jih : »Prej so migali, četudi nekateri mislijo, da ne, naj vam (jim!!) bo Jasno:	Se
(ZMEROM)	MI-
GAMO!! Odslej tudi ilegalno. Pa se človek sprašuje ali ni lepo in komot migati takole podtalno, recimo temu po podganje: v varstvu teme noči in anonimnosti; počenjati marsikaj, kar si pri belem dnevu, na prostem kot svobodni strelci ne bi upali - in si tudi ne upajo. Pri tem pa ostajajo v svojem prepričanju (pa naj ga imajo, če ne uvidijo drugače), da počnejo nekaj poštenega, pokončnega, plemenitega. Saj so menda vse stranke zapisale v svoje programe, da bodo svoje politične cilje uresničevale tako kot pritiče: pošteno, javno, odkrito, pokončno, plemenito... In tako se nadaljuje podtalni proces (kakršna grupa - takšen proces!!). Ko vemo, v zavetju ilegali ti ilegalci pljujejo po tistih, ki delamo javno, odkrito, podpisano.
Iz varnega zavetja teme prožijo neznani junaki znanih obrazov, znane politične pojavnosti in profiliranosti, sicer zapriseženi borci za javnost, puščice v podpisane ljudi, ki stojimo na prostem.
Sprašujem, se nenehno se sprašujem, kako jih ni sram zavrženosti svojega početja in vseh početih; tistih ilegalcev ilegalk, ki odprtih oči in ušes hodijo v našem medstrankarskem političnem prostoru, izrabljajo svoja informacijska sredstva in vire ter jih uresničujoč svoje začrtane cilje strnjenih glav nad neko mizo dovtipno vendar zlobno in cinično povzemajo v samosvoje tendenciozne pamflete. Ljudnje in dogodki dobivajo svojevrstne diskvalifikacije, pa ob tem ne morejo nič, kajti podtalnih borcev za vnovično pridobitev odvzetih, kratenih ali kako drugače oskrunjenih pravic nihče ne preganja. Če jih ne preganjata lastni sram in lastna vest, potem je prav, da Jih tudi kdo drug ne! Vendar pa se ob vsem tem naposled sprašujem: Na koga se obrača tista krilatica, ki se jim je zapisala: Blagor ubogim na duhu, kajti njih Je nebeško kraljestvo...
Prav imate, kdo ve, morda pa bo spet kdaj. Če ni, pa še bo...
M. BROJAN
NA DAN MRTVIH SMO DOŽIVELI IN PREŽ1VEU VODNO UJMO
• ■ •
Takole je na mnogih mestih odneslo manjši ali večji del obrežja. Voda je ogrozila hiše...
Prišla je povodenj...
V kamniški in domžalski občini je največ škode napravila Kamniška Bistrica ter druge vode Iz njenega porečja...
Dan mrtvih je običajno dan, ko se prepustimo spominu na vse, ki so živeli z nami, na ta dan pa še posebej vnovič zaživijo v nas. Pa je ta spominski dan prinesel le boj z naravo, ponekod celo boj za preživetje. Zemljo je dodobra namočilo že prej, zato so močno povečane količine padavin v severni Sloveniji povzročile naglo naraščanje vseh vodotokov, v naši občini konkretno Kamniške Bistrice z njenimi številnimi vodami v porečju. Pobesenele vode so prinesle uničenje, kakršnega narodni spomin ne pomni najmanj 100 let.
Po prvih in grobih ocenah taka škoda v kamniški občini, ki je med tistimi občinami v Sloveniji, ki so jim vode prizadejale največ škode, le-ta znaša več kot 300 milijonov dinarjev, pri nas pa so ocenili, da škoda znaša po današnji oceni med 100 in 150 milijoni dinarjev.
Farmo in perutninarstvo v Ihanu ter številne hiše v Ihanu, njegovi okolici, Biščah in drugje.
Samo zahvaljujoč velikim naporom članov civilne zaščite, predvsem pa gasilcem in njihovi izjemni organiziranosti, ki so opravili v vsej občini veliko neprecenljivo dejanje pomoči, gre zahvala, da škoda ni še večja in da k sreči ni prišlo do najhujšega - do človeških žrtev.
Ostalo je razdejanje, ki ga bo moral človek počasi urejati in spravljati svoje življensko in delovno okolje v stare kolesnice časa... Zahvaljujoč vsestranski pomoči mnogih ljudi, ki so že priskočili na pomoč, bo pot nazaj sicer težka s spoznanjem pa, da v težavah strnemo človeške medsebojne vezi, pa bo vse hudo, kar je
posledica vodne ujme, laže prenašati.
M. BROJAN
Hvala za pomoč ob povodnji
Ob poplavi in vodni ujmi, ki nas je prizadela,« želimo zahvaliti vsem, *' ste mi kakorkoli pomagali in nudili pomoč, pomagali reševati živino. Hvala tud gasilcem s Pšate. Posebno globoko zahvalo izrekamo MARTINOVČEVIM 11
BIŠČ
Hvala še enkrat za vso pomoč vsem, ki ste nampO'
magali' PETER
•
iskreno se zahvaljujemo
vsem, ki ste nam pomaga1 v nesreči, ki nas je doletela prvega novembra 1990 zju' traj. Najlepše se zahvalju' jemo gasilcem iz TrzinOi Rova, Homca, Nožiče, P°' sebno pa se zahvaljujemo Janezu Mušiču ml., Ivana Gradišku, Rajku Podobni' karju, Rajku Novaku, družini Novak iz Rov, Franj cetu Kralju iz Srednjih Jan in družini Rifel in vsem, *’ ste nam kakorkoli P0"10' gali v nesreči. Še enkra
DRUŽINA HAUPTMAN Nožiče, Grašičeva *
•
V imenu vseh ogroženi^ in prizadetih ljudi v n občini se zahvaljuj^ vsem sodelujočim š05, skim društvom, Civilnih čiti, podjetjem, organ* oblasti ter posamezni* , ki so sodelovali P obrambi pred P°P a^„0.
Podivjana reka Kamniška Bistrica ni le poplavila številnih tovarniških obratov in zasebnih hiš (samo v Homcu in Nožicah je bilo v vodi 80 zasebnih hiš), podirala in odnašala je obrežja, rušila mostove, ki so kljubovali desetletja, zalivala in uničevala je rodne kmetijske površine in pridelke na njih, povzročila je škodo, kakršno tod ne pomnimo.
Največjo škodo v naši občini sta reka in divje vode povzročila s tem, da je odneslo celo kilometer kolek-torja, ponekod uničilo kanalizacijo, po vodi so splavali mostovi. Škode na objektih - tako družbenih kot zasebnih pa je še več. Poplavne vode so zalile Centralno čistilno napravo,
Dan mrtvih je bil dan groze
Že sam 1. november ni ravno vesel dan. Takšen, kakršen pa je bil letos, se mi zdi, bo ostal v spominu prenekaterega kot dan groze.
Že samo deževje, ki je bilo zjutraj tako silovito, nas je navdajalo z neprijetnimi občutki. Tem bolj strašno je bilo, ker sta ga spremljala tudi grmenje in treskanje, neobičajna pojava za to odobje. Tako se je že dopoldne marsikdo z avtom ali peš, stiskajoč pod dežnikom, odpravil na breg Kamniške Bistrice. Bilo je kaj videti. Ko si Šel prvič, nisi imel več miru, šel si drugič, tretjič, kajti voda se je vidno dvigovala, struga je bila premajhna za vso to količino vode. In pod Šumberkom, na izteku Rače v Kamniško Bistrico, groza... Dih ti je zastal. Mala - hišica je bila vedno bolj v nevarnosti... Imel si občutek, da se bo zdaj, zdaj spojila
Epigrami
»Regulatorjem« Bistrice
Stoletna voda je, kar je bila - in bo.
Že regulirana nam je poplavila, zalila; zatorejgradbenikom-strokovnjakom - za uho, ko zopet v prvem jih razredu bo učila...
Sosednji rudnik
Turistična dolina svetovnega slovesa, še bližnji Arboretum - z galerijo jo krasi; prihajajoče pa smetišče jo pretresa, kar kritično za zdravje bo, za nos, oči...
Še kar naprej - milijoni, milijarde...
Čas povozil nam denarno je astronomijo, toda miselnost nam čas nazaj drži: milijoni, milijarde še strašijo, kar prisluhni, kaj naš človek govori...
z vodo. Še en meter, še 50 cm, še 30cm... Veliko ljudi je s strahom čakalo kaj bo. Prišli so gasilci, ljudje CZ, tudi buldežer je bil v pripravljenosti. Kaj kmalu je moral na delo in ojačati nasip. Strašno... In ljudje, ki stanujejo v hišici...
Cerarjevi so stali kot vsi drugi in premraženi čakali. Pa saj jih bo odneslo skupaj s hišico. Prošnje, naj se vendar umaknejo iz ogroženega območja, so zavrnili rekoč: »Kako naj se selimo, ko pa je tu vse, kar smo ustvarili v dvajsetih letih. Kdorkoli bi bil na našem mestu, bi videl, da je to nemogoče. Preprosto ne moreš zapustiti tega, kar si ustvaril.«
Gospa Marija Cerar je še dodala: »Saj smo se pred leti, ko je bila hči še dojenček, že selili. V tisti naglici in paniki smo naredili
ogromno škode.«
Kar ne morem verjeti, saj vidim veliko lesa, fasadne opeke, gradbenega materiala.
Veliko nas je tu zbranih, naj vendar spravimo iz vode ves ta material, da ga ne odnese razbesnela voda.
»Ne, kar pustite. Tako in tako ga ne moremo uporabiti. 50m stran smo začeli graditi novo hišo, pa smo jo morali podreti, Če bi bili tam, ne bi bili v taki nevarnosti.«
Ob tem neprimernem vremenu me niti ne zanima, zakaj so morali podreti, kar so zgradili. Vem, red je red in prav je tako. Samo ta hip, v teh okoliščinah, v času te groze, ne, noben paragraf noben spor ni tako zelo nerešljiv, da se tega ne bi dalo rešiti. Saj so vendar ljudje in tu ni šale - za življenje mlade družine gre.
»Da, polno ljudi je bilo z občine; ko so prišli, so rekli, da moramo podreti. Danes ni nikogar, čeprav je tu mnogo ljudi.«
Povabila me je v hišo. • y prosim, ne. Ne upam- hrtineč* 20 cm zemlje nas loči buČr reke. Ko gledam in Pos‘“S® or» 1»!! nje, si mislim, da, takšen m« sVOj, pekel, strašen in mogoče r<s grozi in želji po uničeni ' Ms' ne upam na kavo v ‘o hlš ^h« rija se prepusti usodi, tj čaj za premražene	je iP
Neurje je mimo. H'5'c“ e$iIcV žala. Je to sedaj dokončna Upam, da ne. kajti struga ške Bistrice se je ob nanos _ * kamenja precej znižalo ^ ni
navda-
lahko priče groze, Kj paSe" se začneš bati za življe J s<; narediti kaj več, kot, . ne K bojiš? Morda pa se vsi^n ^ reK
DUJI&.'	K — «a
Sa reSVo^S^
vila. S tem bo vsekakor r ^ nila ljudi, ki bi jih ob tejn P
morala boleti 8lava Vkii^a
DARINKA
KS Homec
- Nožiče je bilo skoraj v trenutku tistega grozečega 1. novembra - P0<*
OVODIRAZMIŠUAMO TAČAS:
Ali zadošča
strokovnost
strokovnjakov?
Nesreča pride sama od sebe, predvsem pa velikokrat takrat, ko se je človek najmanj nadeja. Toda že pračlovek je s svojo skromno pametjo prišel do sP°lnanja, da se dd hujšim naravnim katastrofam malo uteči ali ubežati - preselil Seje v jame in votline. Z iznajdbo ognja si je začel svetiti ter se greti in s kožuhom °olaČiti, v glavnem - napredoval je. In skozi vsa tisočletja so ljudje napredovali in j,Veli bolj pametno, seveda če izvzamemo različna nasilja, kot so jemanje tuje Ninine, osvajanja tujega, vojne, poboji in drugo.
Za višek Homo sapiensa se imamo danes, saj 56 na vse pretege hvalimo in slavimo. V taki ^etoči miselnosti nas je zajela zadnja vodna njnia, oziroma prihrumela je stoletna voda.
Ko ljudje gradijo mostove, pregrade in ^ežne nasipe, pri tem upoštevajo te stoletne in še določene odstotke dodajo. Torej če anes reguliramo neki hudournik, potok ali eao. bomo vse te možne nevarnosti upoštevali.
Bistrica med Radomljami in Količevim je bila "gnlirana v letu 1988, lahko bi rekli - včeraj.
so okoliški kmetje pri oblaganju pripomi-Ja"’da okrog dva metra visoki bregovi najbrž e bodo dovolj varni in da okrog dvajset metrov voHU široka struga najbrž ne bo »požirala« vse so jih strokovnjaki posmehovalno zavr-'1: »Ja, kaj se pa vi spoznate na to. Regulacija t0 Je naša stroka...« in delali so po svoje.
Če so vse to pokazali njihovi izračuni in predvidevanja, še razumem. Ne razumem pa, zakaj so pod radomeljskim mostom z močno betonsko škarpo zaščitili desni breg. Za levega, ki v ovinku odbija vodo, je prav, da je pravilno in močno grajen. Ob tej ujmi se je izkazalo, da je celo prekratek.
Kdor si je po zadnjih nalivih ogledal razdejanje, ki ga je naredila Bistrica od Stahovice navzgor, je lahko videl, da hudourniška voda na večjih in daljših ovinkih spodjeda in trga bregove, nasprotni bregovi pa ostajajo skoraj nedotaknjeni. Tako je nad gostilno Gams Bistrica dobesedno odnesla okrog 150 metrov ceste.
Kdo bo rekel: »Takih ovinkov ima Bistrica na desetine in vseh ni mogoče zaščititi.« Toda, gre za to, da, ko že nekaj delamo, to naredimo smotrno in pametno. Stokrat bolj nujno bi bilo
zaščititi desni breg nad zgornjim radomeljskim mostom kot pa desni breg pod spodnjim mostom. S tem bi bila prihranjena nekajmilijonska škoda. Podrt je most, z odtrganim desnim bregom pa je bilo porušeno 1000 metrov javne kanalizacije Kamnik-Domžale in je od tam naprej zatrpala z gramozom. V veliki nevarnosti pa je bila tudi vrsta stanovanjskih hiš.
Velika sreča je, da je bila po zadnji vojni od radomeljskega mostu navzdol struga poglobljena za dobre tri metre. Ko so gradili moravško cesto in nekatere objekte v okoliških tovarnah, je bilo od tod odpeljanega na tisoče kubikov gramoza. Če tega ne bi bilo, bi Papirnica Količevo in okoliška naselja spet plavala v vodi kot v letu 1933.
Kot je že omenjeno, ko so pred tremi leti ta predel Bistrice regulirali in bi strugo zgradili za pet ali deset metrov širšo, bregova pa za meter višja, danes na škrjanškem teniškem igrišču ne bi ostalo petnajst centimetrov blata, ki ga je pustila usedajoča se voda. Ob poplavi je voda za meter presegala bregove.
Kakšen nesmisel je bil, da so okoliški prebivalci, ki so za domače potrebe brez dovoljenja odpeljali iz bistriške struge kak kubik peska ali gramoza, morali plačati kazen. Vsak večji naliv s planin prinese več »materiala« in struga je kvečjemu zmerom preplitva. Zaradi tega naravnega dogajanja, to je zaradi preozke in preplitve struge imajo tovarni Titan in Menina v Šmarci ter Čentralna čistilna naprava v Študi milijonske škode. Po moje bi morali vsakemu, ki iz žive struge odpelje kak kubik peska ali gramoza, kvečjemu plačati. Če bo spet kdaj takšna vodna ujma, bo dobrodošel vsak centimeter ali pa milimeter globlje struge. Elektro Ljubljana okolica oziroma Trafo postaja na Področjem je imela srečo. Če bi bila Bistrica samo nekaj centimetrov višja, pa bi tudi tu »plavali«.
Še to. Papirniški most čez Bistrico je dolg 75 metrov, radomeljski pa 45 metrov. Kaže, da izračuni pretokov vode ne pokažejo vsem načrtovalcem in graditeljem enakih podatkov...
FRANCE CERAR
0 STOLETNIH vodah m POPLAVAH NA OBMOČJU NAŠE OBČINE:
Vode so nas vedno zalivale
,ern sestavku želimo bralce seznaniti z nekaterimi večjimi poplavami na območju domžalske nel^e' ki so prebivalce in vso skupnost skoraj zmeraj hudo prizadele. Omenili bomo seveda le nim tere ~ večje, ki jim navadno pravimo stoletna voda in se s svojo uničujočo močjo in katastrofa!-katL^skdicami pojavijo nekako vsakih sto let. Bralec pa bo lahko spoznal, da so takšne "'°f<*lne povodnji pri nas celo pogostejše kot na sto let. O tem, tako pogostem zlu pri nas je nesr£*°r 11 svoi‘ knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da so v letu 792 naše prednike obiskale hude e: povodnji, lakota, kuga in potresi.
je razlila čez polja, travnike in vasi; tekla je skozi stanovanjska in gospodarska poslopja, zalila je več

NAMESTO NOVOLETNIH ČESTITK IN DARIL:
Obrtno združenje za bolne otroke
Ravnanje obrtnikov, povezanih v Združenje, je lahko za primer drugim
9. oktobra 1990 je obiskal Obrtno združenje Domžale predstojnik Otroške bolnice v Ljubljani prim. dr. Pavle KORNHAUSER. Navzoče predstavnike Obrtnega združenja in člane izvršnega odbora je seznanil z razmerami v otroškem zdravstvu, pa tudi z željami in ambicijami, ki jih delavci v tej veji zdravstva imajo, da bi pri svojem delu dosegli čim višji raven. Predočil je sodobne težnje v tehnologiji, ki z naglimi koraki drvi nezadržno naprej, v našem zdravstvu pa v tej dirki ne moremo sodelovati, ker za to preprosto ni denarja.
Predstavil je najsodobnejšo aparaturo za pomoč otrokom - bolnikom, obolelim na dihalih. V zadnjem času je namreč zaradi vsakovrstnega onesnaževanja okolja in propadajočega ekološkega ravnovesja teh obolenj med otroki vse več. Tako je pomoč v najsodobnejši obliki (sodobne aparature) več kot nuja. Po posredovani informaciji se je izvršni odbor Obrtnega združenja Domžale po krajši razpravi odločil, da nameni sredstva, ki so bila rezervirana po planu za nakup novoletnih čestitk in koledarjev - za nabavo omenjene medicinske apa-
rature. Povedali in poudarili so že, da denar namenjajo neposredno uvozniku, meneč, da so s tako potezo zagotovili bližnjico nakupu in hkrati storili največ, kar je v novoletnem razpoloženju in praznikih moč in treba storiti.
S tem so nam Obrtno združenje, izvršni odbor ter člani združenja že čestitali novo leto na način, ki je najlepši, najhumanejši, zagotovo pa tak, ki je lahko drugim kolektivom, ki prav tako namenjajo sredstva za novoletna praznovanja in čestitke - za svetal vzgled in primer.
86 ie me<* polresom odtrgal Žilo n „ rača na Koroškem. Plaz je zajezil reko Vale, u'7 vasi. 9 cerkva in tri gradove s prebi-V letih iT,, astal° j« ie“ro Nato je prišla še kuga. fetin« w !n (679 je bila zaradi pogostih povodnji staoa, draginja pa velika.
"ji mISu '“"'i*11',suSi so bile jeseni 1701 velike povod-in 171« ° oeževje je pridelke uničilo tudi jeseni 1703 divjal na ”, v'ilar. ki je na velik šmaren leta 1730 Poplavami m 0*,mo^iu' ** le Soočal s katastrofalnimi
PonočiV,v1ll! !n?aren’ 15 avgusta 1805. ob enajstih 'kem narJi hudo nevih<o Pn Novi Štifti na Štajer-Prenočeva|Sa VOda od?''sla kozolec, na katerem so Potonilo romari' 'Z Črnega grabna. Okoli 40 jih je
bila fo5!ava’ kolikor so jih stari Ihanci pomnili, aiflte Bistrice ^ 118 strane*1 sP°dnjega toka Kam-
i!5?- Nad^r 1863 ^ b'la vsa dolina Radomlje pod ^odtrga] oblak1 m^^z^oč.l^pla^"11 “ ^ V
grabna' ^ 9' av8usta 1874 zajelo zgornji del Čr-«l' travnikn')C P°vzročilo veliko škodo. Poleg uniče-tru*e zasul« m nPv' )e voda odnesla večino cest in Gbboj, ' Prodom
S!Slta Bistri!.!875 j? Radomlja preplavila Krtino. Kam-d0 'bansko ravnino in desni breg od
za!fr,'a ut od!,.' ,* soptembra 1876 je visoka Radomlja
^la V Krainjfje^ekdo 'n '"T*' prilokov Povsem
U Pac' in fifrf le močan naliv zlasti v ravninskem V l'aclomlje povzročil veliko poplavo.
Pol meua'^18 le!a 18« 1« bilo dobsko poko-Buličev Vel'k°^ vodo. da tu niso mogli pokopa-deli,8AP°vzročila 1. j-«0**° je na °b<h straneh svoje Igg, ^ruega sr(1i,udl. Kamniška Bistrica. V vzhodnem tolika £v,ta,\b'la 22" 23 m 24- septembra
k*'iso,OSkov travnik5ein)Sk|! 5011 pa ,e segala do °8' vi*okn eli KrašnialT , skupno srenjsko zemljišče. SPten>k4sula s Dro,t ' vtt?,b sejme, je voda tri čevlje
^^h^P^^Vrtmji^Samona
TrJJJ *e bila vedno
j>o
tf^kenideževi* Pon?a ’* prebivalce hudo prizadelo Visoka Bistrica je na
fera^
0boii	)e b,l° zelo deževno! pogo-
* 'a 'i"*
plavo. Med Imovico in Vrbo je leta 1900 narasla Radomlja odtrgala desni breg z nasipom ter zalila okolico. Poplave so se nato pojavljale več let. Spor, ki je zaradi tega nastal, se je Sele po devetih letih končal na sodišču.
Zaradi zamrznjene struge je Mlinščica v letu 1901 poplavila Jarše in Rodico. Po hudi nevihti je v nedeljo, 11. avgusta 1907, nastopila še povodenj. O božiču 1909 je visoka voda spet preplavila okolico.
Med jesenskim deževjem se je v letu 1910 zvrstilo več poplav.
Poplava v novembru leta 1923 je odnesla mostove čez Kamniško Bistrico, da otroci iz Male Loke in Bišč do februarja niso mogli v šolo. V letu 1926 je Bistrica spet odnesla mostove. Močan veter pa je samo na Ihanskem podrl osem kozolcev. V kninski občini je bil pridelek poljščin zaradi povodenj komaj polovičen.
Zlaradi hudega naliva 11. septembra 1927 so nastopile poplave. Najhuje je bilo na ravninskem delu Rovš-čice. Rače in Radomlje, to je na Podrečjem. v Dobu in Krtini.
Dva dni In dve noči - kot Iz škafa...
V letu 1933 je bila večja poplava 20. junija. Dne 20. septembra je spet začelo deževati, lilo je dva dni in dve noči. ljudje so rekli, da se je odtrgal oblak. Visoka
Kjerkoli se je dalo so že med ujmo ljudje in stroji priskočili na pomoč..
ki bi jih lahko uvrstili med stoletne vode. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bila nekatera področja od Lukovice in Zaloga pod Sveto Trojico do Kamniške Bistrice, na Podrečjem, vsa ihanska ravnina od Šumberka do Dola, Bišč in Pšate ter ravnine ob prav tako hudourniški Pšati od Topol do Bišč vsako leto spomladi in jeseni večkrat pod vodo. Medtem, ko so se ljudje poplav zelo bali, pa le-te Trzincev niti niso motile. Nasprotno, kadar Pšata njihovih travnikov ni poplavila, so že vnaprej tožili, da ne bo sena, ker jih voda ni pognojila. Teh vsakoletnih večkratnih poplav ob Pšati pa odkar so v petdesetih letih izkopali razbremenilnik od Topol do Kamniške Bistrice, ni več.
V zadnjem desetletju odkar so regulirali in poglobili struge Rače, Radomlje, Grabnice, Rovščice in Dobskega potoka, so domačini obvarovani tako pogostih nevšečnosti, kot so jih bili včasih deležni po večkrat na leto. Letošnje deževje konec oktobra in začetku novembra pa je pokazalo, da so kljub vsemu poplave vendarle še zmeraj možne.
Morda ne bi bilo odveč, če bi graditelji hiš ter projektanti tako poslopij kot nizkih gradenj cest, mostov, vodnih kanalov in strug bolj upoštevali izredno visoke vode, ki se pojavljajo kar vsakih nekaj deset let.
STANE STRAŽAR
INa več mostovih so lovili plavajoča drevesa, ki so za mostove pomenila veliko nevarnost...
voda. kakršne niti najstarejši domačini niso pomnili, je nastopila 22. septembra med 6. in 7. uro zjutraj in povzročila veliko škodo. Narasla Kamniška Bistrica se
tovarn. Domžalam je grozila prava katastrofa. Največ Škode je bilo v tedanji Bonačevi tovarni papirja in kartona na Količevem.
Na Ihanskem so do več hiš prišli lahko samo s čolni. Pri ihanskem mostu, kot so imenovali most pod Šum-berkom, je visoka voda odnesla jez. Ihancem pa vse brvi in mostove, kolikor so jih od prejšnje katastrofalne vode že obnovili.
Med 15. in 17. decembrom 1935 ter 8. in 12. februarjem prihodnje leto so bile vasi Dob, Krtina in Podrečje kar štirikrat pod vodo.
Ponoči med 7. in 8. marcem 1947, ko so ljudje spali, so zaradi nenadne odjuge velike ledene plošče zajezile strugo Radomlje, da se je voda razlila po okolici. Najhuje je bilo v Krtini in Dobu; voda je vdrla v hiše, kleti in hleve. Radomlja je v tem letu sedemkrat poplavila. V letu 1959 je Rača poplavila devetkrat; Radomlja pa je izpodkopala nasip ter kar čez njive in travnike .tekla v strugo Grabnice.
Neurje spomladi 1968 je povzročilo poplavo, kakršne že od leta 1933 ni bilo; v Železni jami na Gorjuši je voda nastopila 15 metrov visoko.
Septembrsko deževje v letu 1969 je ravninski predel od Zaloga in Lukovice do Podrečja spremenila v eno samo veliko jezero. Otava je bila povsem uničena.
Kamniška Bistrica je v jesenskem deževju od 25. do 26. septembra 1973 povzročila veliko škode. Najptej je odnesla most med Malo Loko in Ihanom. Ko se je tramovje tega mostu zagozdilo pri mostu med Biščami in Selom, je še tega izpodkopala in odnesla. Nevarno je voda izpodkopala tudi mostove pod Šumberkom ter med Študo in Prelogom. Tako je bil promet žez Kamniško Bistrico do Ihana mogoč samo preko mostu na Viru in v Dolu. Potem so najprej za silo usposobili most pri Študi.
Vedno so nas zalivale vode...
Kot smo že na začetku omenili, smo skoraj za tristoletno obdobje navedli le nekaj ekstremno visokih voda.
Liberalna demokratska stranka (bivša ZSMS)
Občinski odbor Domžale
ODPIRA
Poslansko pisarno
z željo navezati neposreden stik s prebivalci Domžalske občine
Sprejemamo predloge, pripombe, mnenja, ki jih bomo skušali vključiti v delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov naše občine.
Poslanski klub Liberalne demokratske stranke
Domžale
Vabilo na koncert
Moški komorni zbor - Mengeški zvon - vabi ob svojem 15-letnem delovanju na koncert 23. 11. 1990 ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu. S koncertom se vključujemo k praznovanju 160 letnice rojstva našega rojaka Janeza Trdine.
MENGEŠKI ZVON
Na podlagi 7. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 15/ 90) je Izvršni svet SO Domžale na seji dne 29. 10. 1990 sprejel
SKLEP
o razpisu natečaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Domžale
i.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 1.200.000,00 din (en milijon dvesto tisoč din).
II.
Posojilo se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, urejanje in opremljevanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	nakup nove ali generalno obnovljene opreme.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	samostojni obrtniki,
-	podjetja v zasebni in mešani lasti,
-	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Domžale.
Posojilo se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do pet let.
Višina obrestne mere za posojila znaša 60% obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri LB Banki Domžale, d. d. Domžale in se spreminja s sklepom v skladu s politiko obrestnih mer.
V.
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo skupaj s spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v Občinskem poročevalcu občine Domžale na Izvršni svet občine Domžale.
V prošnji morajo prosilci navesti ime, priimek oz. firmo in naslov podjetja oz. obratovalnice, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila.
Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente:
a)	potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja;
b)	potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov;
c)	dokazila glede na namen posojila:
-	pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
-	pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme,
-	pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji inovacije,
d)	če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku šestih mesecev od pridobitve posojila.
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke oz. banki.
IV.
Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v osmih dneh po sprejemu posredoval vsem prosil-
VII.
Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke - Banke Domžale, d.d. Domžale s katero bo Izvršni svet občine Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
VIII.
Sklep se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale.
Predsednik IS Anton PRESKAR, dipl. ing. gr.

HUNTE W SE POGOVORITE:
Razpored obiskov predsednikov Skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale
5. decembra 1990 ob 18. uri - dvorana v domu krajevne skupnosti Trzin (KS Trzin)
12. decembra 1990 ob 18. uri - dvorana v kulturnem domu Radomlje (KS Radomlje, Preseije, Rova, Homec-Nožice)
14. decembra 1990 ob 18. uri - dvorana delavskega doma DS v Ihanu (KS Ihan, Dragomelj-Pšata)
19. decembra 1990 ob 18. uri - dvorana delavskega doma na Viru (KS Toma Brejca, Jarše-Rodica)
21. decembra 1990 ob 18. uri - prostori osnovne šole Blagovica (KS Blagovica, Krašnja, Češnjice, Trojane)
RAZMIŠLJANJE PO DNEVU MRTVIH:
Misel ima mrtve, pomoč živim•••
Novembrski praznik je svojevrsten. To je dan mrtvih - pa hkrati tistih, ki so prav tako kot mi nosili v srcih upanje v svetlobo in življenje. Posvetimo misli ljudem, ki jih ni več med nami, svojim najbližjim, sorodnikom, prijateljem, s katerimi smo živeli, delali in hrepeneli.
Naj nas zanese misel v zgodo- bine morij, zmore do vesolja, do vino med tiste, ki počivajo v do- sonca, zato lahko najde spomin na mači grudi ali jih pokriva tuja zem- sleherno žrtev vojn, do ljudi, ki so. Ija, tistim, ki imajo mesto na ureje- obležali pod krošnjami v gozdovih, nih pokopališčih ali v najbolj skri- ki so izmučeni od trpljenja obne-tih kotičkih tega sveta. Misel meli v taboriščih in končali v kre-zmore povsod - v najtemnejše glo- matorijih. Mnogi so umirali po
strelskih jarkih in zmrzovali v sibirskih zimah. Neskončna vrsta tovrstnih siromakov je bila, ki je blodila s potrtimi srci in ranjenimi dušami.
Sleherni od teh ljudi je pustil pečat svojemu času, živel za ideale in ljubil življenje.
Ne moremo mimo žrtev na cestah, v planinah, jamah, na morju. Ne smemo mimo ljudi, ki so umrli na delovnih mestih ali na tiste, ki so reševali, pa so umrli. Naj ne bo
njihova smrt zaman!
Ob letošnjem dnevu mrtvih smo se zbrali ob obnovljenem spomeniku borcem 1. svetovne vojne, <» se simbolično poklonimo njihovemu spominu in oddolžimo za po-
zabljena leta.	...
Majhni smo v teh prizadevanjih, pa vendarle: namen je dober. Nenazadnje naj ima tudi smrt nek smisel, čeprav zveni še tako absurdno. Vsi, ki so kakorkoli onnj!’ so prispevali na svoj način, da živimo mi, saj poznate priliko o posejanem semenu, ki umre in s tem obrodi stoteren sad.	. .
Rad bi, da bi sprave ob grobiščih dosegle svoj pravi namen! Dajmo mrtvim pokoja, kjer počivajo m mesto v naših srcih, nam pa mnog strpnosti in razumevanja pb ustvarjanju prihodnosti, za katero
med nami.
Slava njihovemu
!pj$cn*
USTANOVNI ZROR ZDRUŽENJA RAZLAŠČENIH LASTNIKOV PREMOŽENJA V DOMŽALAH
Premožetife čimprej nazaj prvotnim lastnikom
V Domžalah so 15. 11.1990 ustanovili podružnico slovenskega Združenja razlaščenih lastnikov premoženja (ZRLP).
Na ustanovnem zboru so prisotni izvolili upravni odbor, ki ga sestavljajo: IVAN MARČUN, BRANE MATIČIČ. ANDREJ SVETLIN, ACI BERTONCELJ, JAKA LOŽAR. TONE IPAVEC, TONE OKRŠLAR, JOŽE MALI, ANTON GRILJ, MAJDA ŠTIFTAR, LJUDMILA BERLOT IN FRANC GABRIČ. Za predsednika upravnega odbora so izvolili IVANA MARČUNA, namestnik pa je ANDREJ SVETLIN, tajnica pa LJUDMILA BERLOT
nika nepremičnin, saj je v njegovem primeru šlo do zdaj za zelo slabo vzdrževanje njegovega nacionaliziranega premoženja v občinski lasti.
Več prisotnih je ugotovilo, da v Domžalah vendarle obstaja politična volja in želja, da se storjene krivice prično odpravljati. Potrebno bo preučiti vse vloge, najprej tiste, ki zadevajo objekte
v današnji lasti občine. Po nePr8'f®?^ nih podatkih občina razpolaga taca z več kot 200 objekti, ki jih uporabil« bodisi sama ali pa oddaja.
Zelo poučen primer, ki bi se ga brž urediti je primer bivše slaščic«" Lenček, ki je fizično kot objekt ost«' taka kot je bila ob odvzemu, um-bodo lahko svoje probleme in zan za odpravo krivic naslovili na Zdruz razlaščenih lastnikov premoženja, ^ družnica Domžale, p. p. Kmečke zv Slovenije, Ljubljanska 70 v Domza
Razlaščence bodo tudi sprej«,"‘|( v poslanski pisarni, ki bo odprla , torek od 18.30 do 20.30 ure. Baz'^ čenče bo ob torkih sprejemal eoei' članov upravnega odbora, ki bo p e vil tudi program dela.
O njem bomo še pisali.	. 0|,
Za objavo pripravil JUFIJ BEBj,
Zbora, ki ga je vodil Jurij BERLOT, član Slovenske kmečke zveze, se je udeležilo 33 članov. Navzoči so povedali marsikaj o tem, kako so bile storjene krivice, ki so jim bile prizadete. Največkrat je šlo za obliko nacionalizacije, pogostne so bile tudi zaplembe. Zanimiv in tipičen je tudi primer aronda-cie zemljišča v Moravčah, kjer danes stojita osnovna šola in vrtec. Gre za še posebej vpijoč problem, saj je bila odtujitev zemljišča lastniku (vzrok arondacija) storjena v 70. letih. Zemljišče je bilo lastnikom odvzeto pod pretvezo arondacije, še pred izvršeno arondacijo pa so jo namenili za gradbeno uporabo. Poudarjeno je bilo, da je bilo v gospodarjenju z zemljišči mnogo »nepodkovanih« ljudi opetnajsteno pod pretvezo arondacije. Znano je namreč, da se je arondacija lahko uporabljala le za pridobitev kmetijskih površin.
Ivam Marčun je poudaril, da je takojšnja naloga pravna razveljavitev zakona o nacionalizacijah in zaplembah. Lastnina je merilo vrednosti našega dela. taki zakoni pa so razdvojili slovenski narod. Ureditev tega je gotovo tudi eden od pogojev za narodno spravo.
Zastopnika občine Olge RAHNE in Brane HEFERLE sta udeležencem pojasnjevala današnjo pravno stanje. Pravni odgovori so bili tehtni, ob tem pa se je izoblikovalo prepričanje, da bi lahko z odpravo starih krivic delali nove, denimo metali ljudi iz stanovanja. Poudarili so, da razlaščencem, ki bodo dobili lastnino nazaj ni cilj nekoga postavljati na cesto, temveč objekt pametno uporabiti in s sredstvi, prejetimi za najemnino koristno ravnati. Jože Obervvalder je poudaril kot družbeno potrebo po opredelitvi konkretnega last-
Obcani pišite o tem, kako so vam...
ZRLP podružnica Domžale Je posredovala priporočilo,da bi v nekaj nadaljevanjih objavili pričevanja ljudi o lem, kakšni postopki so bili uporabljeni pri nasilnem odvzemu premoženja.
Zamisel sprejemamo, zalo prosimo občane, ki so jim bile storjene krivice, da nam o tem pišejo. Zal moramo le omejiti prostor, tako, da vas prosimo, napišite nam svoj primer na največ dveh straneh. Privzemamo si pravice, da vaše tekste
obllkHjano i« objavo.	UREDNIŠTVO
ŠE vedno MIGamo • glasilo vaških čenč
V oddaljenih predelih občine se nekatere čenče iz centra širijo dlje časa, še posebno če so ilegalnega in podtalnega izvora. Odgovora sicer ne zaslužijo, vseeno pa je potrebno vrlim ilegalcem(-u) povedati svoje mnenje.
Ne bom komentiral zmedenega teksta, ki s postavljenimi cilji MI-Ganja MIGačev nima nič skupnega; če seveda ni posredi užaljenost avtorja(-ev), da pri realizaciji teh ciljev ne more ali ne zna sodelovati neposredno in njegova samokritika, da teh ciljev ni uresničeval ali pa jih je celo zatiral ko je za to imel vse možnosti (enoumno in enopartijsko oblast, privilegije organizacije, demokratični centralizem, samoupravljanje, delegate, ki so znali enotno in učinkovito MI-Gati).
Zmedenost in slabost MIGajo-čega teksta je v tem, da je cilje pobral od novih parlamentarcev - bivših preganjanih borcev za svo-' bodo posameznika, naroda, mišljenja in tiska, ki jih kljub spletkam tistih, ki so do sedaj enoumno MI-Gali in kot smo lahko prebrali ŠE vedno MIGajo, poskušajo čim preje uresničiti. Vse skupaj je zabeljeno z izvlečenimi citati in nizkotnostmi, ki naj bi nekatere osmešili, jim povzročili čim več
škode in jih po možnosti še skregali.
MIGajoči teksti bodo obravnavali le lokalne čenče, ker se MI-Gači ne čutijo nacionalno ogrožene, kar jim garantirajo tisti, ki so nas pahnili v moralno in gospodarsko razsulo (Kardelji, Avnoji, Kavčiči, Kučani; da prav ste prebrali množično obliko) - to je njihovi bivši pokrovitelji na novih in starih položajih (predvsem pa v novi preobleki).
Edino dobro stran MIGanja novega glasila vidim v tem, da bodo sedaj te stvari prihranjene drugim časopisom in da ne bo povzročalo stroškov in jemalo prostora. Skrb pa vzbuja očitno dejstvo, da ima ilegalna MIGaška grupa svoje člane (lahko je samo eden ali pa je lahko to kar cela etablirana stranka) v občinski skupščini ali pa vsaj v njeni neposredni bližini, kar nam vsem skupaj ne more biti v ponos.
S spoštovanjem!
TOMAŽ ŠTEBE MENGEŠ
RAZVOJ NAŠE TELEFONIJE:
Zvonilo
bo 4367 novih teieSonov
V občini Domžale teče že več let akcija zbiranj sredstev za razvoj telefonije pod nazivom Domža »4000« telefonov in to na območju VA TC -4000 priključkov in dodatno KATC - Mengeš še priključkov ter naknadno KATC - Radomlje še priključkov.	..j.
Za akcijo razvoja telefonskih zmogljivosti, je ^e‘ odziv, saj je preko RAZVOJNEGA ZAVOD DOMŽALE oziroma bivše Samoupravne ^ontun?tva interesne skupnosti Domžale, združevalo srec^ preko 4000 občanov iz naslednjih krajevnih skupno
KS Slavka Šlandra KS Simona Jenka KS Venclja Perka KS Trzin KS Vir
KS Jarše-Rodica KS Dob KS Ihan KS Krtina KS Zalog Vrhpolje KS Mengeš KS Homec KS Radomlje KS Preserje KS Rova KS Dobeno
KS Gorjuša-Žeje-Trojica Delovne organizacije
do 10. 8. 1990 prijavljeno skujpaj:
L faza
788
223
60
231
227
55
167
100
420
71
2342
o priklapljali telefone?
an izgradnje razdelilnega naročniškega ščne avtomatske centrale Domžaje in ^ jeieIn«' mlje«. Pripravil ga je izvajalec del PAT' in sprejelo Podjetje za PTT promet Ljublj
m il-23. H- Sl
*j:j$
12.-31- 12- Si
10. 11 24. H 7.11
10. 12 - 7.
29.
22.
5.
10.
5.
17.
22.
7.
12.
to 12 S
TO- fool
1.-29-
1.-12-
1.	-17-1.-22-L- 7-
2.	-12-2.-26-
1	199
2	199* ?! 199}
.199
2. 199
2 1991 2:1991
ll'	n d*
. .	-t. «^Hvidevanju’

PO SEJI IZVRŠNEGA SVETA:
Črnih gradenj več - kaj storiti?
Izvršni svet je v minulih dneh obravnaval poročila inšpekcijskih sluib in Pri tem posebej poudaril probleme in vzroke za nedovoljene gradnje. •'oblematika nedovoljenih gradenj se je v zadnjem času zaostrila, ker Materialna zakonodaja ne sledi politiki razvoja zasebništva in drobnega Sospodarstva.
Izvršni svet domialske občine je ob detajlnejšem pogledu na to problema-Oko izoblikoval naslednje sklepe in ugotovitve s katerimi seznanjamo tudi
bralce.
Uprava inšpekcijskih služb občine Domžale mora pripraviti obrazložen Predlog za spremembe republiških £*Jpisov, ki urejajo področje dela Vadbene in urbanistične inšpekcije, skladu s podanimi pripombami in Predlogi na Izvršnem svetu Skupščine ot>cme Domžale.
Uprava inšpekcijskih služb in ostali upravni organi, ki sodelujejo v postopkih morajo zagotoviti, da se pisemske pošiljke upravnih organov investitorjem vročajo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
bolj racionalen način ob upoštevanju interesov mejašev - sosedov ter varnosti pri delu oziroma poslovanju.
Glede na ugotovitve, da projektantske in nadzorne firme kot tudi izvajalci del ter vodje investicij v podjetjih niso tekoče seznanjeni s spremembami predpisov s svojega področja, naj Uprava za inšpekcijske službe v času od 1.11. do 15. 11. 1990 organizira razgovor s projektanti, nadzornimi organi, investitorji in izvajalci del ter večjimi obrtniki in Sekretariatom za urejanje prostora in varstvo okolja ter Razvojnim zavodom.
zano na izdajo zgoraj navedene dokumentacije. Trimesečna poročila je komisija dolžna predložiti Izvršnemu svetu.	•
Lokacijska dokumentacija naj vsebuje bolj natančno definirane lokacijske pogoje, urbanistična in gradbena inšpekcija pa naj vztrajata pri doslednejšem nadzoru tako samih zakoličb objektov kot tudi gradnje skladno s projekti. Prav tako naj dosledno vztraja in zahteva tudi odgovornost investitorjev kot nadzornih organov.
" proračunu občine je potrebno ugotoviti ustrezna finančna sredstva J* izdelavo nove urbanistične dokumentacije in za ažuriranje obstoječe, 1*5 posledice neustreznih urbani-, . ih dokumentov drastično odraslo na terenu v obliki težav pri reše-^anju tekoče prostorske problema-
Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja mora takoj vzpostaviti evidenco veljavne urbanistične dokumentacije v občini Domžale in jo dostaviti urbanistični inšpekciji in Razvojnemu zavodu Domžale.
nezadovoljstva občanov, poja-
Vov črnih gradenj ipd.
_ Izdelava lokacijske dokumentacije .^“trajna, zato naj Sekretariat za ,, 5)anJe prostora in varstvo okolja in ""k ses,anek z vsemi soglasodajalci J'h opozori na rok za reševanje v|°g občanov.
Sekretariat mora v bodoče redno in pravočasno dostavljati Upravi inšpekcijskih služb z odlokom potrjeno urbanistično dokumentacijo.
Urbanistična in gradbena inšpekcija mora do 31. 12. 1990 pripraviti pregled in poročilo o črnih gradnjah brez lokacijskega dovoljenja in strokovno opredeliti možnost za eventualno legalizacijo teh objektov oziroma opredeliti tiste, ki jih pod nikakršnimi pogoji ne moremo legalizirati.
Podrobnejši kataster črnih gradenj se mora pripraviti do konca leta 1991.
Urbanistični in gradbeni inšpektor opravita razgovor z vodstvom Stanovanjske zadruge in Sekretariatom za urejanje prostora in varstvo okolja glede nadzora nad spoštovanjem pri-glasitvenih del.
vam'!retanat za ureianje prostora in str. i.V0 0'colja mora v upravnem po-jasn “ lzda)a,i odločbe, iz katerih je kak«* 'n ““dvoumno razvidno, ne so obveznosti investitorjev ter l-r več pozornosti usklajenosti UrKac'),*te dokumentacije z c Cistično dokumentacijo.
Zaradi kasnitev pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov se naj na Republiško skupščino posreduje pobuda, da se rok veljavnosti urbanističnih dokumentov, ki niso izdelani v skladu z Zakonom o urejanjem naselij in drugih posegih v prostor, podaljša do 31. 12. 1992.
Pri postopkih izdajanja posameznih dovoljenj v občinski pristojnosti kot tudi pri izdelavi lokacijskih dokumentacij na Razvojnem zavodu, geodetskih posnetkih na Geodetski upravi, naj imajo posebno prioriteto podjetja ter obrt zaradi aktiviranja novih delovnih mest v občini.
z osnovno
S koordinacijskimi sestanki, ki jih vodi ing. Kovač, sodelujejo pa inšpekcijske službe in Razvojni zavod Domžale, je potrebno nadaljevati, ter o nerešenih problemih ali neusklajenih zadevah tekoče obveščati Izvršni svet. Zadeve je reševati na čim-
Koordinacijska komisija pri Sekretariatu za urejanje okolja in varstvo okolja naj enkrat mesečno obravnava poročilo o izdelavi lokacijske dokumentacije, izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter problematiko, ve-
Zadolži se člana Izvršnega sveta ing. Kovača in ing. Karlovška, da predložita Izvršnemu svetu predlog za formiranje strokovne komisije arhitektov - strokovnjakov z območja občine Domžale ter predstavnika Razvojnega zavoda Domžale in Ko-munalno-stanovanjskega podjetja Domžale, katere naloga naj bi bila priprava programa revitalizacije posameznih objektov in urejenosti okolja v občini Domžale. Komisija naj bi pripravila ustrezne programske usmeritve in spremljala tekoče delo na tem področju. Proučiti je potrebno tudi možnost za zaposlitev ustreznega strokovnjaka s prej omenjenimi nalogami v okviru Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja.	•
Izvršni svet SO Domžale bo 15. 1. 1991 obravnaval realizacijo teh sklepov oziroma stališč.
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE - V TOREK, 27.11.1990 V KNJIŽNICI DOMŽALE
Srečanje s predsednike: vlade v senci
SDP
BI ŽELELI PREDSEDNIKA VLADE V SENCI VPRAŠATI KAJ BI STORIL DRUGAČE OD TISTIH V SONČNI VLADI?
USTAVA - KAKO DOSEČI DOGOVOR IN SPORAZUM VSEH SLOVENCEV?
KAJ BO PRINESEL PLEBISCIT?
KAKO V SPOPAD Z NARAŠČAJOČIM NEOKON-ZERV ATI VIZMOM?
Ta in še mnoga druga vprašanja bomo Domžalčani lahko zastavili predsedniku VLADE V SENCI EMILU MILANU PINTARJU na pogovoru, ki bo v torek, 27. novembra 1990 od 18. ure dalje potekal v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale.	VABLJENI!
Bolezen, ki se ji reče »hitri zaslužek«
priprav za sprejem nove ustave. Ustava bo temeljito prevetrila pristojnosti občin in republike: republiške pristojnosti bo okrepila, občinam bo kopico pristojnosti odvzela in zato ne bo nobene potrebe več, da bi občina zasedala tako veliko ozemlja (razen, ko gre za mesta) kot danes.
politični dialog je treba trdnejših argumentov in ne fraz. In če te pri velikosti občine: Avstriji ali Italiji je občina
smiselno pred novo ustavo sprejemati občinski grb?
sva
MAJHNA, veliko manjša kot je današnja občina Domtale.
V tej zvezi jem še nekaj:
Vas zato sprašu-
Jj-krarzbartii

Osebno vas sicer razumem, da telite ozemlje občine celo razširiti (prejšnji Občinski poročevalec na 2. strani): 1. do tega imate vso legitimno pravico; 2. ne poznam vladarja, ki bi se veselil drobljenja svojega fevda (zato razumem tudi Markoviča in zvezno Predsedstvo).
Izbiramo nov občinski grb. Dejali ste, da je tisti netopir ali kaj (pokazali ste na ilegalca v sedanjem grbu) neustrezen.
Kaj se bo zgodilo, Če bo grb lep? Nove občine se bodo teple zanj!
Kaj se bo zgodilo, če bo grd? Nobena od novih občin ga ne bo hotela, niti ga ne bo hotel za svoj simbol imeti noben od naših krajev!
V redu, o okusih Ijamo. Toda: ali
razprav-vam zdi
Zato predlagam, da nekaj mesecev še počakamo z grbom, da ne bi slučajno po nepotrebnem izgubljali denarja...
IGOR LIPOVŠEK
V	zadnjem času se je v kranjski deželi razpasla epidemija nove bolezni, eno njenih največjih žarišč pa je prav v Domžalah. Bolezen še nima svojega imena, lahko pa bi se ji reklo »sindrom neizmerne skrbi za poučevanje varne vožnje«. Njeni zunanji znaki so predvsem v bliskoviti rasti števila avtošol. Vsak ča bo imela že vsaka ulica v Domžalah svojo avtošolo, nekatere boljše pa jih imajo že več.
V	sedanjem času razvoja liberalnega kapitalizma, poznanega po poslovni ne-solidnosti in hitri akumulaciji kapitala, je omenjena bolezen zajela večje število podjetnikov, ki so pripravljeni za bagatelno ceno nepoučene ljudi poučiti o prometnih predpisih in vožnji avtomobila. Pravega vzroka bolezni še niso odkrili. Nekateri strokovnjaki sumijo na virus z imenom »hitri zaslužek«, vendar tega še niso uspeli zagotovo dokazati.
Sedaj morate biti previdni, kajti minili so časi starih avtošol in njihovega enotnega programa in standardov. V modemih avtošolah. katerih jamstvo kvalitete je znak d. o. o., pri super avtomobilih in super inštruktorjih ni več važno koliko ur in kako kvalitetnega pouka traja tečaj cestno-promemih predpisov, saj vas nekateri lahko vse variante testov naučijo tudi na pamet. To pa še ni vse! Sedaj tudi ni več nujno, da ura vožnje traja 60 minut ampak lahko tudi manj, saj mora inštruktor naslednjo uro biti že v drugem mestu. Verjetno gre za zakon kvalitete in kvan-
titete. Sedaj ni več potrebno čakati, da vas vzamejo v avtošolo, čeprav seveda nikjer ni rečeno, kdaj vas bodo spustili na izpit. Tudi to je konkurenca! Bistveno je, da je kandidatom zagotovljena vožnja vsak dan (dokler imajo dovolj denarja). Pri številu ur ni nikoli dobro preveč varčevati, petdeset ur več ali manj, važno je znati varno voziti.
Kaj čaka izpitni center Domžale? Zakaj se tudi oni ne prilagodijo novim razmeram in naprednejšim idejam. Zakaj tudi oni ne znižajo monopolistične , začnejo z izpiti ob sobotah in ne-
deljah, če že ne ponoči. Če je kandidatov preveč, bi se lahko po znanem receptu izpit skrajšal na 5 ali 10 minut, kar bi zadostovalo do Repovža in nazaj. Tudi pri takoimenovanih polah bi se lahko prijateljsko dogovorili za eno ali največ dve varianti. Tako ne bi po nepotrebnem mučili kandidatov, pa še zmanjšali bi stroške. Če sami tega ne zmorejo, pa naj da občina koncesijo kakšnemu d. o. o. Zagotovo se bo našel kdo, ki bi jo z veseljem sprejel.
Kot je znano, je cilj vsakega gospodarstva njegova rast in povečanje profita. Ker bo počasi zmanjkalo kandidatov, bo nastal problem »surovine« za množico avtošol. Nujno bo potrebno najti rešitev, mogoče celo v uvozu kandidatov. Morebiti bi se dalo prepričati tudi starejše voznike, da gredo še enkrat v avtošolo, vsaj zato da vidijo, kaj so pred leti zamudili. Zelo verjetno bi se izplačalo učiti tudi po posebnem programu vožnje v Evropo 92.
MITJA HRIBAR
HJferMno
Dijani
veste, da smo Slovenije sredi
Toda cenena politična demagogija je, če obenem govorite, da je povečanje občine približevanje »evropskim« standardom. Ne morete kot argument za svoje trditve vedno uporabljati izraze: duh časa, demokratično, evropski standardi... Za
Cesta nam jemlje najdragocenejše
Teden otroka je čas, ko po vsem svetu odrasli še posebej razmišljamo, kako bi obvarovali otroška življenja pred smrtjo, boleznimi, revščino, kako bi jim omogočili srečno in zdravo otroštvo. Po sklepu mednarodne organizacije za otroke je letos prednosma skrb za varnost otrok v prometu. Promet, kot nujno potrebno področje človekovega udejstvovanja, je namreč hkrati
poguben za tiste, ki se še ne znajo ali se iz kakršnihkoli razlogov nepravilno vključujejo vanj. Tudi pri nas otroci predrago plačujejo ta davek civilizacije, zato smo vsi, ki z njimi delamo in živimo dolžni poskrbeti za njihovo čimboljšo prometno usposobljenost.
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE PO KONGRESU
Ne
Za pravo socialno demokracijo
hizrria da™10™ v liudeh tudi nekaj mazo-SfeL,,50 Popravljeni vztrajati tudi v oma-‘isti, ki *trank'. Toda v "jej smo “tali le
•	a*sko mm resn'<"no !evo 'n socialno demo-
koristni;, !?en' nimamo želje po oblasti rai«n Pani 1,U' Mn°8i' ki 50 Pred leti na ^"toCio ,meh na)ve<! koristi in se z njeno
•	. j° p0£LZpe,no dyigovali, pa dandanes že fjo. Da na ■ nov' oblasti in se ji prilizu-risanje nJ k01 °Jblasti- ki j' Prilizovanje in dolan J "e bi godilo, je pa tako ali tako že
°j?0 znano
k 2*" ,ako
s|°venski
bi bilo treba povedati, da
|*enovite|j‘1[’*>raladi veliko pripomogli tudi nJe’ ki so ^ “stnetjeni ljudje znotraj Par-
Pfstili bol,WKPreminjal1' Siavo. <:„,jSev,kom, da bi
znotraj
obenem pa niso ponovno dvignili
a>a brezp^friba družbene ureditve je £te-^a,"i. SrJL]lva"Ja krvi m s poštenimi voli-

y"v' oblasti P°z'c'Je> in mnogi, ki se udinjajo
so ln kritik za n’r». {fi naslovnik vseh napa-hton j^P^edalimvni* 051' Toda prenovitelji P^nernu kom,,„:i!!CIOnarn‘.rn metodam in Cilji stranke so
nzmu.
usmerjeni k demokratični socialni državi. Ob tem pa zavračamo za suverenost slovenskega naroda nevarne poskuse, da se narodnoosvobodilna vojna, kot del svetovne protifašistične koalicije in oborožen upor proti okupatorju in njegovim pomagačem, enači z državljansko vojno.
Stranka se želi profilirati kot socialna demo kratsko usmerjena, saj v Sloveniji trenutno ni prave sile znotraj vladajočih strank DE MOSA. ki bi se zavzemale ža omejitev eko nomske moči kapitala, za soodločanje delav cev, za močne sindikate, za lokalno samou pravo in širjenje participacije državljanov.
In še o nečem bi radi spregovorili. O strahu levo usmerjenih ljudi, ki se vse bolj bojijo izražati svoje prepričanje. Novi oblastniki so se dobro učili od svojih boljševističnih učiteljev in se enostavno poslužujejo njihovih metod. Prenovitelji Partije se nismo borili za to, da se bodo ponovno vrnili časi, ko ljudje ne bodo upali povedati kaj so, in se bodo zaradi svojega prepričanja bali za službe. Radikalci iz Demosove koalicije so namreč pripravljeni tudi zaradi pragmatičnih prestižnih razlogov in kadrovskega nagrajevanja spodkopati ugledne strokovnjake in vodilne v podjetjih. Verjemite, da bi bila lastninska reforma že zdavnaj opravljena, če ne bi bilo zadaj računice, da je na vodilnih položajih še premalo »demosov-skih« kadrov. Tako se ponovno vračajo časi.
ko ni pomembno, koliko znaš in veš, kako uspešen si, ampak komu pripadaš, ali natančneje rečeno tista znana: saj to je vendar naš človek.
Na kongresu smo spregovorili tudi o novi slovenski ustavi. In na Čem bomo vztrajali?
Smo proti nesprejemljivemu in filozofsko pogojenemu pojmu svetosti življenja.
Poudari naj se pomen narodno osvobodilnega boja za Slovence.
Ustava naj poudari socialno državo, opredeli naj tudi socialnoekonomske pravice.
Nasprotujemo republiškemu centralizmu, ustava naj določi podlago za razvoj lokalne samouprave.
Smo za dvodomen parlament (zastopanost regij!!).
Ustava naj opredeli postopno demilitarizacijo Slovenije.
Ustava naj ženskam in njihovemu enakopravnemu položaju v družbi nameni več kot le pol stavka.
Za konec pa tole. Veseli smo, da v naši stranki ljudje delajo tako, kot jim narekuje njihova zdrava pamet, osebna duhovnost, razum in intelekt. Otresli smo se strankarske discipliniranosti, nareka »demokratičnega« centralizma in dirigiranja. Naši člani niso glasovalni stroj, ki se mora podrejati strankarski logiki. In v tem je trenutno naša prednost in moč.

Prometna vzgoja je v šolski vsebini široko zasnovana in se prepleta pri določenih predmetih večkrat v letu in tudi večkrat v osemletnem šolanju. Zelo resno vzamemo tudi začetek šolskega leta, zato na vseh šolah v uvodnih urah obnovimo znanje o prometu, pomagajo nam miličniki, SPV v cestnem prometu, AMD in drugi. Kljub naštetemu pa smo na šoli Šlandrove brigade ob dnevu otroka pripravili še dodatne vsebine in aktivnosti z željo, da učenci o prometu čim bolj razmišljajo in predvsem iščejo svoje mesto v njem, ter tako presodijo, ali se znajo pravilno ravnati na prometnih površinah. Učenci so skupno z razredniki pripravili prometnovzgojne ure; ponekod povsem samostojno, drugje pod skrbnim učiteljevim vodstvom. Ko smo ure analizirali, smo lahko ugotovili, da so nas otroci v marsičem presenetili. V nekaterih razrednih skupnostih so pripravili prave dramske prizore dogajanja na cesti. V teh prizorih niso pozabili omeniti »rolk«, ki so postale zelo priljubljeno, a nevarno prevozno sredstvo, objestnih voženj s kolesi in motorji, potovanj v avtobusu in čakanje nanj ob cesti. Gledanje filmskih prizorov s sodišč jim je dalo navdih za uprizoritev dogajanja na sodišču, ko so učenci - porotniki ugotavljali krivdo za povzročeno nesrečo. V številnih razrednih skupnostih so se učenci pomerili v znanju prometnih predpisov, izdelovali so prometne znake, risali risbe in plakate, ki sedaj visijo na stenah učilnic v opomin in razmišljanje. Veliko so se pogovarjali o obnašanju, za kar so uporabili knjižico »Bonton«. Zani-
mivo je tudi, da so intervjuvali učenca - očividca prometne nesreče in učenca, ki je nesrečo doživel, a na srečo z lažjimi posledicami. Ugotovili smo, da učenci sledijo sredstvom javnega obveščanja, saj so v velikem številu analizirali članke o prometnih nesrečah, opazili pa so tudi nova opozorila voznikom na radiu in televiziji. Opozorila o alkoholizmu so jih zelo pretresla, zato upamo, da bodo kot bodoči vozniki o tem razmišljali.
Tako torej o prometu otroci sami! Veliko vedo o predpisih, o obnašanju, o tem, kaj se sme in česa ne na prometnih površinah, pa je kljub temu njihovo ravnanje včasih nerazumljivo objestno, kot da nikoli niso slišali za krvave posledice neupoštevanja prometnih predpisov, za preštevilne smrti, invalidnosti, solze in bolečine staršev ob izgubi otroka.
Zakaj tako? Razmislimo vsi! Ali ni promet tudi odraz vsakdanjega življenja, ko zavestno kršimo predpis, ga obidemo ali celo izkoristimo sebi v prid? Način je isti v prometu, le da tu teče kri, so solze, so bolečine ... Zaradi naših otrok je zato potrebno, da v vseh tednih slehernega leta odrasli razmišljamo, kako bomo z upoštevanjem pravil povsod, še posebno pa na cesti, dali otrokovemu znanju prometnih predpisov pravo vrednost. Otrokovo zavestno prepričanje, da je to, kar se je o prometu naučil, potrebno upoštevati na vsakem koraku prometne površine in da tako ravnajo vsi, bo najboljše zagotovilo za njegovo varnost. Varen korak v promet pa našim otrokom želimo vsi. mar ne? JOŽICA POLANC, dipl. ped.
iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših
Cesta Pečfr-Pretrž
Cesta Moravče-Gabrle
Cesta Sp. Petellnlek-Javorle
Kdaj večnamenski prostor v Blagovici?
Ob glasovanju za podaljšanje občinskega samoprispevka je bilo v KS Blagovica In Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo — podrvtnllnl šoli Blagovica predvideno, da bo v primem Izglasovanega samoprispevka ob šoli zgrajen večnamenski prostor, za kar Je bila te pridobljena dokumentacija. Vemo, da občinski samoprispevek ni bil Izglasovan, zalo je ZDRAVKO PRAŠNIKAR, DELEGAT KS BLAGOVICA V ZBORU KS postavil vprašanje: Kje bomo dobili sredstva za uresničitev programa neizglasovanega samoprispevka In kdaj lahko krajani tega območja In kolektiv ter učenci Osnovne šole Blagovica pričakujejo Izgradnjo več kol potrebnega večnamenskega prostora In s tem vsaj delno Izenačitev pogojev šolanja otrok.
V odgovoru, Id ga Je pripravil FRANCI JUHANT, sekretar Sekretariata za občo upravo. Je med drugim
rečeno:
Dejavnost osnovnega izobratevanja ima v programu zagotovljena tudi sredstva za investicijsko vzdrtevanje - 0.20 v okviru stopnje za redno dejavnost. To za leto 1990 pomeni 7.227.870 din, ki so v skladu s programom investicijskih in vzdrževalnih del ie porabljena.
Pripravljajo se planski dokumenti za srednjeročno obdobje 1991-1995, kjer bodo evidentirani vsi šolski objekti, kot tudi potrebe po obnavljanju le-teh, vendar bo vse potrebno uskladiti s finančnimi motnostmi.
Trenutno pa še ni razčiščeno vprašanje prenosa financiranja osnovnega izobratevanja na republiški proračun in v kakšni meri bo prenos izveden - ali bodo to le osebni dohodki učiteljev in del materialnih stroškov ali še kaj več. V tem primeru bodo občine doline v svojem proračunu zagotavljati sredstva za dodatne programe kot tudi za investicijsko vzdrtevanje objektov. Prav tako je trenutno vprašljiv vir dohodka, s katerim bo občina razpolagala v prihodnjem letu. Posameznih prispevnih stopenj ne bo več, Zakon o financiranju javnih potreb bo urejal financiranje proračuna občin in republike in določal, kolikšen del davka bo pripadal občini.
Celotna shema proračuna za prihodnje leto je bistveno drugačna kot v letošnjem letu, posamezni programi dejavnosti ne bodo več ločeno prikazani, pač pa po vsebini vključeni v enoten proračun - naprimer vse investicije, ki jih bo občina financirala iz proračuna, bodo zbrane na enem mestu, tako da bo preglednost nad investicijami bistveno boljša.
O javni razpravi
Jotlca Štuhec, delegatka Družbenopolitičnega zbora, je vprašala kako je z resnično javnostjo javnih razprav. Po njenem mnenju je namreč obvestilo o razgrnitvi posameznih aktov v Uradnem vestniku občine Domžale absolutno premalo, bolj učinkovito bi bilo, če bi bila informacija objavljena v Občinskem poročevalcu. Ob večji Informiranosti ljudi bi že v času Javne razprave prejeli več predlogov In pobud, ne pa da se lete pojavljajo na sami skupščini.
Po mnenju Lada Goričana, Sekretarja Skupščine občine Domžale, ki v svojem odgovoru predstavlja tudi dolžnosti predlagatelja posameznega akta, bo potrebno z oblikovanjem novega Poslovnika naše skupščine institut javne razprave natančneje opredeliti, zlasti glede nosilca in načina poteka.
Poglejmo pa še, kaj je dolžan predlagatelj:
-	osnutek akta oz. gradiva javno objaviti oz. zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo
-	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem
-	določiti primeren rok za javno razpravo
-	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in pred-
logov
-	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati
-	na primeren način obvestiti udeležence javne razprav o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne
razprave.
V javnih razpravah naj bi sodelovali tako zainteresirani občani, kot podjetja in druge organizacije ter
skupnosti, posebej pa se izpostavlja vloga vodstev političnih organizacij, ki so z vsebino aktov in roki javne razprave pravočasno seznanjena in predlagatelji upravičeno pričakujejo, da se bodo s svojimi predlogi, stališči in pripombami pravočasno vključevala in tudi na tak način prispevala, da bodo obravnave na sejah skupščin v fazi predlogov aktov racionalnejše in časovno krajše.
Po sledeh delegatskih vprašanj
Kdo ocenjuje škodo po neurjih?
VINKA JERASA, delegata v ZBORU KS Je zanimalo, kdo ocenjuje škode po neurjih na cestah, ki jih upravlja In vzdržuje krajevna skupnost. Doslej je to namreč delala KS sama, ki je račun za ugotovljeno škodo posredovala občini, sedaj naj bi bilo to drugače.
Za cenitev škod po neurjih na cestah je imenovana pet členska komisija, ki na zahtevo upravljalcev cest, krajevnih skupnosti ali občanov odpravi pregled pov-
zročene škode. Po ugotovitvi pripravi poročilo Izvršnemu svetu ter mu obenem posreduje tudi predlog za popravilo poškodb na cestah. O delitvi sredstev odloča Izvršni svet Skupščine občine Domžale (Odgovor je pripravil Janez Kovač, sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja).
Kako do večje prometne varnosti pred vrtci in šolami?
Milan Pirman, delegat Liberalno demokratske stranke v Družbenopolitičnem zboru je /zvrinrffi svetu predlagal, da v roku meseca dni od zasedanja skupščine pripravi projekt postavitve bumperjev (izboklin na cestišču) na vseh cestiščih pred vzgojnolzo-braževalnlml ustanovami. Le-tl bodo fizično preprečevali večje hitrosti od dovoljene ter bistveno poveča prometno varnost predšolske in šolske mladine.
Odgovor je pripravil Marjan Peljhan, predsedni Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pravi, da gradnja grbin zaradi povečanja prome n varnosti nima zakonske podlage, imamo pa v Slovenj dve testni polji s temi grbinami.
Po njegovem mnenju bi morali poostriti nadzor o kontrolo nad vozniki, ki ne spoštujejo cestno Prom'' nih predpisov - pred večino vrtcev in šol je omeju hitrosti do 40 .km/h.	.
Obenem pa predlaga, da Sekretariat za ur^l® 1 prostora in varstvo okolja predlog Liberalno “'"J kratske stranke posreduje predlagatelju srpememo publiškega Zakona o varnosti cestnega prometa. Ki J bi poleg grbin upošteval tudi druge aletmativne re i ^ za umiritev prometa na cestah, ponovno pa “•) preveri tudi prometna ureditev okoli vrtcev in šol izvede omejevalne ukrepe v okviru veljavne zaKO daje.
Mladi esperanto na OŠ Venclja PERKA
V šolski kroniki nekdanje Osnovne šole Domžale lahko preberemo. da je v Domžalah že v letu 1937 aktivno delal esperantski klub, ki je pod vodstvom g. Damjane Vahen organiziral tečaj, ki ga je obiskovalo kar Sl učencev in učenk.
To tradicijo uspešno nadaljujejo učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale, ki so se skupaj z mentorico prof Drago Grab-nar-Zalar udeležili tudi srečanja v klubu esperantistov v Trstu, o čemer nam piše Mirjam Dru-škovič:
6. aprila 1990 smo se polni pričakovanj pa tudi treme odpeljali z vlakom v to vsaj meni povsem neznano mesto sosednje države.
Članica esperanskega kluba gospa Anita nas je čakala že na postaji in odpeljala našo prtljago, mi pa smo se s tramvajem odpeljali k naši gostiteljici. Vožnja s tramvajem je bila za nas posebno doživetje, Nadaljni prevoz so nam preskrbeli trije člani kluba, ki so
nam razkazali znamenitosti Trsta in okolice: grad sv. Jošta, park ob gradu Miramar. Presenečeni smo bili nad bogastvom, lepotami in urejenostjo nekaterih zgodovinskih spomenikov in cerkva. Obiskali smo tudi kraško jamo Grotta Gigante v Proseku. Po ogledu mesta in okolice smo se odpravili v klub esperantistov, ker smo bili izredno toplo sprejeti. Izvedli smo pevski in recitatorski program, predstavili pa tudi naš domači kraj. naš način življenja in učenja. Upamo, da smo jih z našim - seveda še ne preširokim - znanjem jezika zadovoljili. Po
nastopu so nas prisrčno pogostih z značilno italijansko hrano. Vsa prejšnja zadržanost je popustila m preživeli smo prijeten večer.
slednji dan smo se odpravili lakupovanju. Njihove Ul«' io prav zares paša za oi|.J'° mo se odpravili na vlak D . se vrnili zadovoljni-
smo se vmili ^-IUU J novih, prijetnih vtisov o me i gostuljubnih sosedih- ‘Z tal nepozaben in naši men
ŽIVELI IN DELALI SO VČERAJ ZA NAŠ JUTRI... (2)
Ob 70-letnici Bonačeve tovarne - Papirnice Količevo
Feljton o zgodovini Bonačeve tovarne
Kdo vse je predstavljal »papirniško« okolje, v katerem je deloval Bonač? Industrija papirja, kartona, lepenke, lesovine in celuloze je tik pred okupacijo 1941 štela deset podjetij. Sedem izmed njih se je utemeljilo pred prvo svetovno vojno, tri pa v času med obema vojnama. Izmed teh sta bili le dve večji - in obe je ustanovil Fran Bonač. Navedeno skupino 10 podjetij so sestavljale: 1. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani; 2. Bratje Piatnik, tovarna za dokumentni in kartni papir, Radeče pri Zidanem mostu (prav do osvoboditve last avstrijskega kapitala, last družine Piatnik); 3. Sladkogorska tovarna papirja in lepenke, Sladki vrh ob Muri; 4. Charles Moline, tovarna lesenih lepenk, Tržič na Gorenjskem; 5. Ceršaška tovarna lesenih snovi in lepenke, Ceršak ob Muri;
6.	Tovarna lepenke in lesovine Prevalje;
7.	Artur Perger, gozdarska industrija, Mislinja. Po prvi svetovni vojni so bile zgrajene: 8. Tovarna lepenke in lesovine Edvard Pogačnik, Brezno ob Dravi (organizirana leta 1931), kot Bonačev kapital pa: 9. Tovarna papirja in kartona I. Bonač sin, Količevo (utemeljena leta 1920); 10. Tovarna celuloze Videm-Krško (ustanovljena leta 1938).
Ceršaška tovarna je bila do konca prve svetovne vojne v rokah avstrijskega kapitala. Zato je Fran Bonač že leta 1919 organiziral družbo z omejeno zavezo za prevzem te tovarne; v družbi je bil glavni deležnik. Potem je leta 1937 utemeljil v Zagrebu še kartonažno tovarno »Dvoraček & drug« z namenom, da bi si ustvaril enega izmed glavnih odjemalcev količevskega papirja, kartona in lepenke, da pa bi se osamosvojil glede celuloze in jo prodajal tudi drugim, je zgradil še tovarno celuloze.
Tovarna celuloze Videm-Krško
Ker bo sledil historiat količevske papirnice v posebnem poglavju, naj se na tem mestu odmeri nekaj odstavkov še Tovarni celuloze v Vidmu. Do leta 1940 so proizvajali celulozo v vsej Jugoslaviji le trije obrati: Goričane (last Združenih papirnic), poseben objekt Zagrebačke dioničke tvornice papira in pa tovarna celuloze v Drvarju. V Goričanah so jo izdelovali zgolj za potrebe Združenih papirnic samih; celulozni obrat zagrebške tovarne je sam komaj kril potrebe svojega podjetja. Drvar je prodajal svojo celulozo v glavnem v tujini. Vse druge tovarne papirja so bile vezane na
uvoz tuje celuloze, čeprav bi mogel Drvar v znatni meri kriti domače potrebe. Prav zaradi kupovanja celuloze v tujini se je Bonač odločil, da si bo sam postavil tovarno celuloze. Odločil se je za lokacijo v Vidmu pri Krškem ob Savi.
Ker sam ni imel vsega denarja, je organiziral manjšo družbo, ki se je imenovala »Celuloza, družba z omejeno zavezo, Ljubljana«. Na sodišču v Ljubljani je bila protokolirana v avgustu 1938 z osnovno glavnico 2,000.000 dinarjev. Kot družabnik je bil na prvem mestu vpisan Fran Bonač, potem Marica Bonač poročena dr. Pehani, nato Lia Bonač poročena Pothorn, končno ljubljanska podružnica Jugobanke.
Na leto 600 vagonov celuloze
Tovarna je pričela z redno proizvodnjo beljene in nebeljene celuloze s 1. januarjem 1940. Vse naprave je gnala pama turbina 1000 KM. Maksimalna zmogljivost tovarne je znašala spočetka 600 vagonov celuloze letno. Podjetnik je nameraval postaviti v tovarno še poseben stroj, ki bi le za izvoz izdeloval specialni papir za zavijanje pomaranč, limon in drugih južnih sadežev. Vso strojno opremo za to je že naročil v Nemčiji, toda vse skupaj je prehitela
vojna. Strojna naprava je obležala v Warmbrunnu v Šleziji in le brusilnica lesa je prispela v tovarno še pred kapitulacijo Jugoslavije. S
S tem, da je steklo delo v Vi«*"1}1-^ močno narasla poraba celulozncg ,^0 Samo papimištvo v Sloveniji je por naslednje količine tega lesa.
Petletja	Povprečna količina v m3	Petletja
1870-1875	1.104	1906-1910
1876-1880	2.112	1911-1915
1881-1885	6.404	1916-1920
1886-1890	8.602	1921-1925
1891-1895	21.657	1926-1930
1896-1900	26.705	1931-1935
1901-1905	18.343	1936-1940 1941-1944
Povprečna ko«'na
v m3
25.990
20.867
15.698
34.366
40.716
56.727
94.179
67.192
Nailaljtvaili
S papirnim strojem I (»njnzarco«), na z lahkoto prodr na bližnji in daljni trg
kratkem so izdelovali lahke papirje-J
e

iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših
URNIK DVORANE KOMUNALNEGA CENTRA
PONEDELJEK DOMŽALE
' VELIKA DVORANA 7.30-14.00 Čemer srednjih Sol
14.00-	15.00 čiSienje
15.00-	18.00 kotalkanje
18.00-	20.00 atletika
20.00-	21.30 koSarka - ženske
21.30-	23.30 tenis
' MALA DVORANA 17.00-21.00 plesni tečaj ' KLETNI PROSTORI 18.00-21.00 dviganje uteži
torek
' VELIKA DVORANA 7.30-14.00 Center srednjih šol
14.00-	15.00 čiSčenje
15.00-	18.00 kotalkanje
18.00-	20.00 nogomet
20.00-	22.00 tenis LEK Mengeš
22.00-	24.00 tenis Logis ' Mala DVORANA 17.00-21.00 plesni tečaj
' KLETNI PROSTORI 18.00-21.00 dviganje uteži
sreda
' VELIKA DVORANA 7.30-14.00 Center srednjih Sol
14.00-	15.00 ČiSčenje
15.00-	18.00 kotalkanje
18.00-	19.30 nogomet
19.30-	20.30 atletika
20.30-	22.00 košarka - moški
22.00-	24.00 tenis Gruda ' MALA DVORANA 17.00-21.00 plesni tečaj
' KLETNI PROSTORI 18.00-21.00 dviganje uteži
četrtek
' VELIKA DVORANA 7.30-13.15 Center srednjih Sol 13.15-14.00 ČiSčenje
14.00-	15.00 Center srednjih Sol - ŠŠD
15.00-	18.00 kotalkanje
18.00-	19.00 atletika
19.00-	21.00 nogomet
2! .00-23.00 ten« - Elektro ' Mi\LA DVORANA 17.00-21.00 plesni tečaj KLETNI PROSTORI 18.00-21.00 dviganje uteži
petek
' VELIKA DVORANA 7.30-13.15 Center srednjih Sol 13.15-14.00 čiSčenje
14.00-	18.00 kotalkanje
18.00-	20.30 nogomet 20.30-22.00 košarka - moški
22.00-	24.00 tenis - Golob
17.00-	21.00 plesni tečaj
- v,ArLA DVORANA 17.00-21.00 plesni tečaj KLETNI PROSTORI 18.00-21.00 dviganje uteži
URNIK VELJA OD 2. 11. 1990 DO 31. 03. 1991
DOMŽALSKI KOMUNALO, SPOŠTOVANI OBČANI:
Smo pokopati tudi pieteto?
v ^r!‘ domžalski komunalci, oglašava se zaradi, morda držn0tt ^edano> banalne zadeve, ki pa je moralno nevz-(etuj- l.n kaŽe odnos birokrata, ki mu je vse dovoljeno, pa °b(ano UPravVa 5 sredstvi, ki so mu zaupana in so last vseh
10Vl(^bi!nskem Poročevalcu (1.
^S^VSt.njstechja-n'Plačn .,pogrebna s'u*ba) grožnjo Parcei 'K°m ° odstranitvi grobnih z nasUH"av celoti nekulturen način *1. ohvJ,'m zmazkom: v prvi točki bov, b, esiamo vse najemnike gro-
nir>- nimaio noravnnn/» naiAm-
KUJ vtill ii iv v
«ine;a1,n-maj° poravnane najem-Poravn:,;'10	j° nemudoma
'Pnntenlt 5’cer bomo odstranili Uradnem v enakem le bolj Pro,,0l?v!t,lu y 4- to^ki »4. Zaradi ^repati s,'ske smo prisiljeni i erp rf.H^° zakonu o pokopali-Co Zt Ur. 1. SRS 34. zato Pečane r,tlste grobove, ki nimajo Vani in ir aiemnine. niso vzdrže-
Sa! ^io cene in St. žiro ra-fe- pa venH31 Verjetno ni potre-t^0 tako i,ndar smatrava. da bi ^e in , ‘o« pn plačevanju elek-
V5o<i Po sl°"a in ko‘ ie v navadi ^ SVetu, za vsako terjatev
po izstavitvi računa poslali opomin in šele nato ukrepali. Komunala bi morala v tem primeru postopati z vso taktnostjo, kajti zavedati bi se morala da so spomenik, križ in drugi predmeti last nekoga, ki mu ni vseeno kaj se s tem dogaja, da ga na te predmete vežejo spomini, čustva. Toliko bolj, ker cene niso tako visoke, da bi zaradi tega bila ogrožena finančna uspešnost podjetja. Ne vestne lastnike grobnih parcel, je potrebno na drugačen način pripraviti, da bodo poravnali obveznosti: plačilo za več let vnaprej, zaračunavanje stroškov osnovnega urejanja groba, doplačilo za zapadla plačila, itd. in šele kot skrajno sredstvo, po predhodnih opominih, predati prostor drugemu najemniku.
M gr. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. Janez ŠKRLEP, dipl. arheolog,
Ste«*iešol
Prileže m najbolj eksW Slrok°vna 13. no-Jretlnj! ^ Sl ^enci
Ne ooUjVlnarske kovne 8l d.al1 s‘ro-
^ur»"
>ni 'n Proiz-Pp*es v celj-Nkofe Koz-^Nrno °;če,rt‘rk,
fji)in i"a f°togra. bilo Ro8aSko Sla-
Končno vodovod tudi v Vinjah
Po dogovoru s Komunalno stanovanjskim podjetjem Domžale bodo v kratkem pričeli gradnjo vodovodnega sistema Negastm - Vinje. Vinje je majhna vas v Krajevni skupnosti Moravče, kjer 15 gospodinjstev, med njimi so v večini kmetje in precej mladih družin, dobiva vodo iz lokalnih virov. Z gradnjo vodovodnega omrežja bodo dobili zdravo pitno vodo, obenem pa tudi požarno vodo. Cevi so že nabavljene, dogovori s krajani, ki so pripravljeni pri izgradnji veliko pomagati, sklenjeni in če bo še zima mila, potem bodo v Vinjah prav kmalu lahko iz pip natočili vodo iz pravega vodovoda.
Tudi v Češnjicah se premika
Tokratna novica prihaja iz Češnjic pri Moravčah, kjer so se krajani kljub včasih kar precej ostremu mrazu odločili, da pričnejo z zemelj-
skimi deli na 1200 m dolgi cesti Moravče-Češ-njice. Pred skoraj 2 desetletjema je bil tod položen ozek asfaltni trak, ki terja prenovo, razširitev, kompletno rekonstrukcijo, ki naj bi jo v končni fazi zopet pokril asfalt. Osnova bo v samoprispevku, krajani bodo prispevali v delu in denatju, svoj delež bo primaknila občina in če ne bo večjih drugih težav, asfalt v letu 1991 bo.
Zapišimo pa še, da je Krajevna skupnost Moravče že naročila tudi projekte za cesto Morav-če-Grmače, ki bo povezovala to KS s KS Velika vas-Dešen, ter za rekonstrukcijo ceste Podoreh--Vinje.
Cerar Pavle - predsednik sveta KS Dob
Na prvi seji se je že sestal tudi na neposrednih in tajnih volitvah izvoljen Svet krajevne skupnosti Dob. V skladu s statutom KS Dob je bil za predsednika izvoljen Cerar Pavle, podpredsed-
nika Sveta KS Dob pa sta Bogdan Juteršek in Miloš Starbek.
Asfalt do Javori)
Cestno podjetje Celje je v prvi polovici novembra položilo asfaltno prevleko na 1050m dolg odcep ceste Sp. Petelinjek-Javorje, preostalih 400 m ceste pa bo urejene v spomladanskem času, ko bo Podjetje za urejanje hudournikov reguliralo strugo potoka ob cesti. Večja varnost bi bila dosežena tudi z razširitvijo mostu, kjer KS Trojane pričakuje sodelovanje KS Blagovica, saj je ta na njenem območju.
V skladu s programom krajevnega samoprispevka pa so se že začele akcije tudi za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Trojane-Hribi, kjer so krajani pokazali veliko razumevanja, saj so posamezna gospodinjstva pripravljena prispevati tudi več kot 30.000 din. Dovoz materiala, kar več kot SOOOm3 ga bo, iz kamnoloma Zavrh pa bo zahteval tudi ureditev odseka Učak-Zavrh, kar je pa že naslednja akcija v okviru programa krajevnega samoprispevka.
Vslogijentoč
Gasilski dom v Topolah je dolgo časa služil svojemu namenu, vsak izmed nas gasilcev pa je vedel, da je potreben popravila, obnovitve, če ne celo popolne adaptacije, saj je bil predelan iz stavbe kmetijske zadruge, ki že dolgo ni več ustrezala pogojem sodobnega gasilskega društvi:. Ddi-G ss j" ŽOVOrdo. ukrenilo pa nič, saj je bil takšen strošek pretrd oreh za tako majhno društvo.
V preteklem letu smo po uspešnem izglasovanju krajevnega samoprispevka izdelali fi-načnj plan in na pobudo mlajših gasilcev začeli z gradnjo novega doma. Sprva nas je razjedal dvom in nezaupanje, nezaupanje v nas same, če smo sposobni izpeljati zadano nalogo.
Potrebno je bilo veliko dobre volje in žrtvovati mnogo prostega časa, da smo lahko gradili. Nastajajoča podoba novega doma nam je vlivala voljo do nadaljnjega dela.
Delali smo v vsakem vremenu, večkrat tudi pozno v noč, uspeh marljivega dela pa ni izostal, saj je dom po treh mesecih dela že dobil novo streho, opravljen pa je bil tudi težji del opravila. Vgradili smo 120 m3 betona, 3000kg železa in 10000kom. opeke.
Ugodna finančna situacija in dobro sodelovanje s Krajevno skupnostjo Mengeš, je bilo naše nadaljnje vodilo, tako da smo gasilski dom dokončno dogradili v avgustu, ko je bila tudi uradna otvoritev doma.
Na prireditvi so bila podeljena priznanja posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom
finančno in organizacijsko pripomogli k novemu gasilskemu domu, povabilu na otvoritev pa se je odzval tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije, kateri je podelil odlikovanja zaslužnim članom društva.
Tudi člani društva smo težko pričakovati ta dan, ko je bilo po opravljenih 6 tisočih urah prostovoljnega dela naše delo končano. Rezultat našega dela in odobravajoči pogledi sovaščanov, ki so ves čas podpirali naše delo, so nam povedali, da naš trud ni bil zaman.
Huda kri, jeza, prepiri naj bodo pozabljeni, ostanejo naj le prijetni spomini, je ob blagoslovitvi doma dejal duhovnik in nekdanji član GD Topole.
Sam dobro vem, da nikomur ni žal za noben dan in nobeno uro, ki jo je prispeval za novi gasilski dom; vsi pa se zavedamo tega, da brez složnosti in marljivosti posameznih članov društva, krajanov kateri so prispevali zemljišče, zidatjev, mizarjev, elektrikarjev, vodovodnih inšta-lateijev in vseh, ki so nam stali ob strani, ne bi nikoli imeli takega doma, kot ga imamo danes.
MIRAN LAH
Cerkev v Pečah je posvečana sv. Jerneju, prvič pa je omenjana leta 1526. V drugi polovici 18. stoletja so stavbo prezidali v baročnem slogu. Dolga je 20m, široka 6m in visoka 7m, pravokotna ladja in kvadraten prezbiterij, sta križno obokana. Zvonik na južni strani ladje. Cerkev, posebej pa še zvonik, je potres leta 1895 (pred 95. leti) zelo poškodoval, zaradi tega so zvonik morali učvrstiti z železno veznino. V cerkvi pa LEVERJEVE slike.
Kraj je za izhodišče za izlet skozi Tkačnico. na Veliki vrh (753m) in čezenj proti Golčaju ali Limbarski gori. V gozdovih obilno rastejo gobe. z golih slemen pa se razgrinjajo Šimi razgledi.
Peče so vas v zakotju med Limbarsko goro in Slivno, leže ob stranski cesti. ki teče proti Moravčam - Izlakam in Vačam. Kraj leži na nadmorski višini okrog 450 metrov, ima lepo zeleno in domala nedotaknjeno okolico, ki je prijetno izletišče. Kraj je dober kilometer oddaljen od nove glavne ceste, ki gre iz Moravč proti Vačam in Zagorju ob Savi. Vse naokrog so trate in polja, mešani gozdovi in mnogi sadovnjaki, pa tudi lepe asfaltirane ceste.
V namen obnove cerkve je bil postavljen gradbeni odbor, potrebno dokumentacijo pa je poskrbel župni upravitelj Ivan Poušnar iz Vač. Zidarska dela je prevzel obrtnik Franc Lap s Pšate s svojimi delavci. Dela so pričeli v aprilu letos, končali pa so jih junija. Potrebna je bila temeljita obnova zunanjosti; cerkve, strehe, zvonika in ure. Stari omet na cerkvi so odstranili domačini iz Peč in okolice. Potrebno je bilo prepleskati zvonik z uro in obnoviti streho na cerkvi. Vse to so napravili pogumni fantje: Miro, Silvo, Stane, Jože in drugi. Uro na zvoniku pa sta obnovila Miro in Tone iz Peč. Sredstva so prostovoljno prispevali farani iz Peč, Pretrža, Križat, Vojnega dola, Podgorice, Tlačnice, Reke, Hlev, pa delno tudi vaščani iz Kosez. Hrano in pijačo so prispevali domačini iz Peč in Pretrža.
Zaradi slabega vremena so se gradbena dela nekoliko zavlekla vse do meseca junija. Vsa gradbena dela in nadzor je vodil šestčlanski odbor, kateremu gre javna zahvala. Krajani, skoraj vsi so sodelovali v zbiranju prispevkov v denarju so žrtvovali preko dva tisoč prostovoljnih delovnih ur, kar predstavlja ogromno vsoto denarja, če bi to morala dati družba. Vsem sodelujočim pri obnovitvi cerkve, se gradbeni odbor preko Občinskega poročevalca javno zahvaljuje.	JOŽE NOVAK
MNENJA:
Kako naj deluje naša komunala?
Spoštovani občani in volilci, želiva vas opozoriti na problematiko komunale v domžalski občini. Upala sva, da bo lahko hitro uredili komunalno dejavnost tako da bo začelo delovati v dolgoročnem interesu občanov in njihovega okolja in v skladu z novimi gibanji in spoznanji in tudi možnostmi na področju zakonodaje. Izkazalo pa se je da izvršni svet, predsedstvo skupščine in skupščina, kot ustanovitelj in finančni garant, ter komunalno-stanovanjsko podjetje ne želi urediti svojega pogojno potrjenega statusa s strani nove skupščine in dokončno ureditev odlaga na čas ko bodo sprejeti ustrezni republiški predpisi. Druge občine (Lenart, Grosuplje, Kranj,..) pa ne odlašajo (in se ne izgovarjajo na one zgoraj) in so v skladu s sedanjo veljavno pozitivno zakonodajo ustrezno spremenili odloke o komunalni dejavnosti, kar jim že prinaša pozitivne spremembe.
Komunalne dejavnosti v občini Domžale imajo trenutno pogojno potrjen status, to je odloke in statut, s strani občinske skupščine. Meniva, da mora s strani skupščine (kot lastnik in gospodar), torej s strani vseh občanov, ustanovljeno komunalno podjetje izvajati le dejavnosti, ki so resnično posebnega družbenega pomena. vse ostale dejavnosti pa se prepusti pogodbeno in preko koncesij drugim javnim, delničarskim in tudi privatnim podjetjem za določeno obdobje in na čistih komercialnih in tržnih odnosih.
Dejavnosti posebnega družbenega pomena so lahko le načrtovanje in skrb nad komunalno infrastrukturo, ter nekatere naloge v prehodnem obdobju. Dejavnosti na področju
komunalne infrastrukture, ki ne morejo biti prepuščene komercializaciji ali tržnim zakonitostim so na primer lahko:
-	dolgoročno zagotavljanje zdrave pitne vode v potrebnih količinah,
-	organiziranje selektivnega zbiranja, reciklaže in odlaganja odpadkov s posebno skrbnim nadzorom nad nevarnimi odpadki in njihovimi viri (širokopotrošni, proizvodnji),
-	dolgoročno zagotavljanje odvajanja odpadnih in padavinskih voda. kontrola kanalizacijskega omrežja in izpustov.
Vse te dejavnosti naj bi izvajalo javno podjetje, katerega ustanovitelj in lastnik je skupščina občine. K tem dejavnostim je potrebno dodati še ostale de-
javnosti javnega ali družbenega pomena, za katere ni možno najti ustreznega pogodbeno vezanega izvajalca in so za normalno življenje potrebna (npr. pogrebna služba) in dejavnosti, ki so potrebne v prehodnem obdobju (npr. skrb za družbena stanovanja). Nad operativnim delovanjem in spoštovanjem normativov in standardov pa morajo skrbeti ustrezne neodvisne inšpekcijske službe z možnostjo izvajanja odločnih sankcij.
Vse ostale dejavnosti, katere danes izvaja Komunalno stanovanjsko podjetje, pa je potrebno organizirati v popolnoma ločenem podjetju v katerem ima skupščina občine vložen svoj začetni kapital (delničar), ki naj bi ga v ugodnem trenutku odprodala in vložila v dejavnosti posebnega družbenega pomena (npr. v sanacijo nestrokovno vodenih deponij, takozvanih ekoloških bomb).
Ne želiva, da za današnjim velepodjetjem stoji kot finančni garant občina (občani), ki žal nad poslovanjem nima zadostnega nadzora, niti pregleda, bo pa morala kriti vse finančne izgube in vračati dolgove. Realna nevarnost v sedanji organiziranosti in v neustrezni kontroli je tudi ta, da plačujemo previsoko ceno za komunalne storitve kjer nastopa komunalno podjetje kot edini možni izvajalec, brez konkurence.
Kot občana pa si želiva, da bi začeli z novim načinom selektivnega zbiranja gospodinjskih odpadkov, kot to počno že v Lenartu (podjetnik Letnik Anton) na osnovi izkušenj iz avstrijskega mesteca Wildon pri Gradcu, s katerim se na deponijo odpelje le 40% vseh odpadkov. Želiva tudi, da bi končno pili čisto, vsaj mehansko očiščeno, ne pa enostavno klorirano vodo. Tretja želja pa je, da bi ozdravili glavne onesnaževalce, kot so farme, gal-vane, tovarne z nevarnimi kemikalijami, plini in odpadki. Le-ti si morajo tehnologijo urediti tako, tudi s pomočjo ugodnih kreditov in ekološkega dinarja, da ne bo nevarna za ljudi in okolje.
Pozivava zainteresirane občane, da se s svojimi mnenji priključite k razpravi o problematiki komunalne dejavnosti v občini Domžale, da javno poveste svoja stališča in nam posredujete informacije iz drugih okolij. Mnenja lahko posredujete na sekretariat SO Domžale ali pa tudi na poslansko pisarno v KS Mengeš, ki deluje vsako sredo od 18. do 20. ure (tel. 737599 ali 737081 za odbornika OS Domžale Tomaž ŠTEBE, Janez ŠKRLEP).
Mgr. TOMAŽ ŠTEBE, dipl.
ing.
JANEZ ŠKRLEP, dipl, arheolog
naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši
Župan je v svojih obiskih po terenu kot prvo obiskal Krajevno skupnost ye£ 50 vprašanj, predlogov, pobud in pripomb je bilo dano v Dobu... Dob.. •
ŽUPAN NA OBISKU V DOBU
Med ljudmi na terenu...
V prejšnji številki Občinskega poročevalca je mag. Ervin-Anton Sch warzbartl povabil vse krajane na razgovor z njim in s predsednikom Izvršnega sveta Antonom Preskarjem ter njunimi sodelavci v posameznih krajevnih skupnostih. Nekaj razgovorov je te za njima, tik pred zaključkom redakcije pa te lahko strnemo vtise z njunega obiska v Dobu, ki je bil namenjen krajevnima skupnostima Dob in Krtina.
Po kratki predstavitvi novega vodstva Krajevne skupnosti Dob in krajšem uvodu obeh predsednikov so krajani, blizu 50 jih je bilo, med njimi večina iz dobske KS, prešli na konkretne probleme.
Kar nekaj krajanov je opozorilo na potrebno zagotovitev varnih prehodov čez magistralno cesto Celje - Ljubljana. Zlasti jih skrbi varnost šolarjev, zato je potrebno ob pripravi projektov za rekonstrukcijo te •«<»«».
»»«ju iiajvaiucjMj in najracionalnejšo reSitev. Bo to semafor, podhod ali nadhod, naj povedo strokovnjaki. Ob tej problematiki pa je bila načeta tudi problematika bodoče štiripasovnice Črnuče - Trzin (za Dob ne bo nič boljše!), pa avtocesta in rekonstrukcija križišča Želodnik. Dobljani v letu 1991 pričakujejo delno ureditev pločnikov in peš hodnika skozi Dob (precej je odvisno tudi od soglasij lastnikov ob cesti) in s tem prispevali k večji varnosti in lepšemu videzu Doba, kar pa je bilo že del teme o lepšem izgledu naših krajev, kateremu smo doslej namenjali premalo skrbi.
Konkreten primer o tem. kako je vzdrževalec ceste »svinjsko« popestril razpravo, v kateri ni manjkalo niti krajevnih, niti občinskih tem.
Varstvo okolja
V zvezi z varstvom okolja je bilo kar nekaj vprašanj. Krajani so opozorili na problem odtočnega kanala v graščini Češenik. kjer se odplake zbirajo kar sredi vasi, pa na kiselkast smrad iz Heliosa (član IS SO Domžale jim je obljubil dogovor v treh tednih), na črna odlagališča v občini, podobno kot v vseh dosedanjih letih pa je bila osrednja tema s tega področja odlagališče komunalnih odpadkov na Močilniku. Na glavno vprašanje DO KDAJ naj bi bil konkreten dogovor dan v decembru, ko bo novo vodstvo sklicalo zbor krajanov. Krajanom so bile tokrat predstavljene aktivnosti, ki v okviru občine potekajo na tem področju. Opozor-
jeno je bilo na strokovne osnove pri izbiri bodočega odlagališča in na upoštevanje ekološke obremenjenosti posamezne KS. Občina ne sme pozabiti na sanacijo odlagališča v Dobu!
Rušiti čmogradnje da, toda...
Čmogradnje so tudi v Dobu in na kar malce provokativno vprašanje, če so zato, da se rušijo, je bila večina sicer za, vendar so ob tem opozorili, da so vzroki za čmogradnje različni: včasih dolgotrajni postopki za pridobitev ustrezne dokumentacije (zahteva, da gre to hitro in za vse enako), sosedski spori, ki onemogočajo dosego soglasij, pa astronomske cene različnih prekvalifikacij in še kakšen vzrok bi našli. Če bo pravni red, potem naj bo za vse enak in naj enako kot s črnimi gradnjami opravi tudi z napol pomšenimi objekti, ki ne kazijo le okolice, temveč posredno ogrožajo tudi človeška življenja (na pol podrta hiša v središču Doba).
Krajevni problemi
Čimpreje urediti odvodnjavanje Župančičeve (bo projekti so že pripravljeni), povedati krajanom, kaj vse je v skladišču nekdanjega FAM na Želodniku, ureditev mostu na Podrečju bi tudi lahko prispevala k večji varnosti, saj bi delno lahko preusmerili promet, v žejah bi radi dokončno uredili dom. v katerega so doslej vlagali zlasti lastna sredstva in delo (v prihodnje naj investicij, ki ne bodo finančno pokrite že od vsega začetka, ne bilo!), zato zdaj pričakujejo, podobno kot
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
drugje, pomoč tudi s strani občine, kako z gradom Krumperkom v prihodnje - predstavljeni sta bili 2 varianti - mnenje krajanov - treba je čimpreje nekaj narediti, sicer se bo grad podrl. Kar ostra razprava se je razvila ob problemu nadaljevanja regulacij, melioracij in komasacij (republika se je odločila za moratorij), paleta različnih mnenj se je sukala od tega, da je nujno potrebno najprej razčistiti lastninske odnose, do želje, da se s tem takoj nadaljuje, saj to pomeni napredek, ipd. Kmetje s tega območja bodo pred nadaljevanjem zanesljivo povabljeni k sodelovanju. V tem sklopu pa omenimo še pobude za povišanje nasipov, nujno iz-gradnio
w	t __• umi iva Ud ui ujMLl.
Tudi nekaj kninskih problemov
Čeprav krajanov iz KS ni bilo prav veliko, so tudi v Dobu predstavili svoje probleme. To je lokacija bodočega prostora za delo KS, v sklopu katerega naj bi našla mesto tudi trgovina pa še kaj - treba bo poiskati novo lokacijo, saj je ta na I. coni kmetijskih zemljišč.
S postopki bo potrebno pohiteti, saj v KS nimajo primernih prostorov za delo. Izražena je bila želja po čimprejšnjem začetku del pri obnovi obzidja ob cerkvi in potrebni razširitvi pokopališč v tej KS, pa tudi na problem lokacije strojne lope niso pozabili.
Kortstno, zanimivo
Razgovor je trajal več kot tri ure in pol. bil je strpen in zanimiv, tudi polemičen. Kot kvaliteto lahko poudarimo. da se je ob posameznih konkretnih primerih opozarjalo na splošno stanje v obči ni in družbi. pa tudi to. da Dobljanov in Krtincev ne zanimajo le lastni problemi, ampak tudi občinski. Spraševalo, dajalo pobude, predloge je več kot 30 krajanov (nekateri tudi večkrat), ki so dokazali, da jim ni vseeno, kakšen bo jutri njih samih, jutri njihove vasi. krajevne skupnosti, občine pa tudi republike.
Ml ČAKAMO, ONA PA NE:
Avtocesta
Pozimi in spomladi smo se precej pogovarjali o avtocestni povezavi med Celjem in Ljubljano, naredili pa ničesar.
Štajerci štrajkajo in na vse načine hočejo izsiliti svojo (upravičeno!) povezavo z metropolo. Mi smo pa liho! Verjetno zato, ker se v nas meša ielja po cesti, ki bo odpravilo morijo, po drugi strani pa strah pred cesto, ki bo uničilo znaten del naše pokrajine. Pa ni prav, da smo tiho. Štajerci bodo pritisnili in pognali široki trak do naše občinske meje, takrat bo pa res prepozno za razprave in upore. Zato W morali v občini ie danes, poiskati alternativne predloge za potek avtoceste Celje-Ljubljana in jih ponuditi republiki. Ker gre za našo zemljo, bi morali mi potegniti prvo potezo. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bo Republika svojo nesposobnost, da ponudi najboljšo varianto, prevrgla na pleča Domčalčanov, češ: saj mi bi že naredili Štajercem cesto, ampak domžalska občina je nekaj proti...
IGOR LIPOVŠEK, poslanec SDP
MoravSki upokojenci na ogledu galerije Antona Trstenjaka v kulturo^ domu v Ljutomeru
PRIJETNO SREČANJE IN IZLET:
Moravski opeko* jenci v Prlekiji
PRAVA KORENINA IZ PRETRŽA
Da delo krepi človeka in ga čilega ohranja tudi na stara leta, smo se lahko prepričali ob srečanju z Janezom Klopčičem, 84 letnim Pretržanom, ki se asfalta, ki je končno našel svojo pot tudi mimo njegove domačije, veseli bolj kot kakšen mlajši. Je tudi poravnal vse obveznosti in sedaj pravi: »Asfalt mora bit’ tudi skoz’ vas, bom vsaj enkrat mal’ po levšem stopu«... in je zadovoljen.
Obrezoval je korenje in nam prijazno pripovedoval, da že 16 let jč tablete (fotograf Vido mu je mimogrede zaželel, da bi jih vsaj še 16!), da ima s svojo kmetijo kar precej dela, saj ima tudi žena težave z zdravjem, ampak on se ne da. Med vojno so mu prestrelili prsi, njegovo življenje je bilo na nitki, pa se je izmazal in dočakal 84 let. Delo ga drži pokonci in prepričani smo, da tudi v prihodnje ne bo nič drugače. Ko se poslavljamo, si zaželi: »Pa slike mi pošlj’te...« So že na poti v Pretrž... Pa veliko zdravja, ata Janez!
V.
RAZGOVOR S STANETOM ŽORDANIJEM, PREDSEDNIKOM SVETA KS ČEŠNJICE
Velika pričakovanja v najmanjši KS
Krajevna skupnost Češnjice je daleč najmanjša krajevna skupnost v naši občini. Aprila so z neposrednimi volitvami izvolili nov svet KS, ki ga vodi mladi Stane Žordani. Preberite pogovor z njim!
V krajevni skupnosti Češnjice na blizu 300 ha živi v štirih vaseh (Češnjice, Selce, Po(jana, Lipa) 6H prebivalcev. To je hribovito območje, kjer se vsakodnevno srečujete s speciflčnimi problemi.
Češnjice so hribovito redko naseljeno območje, vasi so razmetane po posameznih hribčkih oz. dolinicah, dosti je svežega zraka in miru. pa tudi problemov. Na prvem mestu bi omenil razvejano cestno omrežje, ki zahteva redno vzdrževanje, saj voda vsakodnevno poškoduje cestišča, pa skrb za zdravo pitno vodo, ki naj bi našla pot v vsa gospodinjstva, veliko oddaljenost od
doline, od delovnih mest in šole, trgovine. Vse to so problemi, s katerimi živimo in jih skušamo reševati.
Katere cilje ste sl zastavili ob izvolitvi v aprilu 1990?
Malo jih je. vendar so življenjskega pomena za vse nas. Radi bi le nekaj kilometrov asfalta, pa urejeno vodoo-skrbo in več telefonskih priključkov.
Izglasovali ste samoprispevek in prvi sadovi so tu...
Tako je. V letošnjem letu smo pričeli z rekonstrukcijo ceste Češnjice-Blago-vica in sicer smo asfaltirali odsek meja občin Domžale-Kamnik do konca vasi Češnjice. Nekaj več kot kilometer as-
TOPOLE OKTOBRA
Obnovljen vodnjak v Topolah
To dejstvo je botrovalo nastanku vaškega vodnjaka, kateri je stoletja služil vaščanom in žejnim popotnikom, njegov nastanek pa po pričevanju vaščanov sega v 16. stoletje.
V letu 1946 je bil vodnjak zaradi znižanja gladine talne vode poglobljen, dobil je nadstrešek in bil zaradi ugodne lokacije zbirališče za vaške fante in dekleta.
Po vzpostavitvi vodovodnega omrežja v naselju, se vodnjaku ni več posvečalo pozornosti, začel se je zanemarjati in se dokončno porušil leta 1981.
Popolne obnovitve vodnjaka smo se lotili krajani, vendar je le-ta zaradi pomankanja denarja in netočnih dogovorov ostal takšen do dneva, ko je bilo na pobudo KS Mengeš dogovorjeno, da se vodnjaku vrne prvotna podoba.
Obnovitvena dela so hitro stekla in že po enem tednu je vodnjak kazal prvotno podobo in tudi otvoritev je bila dogodku primerna, saj je KS Mengeš pripravila bogat kulturni program z Mengeško godbo, pevskim zborom Zvon, harmonikašice kluba Zupan ter humoristom Miho Kavči-čem.	MIRAN LAH
falta je velik uspeh, ki bi ga bilo potrebno nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
Kakšni so vaši načrti za leto 1991?
Predvsem nadaljevanje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste Češnjice-Blagovica Naša želja je. da bi z asfaltom prišli do meje. Potihoma razmišljamo tudi o začetku zemeljskih del na odcepu ceste proti Poljani in Selcam, to leto pa težko pričakujejo tudi vaščani Selc. saj naj bi jim Komunalno podjetje Domžale dokončno uredilo vodooskrbo.
Ste z odzivom krgjanov zadovoljni. In pomoč občine je dovolj velika?
Krajani sodelujejo, kjer le morejo. Pridejo, pomagajo, tudi če ne gre ravno za njihovo vas Ko bo šlo za njih. bodo pomagali drugi. Izjeme so povsod, tudi pri nas. vendar večina je za napredek krajevne skupnosti. Občina nam v okviru možnosti pomaga, doslej nas je razumela. upamo, da v prihodnje ne bo nič drugače. Vemo. da lahko uspešno delamo le ob pomoči širše skupnosti, sami smo premajhni in pravzaprav bi lahko rekel, da nas je bilo zlasti v preteklih desetletjih vsak dan manj. Ne moremo računati, da bi nove pridobitve pritegnile ljudi nazaj, veseli bomo, če bodo ostali tisti, ki so v naši KS sedaj.
V vodstvu KS ste v glavnem mladi in mlajši fantje, ki ob delu v podjetjih, skrbi za družine, najdete tudi čas za delo v KS. Zngjo vaši sovaščani ceniti vaša prizadevaitja?
Znajo. To nam nenazadnje dokazujejo tudi s svojo pripravljenostjo, da pri akcijah pomagajo, v njih sodelujejo. Skupaj z nami se veselijo pridobljenih izboljšav in tudi poskrbijo, da se le-te ohranjajo
Prepričan sem. da bomo program samoprispevka tudi v prihodnie uresničevali. še enkrat pa bi poudaril, da brez velike pomoči občine 68 krajanov KS Češnjice ne more veliko narediti Zato tudi v prihodnje računamo na pomoč, ki jo znamo in jo bomo znali ceniti.
V. V.
Moravški in Ljutomerški upokojenci so že /j// načrtovali enodnevno srečanje v Ljutomer, ker so se pogovoriti o vseh težavah.
Želja se je uresničila v petek, 5. oktobra 1990, ko se je v deževnem jutru 52 upokojencev odpeljalo v Ljutomer. Tu nas je v dopoldanskih urah sprejel predsednik DU Mirko Lebarič in nas pozdravil z željo, da bi se pri njih počutili kar najbolje. Gostitelj nas je spremljal po vsem mestu Ljutomeru. Najprej smo si ogledali lončarsko razstavo in delavnico Karleka Žumana, kupili pa smo tudi miniaturne spominke z razglednico njegove delavnice. Od tam smo odšli v dom kulture in si ogledali galerijo Antona Terstenjaka, pa muzej NOB in prvega slovenskega tabora. Vodil nas je kustos Tone, povsod pa smo se tudi vpisali v knjigo obiskovalcev. Tudi pri oljarni Emila Suša v Boreči pri Ljutomeru smo se ustavili. Gospodinja nas je postregla z domačim kruhom in pijačo. Od tam smo se po vinski cesti odpeljali po prleških goricah v Jeruzalem. Tu smo ob vinski cesti v kiosku lahko kupili kakovostno grozdje, le dobre prleške kapljice nismo uspeli kupiti, ker se je nekaj zataknilo.
V vinskem hramu je bil orfa,|,|0rf>e krajši kulturni program ‘ jjj-skupine DU Ljutomer jgjii) torko Francko Kosmač iz P . pl! zborom iz Moravč. Zastopn*^ Moravč je pozdravil vse. -gvio v imenu moravških u pokoj e" na predstavil dejavnost dr s|edil vseh področjih. Zatem J vnj|t» pozdravni nagovor Pre..v::0 nj’’ DU Ljutomer s predstavit 9 s,e. hovega društva upokojen ^ dila so svečana opravil® njava praktičnih daril- .^uj.
Po kosilu smo si izmenjaj! ^vanje in v naslednjem letu . k v M1’' bili Ljutomerčane na ot>. .jU|,ili. ravče, kar so nam tudi o ^#te(i
Med kramljanjem s° "Iz tudi zavrteli s plesidkam
želeli zdravja, zadovolP‘. za a nega življenja, pa sreč slednje leto v Moravčah^ 0v'AK
Mengeš:	Mcng®*.**
Spomenik borcem I. »vel. vojne bliže očem.
/sihviiliiiif*	ki no finančni) pontaigftlM
zahvaljuje vsem, ki so finančno pontagi dobil ustrezno mesto.
naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje
naši
ASFALT TUDI V NAŠI NAJMANJŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI:
Cesta, ki pelje nazaj!
Krajevna skupnost Češnjice je dobila prvi kilometer asfalta. Vsi voščani so ga veseli, veliko jim Pomeni, ob tem pa se nehote polovijo tudi grenak občutek, zakaj oopredka ni bilo ie pred deset-etP’ ko je na tem lepem koncu naS* občine Uvelo še nekaj sto Prebivalcev, danes jih je le še 68.
^iob vsemu 1140m asfalta pri-ooša v vas Češnjice in celotno KS “Ponje, da bo jutri drugače. Zemeljska dela je ob pomoči vašča-ov, ki so blizu 14 dni v večjih in oy« skupinah gradili tudi lin°rn‘ ‘zvedel -Anton Zem-m, asfalt je potožil SCT, veliko "ožja je prispevala občina.
50 dali zbrani samopri-4e[Ve*’ veliko prostovoljnega valn ^. denarja, skupaj s prebi-1 oližnje Pšajnovice so uredili
tudi pot do pokopališča in s prostovoljnimi prispevki tudi nanjo položili asfalt. Tako je vas Češnjice danes prijaznejša, ureje-nejša, vsi naši sogovorniki pa težko pričakujejo, da bi asfaltna cesta končno povezala te kraje Z dolino.
POLDE ŠINKOVEC - kaj ne bi bili veseli, saj je to po vojni naj večja pridobitev, skrbi nas le, če se bo nadaljevalo tudi drugi leto, da bomo po asfaltu končno prišli v dolino. Cesta pomeni tudi povezavo z občino Kamnik, kjer asfalt že imajo. Pomagali smo, kolikor se je le dalo, vendar nas je malo, zato pričakujemo, da nam bo občina pomagala tudi vnaprej.
MIHA TRDIN - kot duhovnik že dolgo časa spremljam to območje, kjer je bilo včasih v župniji kar čez 700 ljudi, danes jih je le nekaj čez 200. Ljudje so odhajali, domačije so opustele in kakor smo ceste veseli, je prišla mnogo prepozno. Upam le, da se bomo kmalu povezali z dolino. Zemlje je tu dosti, le mladih manjka. V Češnjicah je bilo vča-sm 4/ ljudi, danes jih je le 16, ostali so odšli, morda se bo kdo vrnil.
MAGDALENA ROKAVEC
- asfaltirana cesta je velik napredek za našo vas, saj pomeni veliko več prometne varnosti ter boljšo povezavo z dolino. Tudi sama mislim, da je prišla precej pozno, upam pa, da ne bo ostalo
Prvi metri asfalta v Češnjicah
le pri tem kilometru, ampak bomo v sodelovanju s sosednjo krajevno skupnostjo Blagovica že kmalu po asfaltu prišli do magistralne ceste.
MARIJA ČEBULJ - vsakodnevna pot- v dolino je po maka-daiiislii ččsu, ki jo ogroža voda, nevarna. Njeno vzdrževanje je zelo težko, zato smo asfalta zelo veseli, še bolj bomo, ko se bomo povezali z Blagovico. V dolino moram skoraj vsak dan, v vasi ni trgovine, človek pa vedno kaj rabi, asfaltirana cesta pa bo tudi omogočila varnejšo in lažjo vsakodnevno vožnjo šolskemu kombiju.
V. V.
Po|de Šink,
ovec
Miha Trdin
Magdalena Rokavec	Marija Čebulj
Miniature našega časa, ki odležefo srcu
V dneh pred prvim novembrom sem se napotila v eno izmed cvetličarn v naši občini. V prijazni prodajalki sem prepoznala črnolaso deklico, ki sem jo učila pred deset in več leti. Beseda je dala besedo in medtem, ko mi je delala šopek, sem izvedela, kako živi. Šopek je bil zavit, plačan, poslavljala sem se, ko mi je v roko stisnila vrtnico in se sramežljivo nasmehnila... v spomin na šolske klopi, rada se jih spominjam...
Tudi jaz, moja draga učenka, in hvala ti. Verjemi mi, da je bil tisti dan, pa tudi kakšen od naslednjih, lepši tudi zaradi vrtnice in spomina na najino srečanje...
• • •
Tisti dan je šlo vse narobe. Mudilo se mi je na vseh koncih in krajih. Hčerki sem obljubila, da jo pred spanjem odpeljem domov in hiteli sva, da bi bilo to kar čimpreje. Malce prehitro v ovinek ... tablica stop... neprivezana... pa ravno zdaj... Miličnik pa: Kontrola dokumentov...
•ijtiui jv udLcud v diijzui, inuui se mi« otroka peljem iz vrtca domov, mu pojasnjujem, tudi denarja nimam s seboj... Dobro, se nasmehne, peljite otroka domov, potem pa v službo po dokumente, počakam vas... Oddahnem si in speljem. Ko se vračam, razumevajočega miličnika ni več. Oddahnem si in sem vesela ... tudi miličniki so samo prijazni ljudje...
• • •
Doma na mizi nas po prihodu iz službe čaka sporočilo, da je na pošti poštna nakaznica z denarjem. Le zakaj bi naj dobili denar, razmišljam in nič pametnega mi ne pade na misel. Najbolj, da gremo ponj... Ni bilo prav veliko in zaradi tistih nekaj deset dinarjev (ali pa malce več, saj sploh ni važno) niti ni vredno pisati, če to ne bi bilo vračilo preplačila premoga, ki smo ga kupili enkrat julija 1990 pri NAPREDKU v Domžalah. Na denar smo že pozabili, na doslednost in poštenost NAPREDKA ne bomo tako hitro...
• • •
Dogodek, o katerem pišem, je že star, pa je vendarle ostal v prijetnem spominu... Mrzel dan
je bil in radomeljski pevci so zapeli nekaj pesmi pokojniku v spomin. Brez kakšnih posebnih pregovorov so po končanem pogrebu obstopili grob svojega nekdanjega prijatelja in člana zbora in čez pokopališče se je zaslišala njegova najljubša pesem...
Tudi zaradi vaše majhne pozornosti, dragi pevci, je bolečina svojcev ob slovesu od pokojnika blažja...
Drobec iz naše ekološke	^
vsakdanjosti...
Tole se dogaja za staro opekarno v Mengšu.
Imena odlagalcev so znana: Mengšani obljubljajo: Če odlagale! ne bodo počistili, bomo imena objavili. Bodo tisti, ki so ponemarili naravo, tvegali?
■■■■■■■■■■■■■■■

Ječanje na kmetiji
Slaparjevi * Vranic.
''i st po'1, trk°vini v Blagovici sva s fotografom Vidom zavila ostro desno laPeljala * *ar 'zdriani cesti, ki pa ni mogla skriti posledic povodnji, Jetije fr0* ^'rankam. majhni vasici nad Blagovico, kjer so Še 4 manjše sPfejen „ a,ln C‘^ ie obisk Slaparjeve domačije, kjer so naju prijazno s,r*°v J°sP°d“r Stanislav Slapar, njegova žena Pavla ter eden izmed treh "aš pogovor je stekel.
^"iZBodovm
V?n' koiefk^" S,anislav izha)a 12 deHnkah karetdružine' ki je bila na C' Pfadad pomni. Njegov oče. h£ n{evi, t •, Pa verjetno tudi drugi Z l50 Mrdl r domače reče pn kitit,j, .. del°m oblikovali danaS-7(Sl pbmoeju	11 ha bribovi-
<^Jnak|on je kar med 68 in Mladoo IOV!ka 'rd"o delo. da t>r, 1945. ko L,e.i>'la ,elka' 2las,i P°
N "• Pozabit
IS |ct
'"P^pbi«" I« bilo
i'bil k° »o v VntE°He do*odek 12 '«a Ne#,? ko' Partj7an.u"evu domačijo, ki “veh 'n beli ,erkbkkP?S,a,a- obiskali ,,anJenih p “b ,5kanju niso tuUi 'o ,. knl> v dv. ^anov- ki so ju do-Vs«iri S*50)' sovr^n v kadi’ na ka,ere ''«iveCd>e,m sjfiin tUdl nasl»njali 1 dl>mJ»nsebnosti>il' ?S)e Pokonci, te moS'om ,^aml o*- ki je "la. iovrain,ke '1Vganlcm 'kutal i.	Prc*iranega iška-
s sosednjo, je imela le nekaj ročne mehanizacije in začel se je boj za preživetje. za napredek, v katerega so Slaparjevi vložili vse svoje moči. Ne pritožujejo se dosti, saj pravijo, da kjer je dobra volja in zdravje, ni težko. Počasi in zanesljivo se je tudi pri Slaparjevih na Vrankah kazal sodobni čas. Pritli so modemi kmetijski stroji, od katerih ata Stanislav te najbolj pogreta samonakla-dalko. trosilnik za gnoj. sod za gnojevko, ostalo ima. Pri nakupih vedno gleda, da bo orodje koristno, zato je vse prirejeno potrebam hribovitega območja. Zgradili so novo hito. v lanskem letu so pričeli z izgradnjo novega hleva, stari je bil že čisto zanič, v katerem letos že muka 11 govedi, z mamo pa se pogo-
voriva o praiičih. Sedaj ima zaradi pomanjkanja prostora samo dva. želi si pa. da bi čimpreje na kmetijo priila svinja s packi, saj je domači zarod najboljti. pri kupljenem nikoli ne vet...
Delati je luštno...
Mama Pavla, Mlinarjeva iz Moravč, se je na Vranke primožila iz devetčlanske družine in je dela na kmetiji vajena. To je njeno življenje, ki ga ima rada, saj delati ni težko, je luštno, se smeje, da bi le več ostalo za dom. Pa jih spremlja vrsta težav. Spomladi vrane, jeseni divji prašiči in droga divjad pustoši njive. Odločili so se v glavnem za živinorejo, za gojitev mladih govedi, saj da bi oddajali mleko ne morejo, so predaleč od doline. Tudi lesa se skoraj ne izplača prodajati, saj če bi moral vse plačati, sploh za stroške ne dobiš, se hudujejo. Pa kar gre, je kar zadovoljen Stanislav Slapar, ki je bil včasih zaposlen pri Varnosti, kasneje v Papirnici. Delal je vseskozi v treh izmenah, da je ostalo več časa za kmetijo, za skrb in vzgojo treh sinov, ki imajo kmetijo radi in ji namenjajo svoje moči ter tudi prihranke. Branko, Mirko in Zdravko, dva zaposlena v Papirnici, eden pa v Induplati so pridni fantje, ki radi pomagajo tudi sosedom. Špančevi nikoli ne odklonimo pomoči, zatrjuje oče Stanislav, ki je na svoje sinove po-
Počltnlcs, kje pal
Na počitnicah niso bili, kmetija zahteva celega človeka, še zlasti hribovska. Preberejo časopis, pohvalili so Občinski poročevalec, televizije nimajo, radi pa prisluhnejo novicam po radiu in se hudujejo. ko slišijo za krivice, ki se doga-
jajo. Tudi sami jih občutijo, saj po njihovem mnenju ie vedno obstajajo razlike med hribovskimi in nižinskimi kmetijami. čeprav tako dobro kot nam je sedaj, nam še ni bilo, mi zatrjujejo. Le še malo več ugodnosti za nakup kmetijske mehanizacije, pa pravo ceno kmetijskih pridelkom, pa bo šlo. Dela ne zmanjka, nekaj zemlje imajo tudi v najemu, vedno jim je bil napredek kmetije na prvem mestu, potem šele so bili oni sami. Kar imajo, so si prodobili brez regresov, brez posojil, vse je sad njihovih rok. Tudi zelo skromna pokojnina, ki jo dobiva Slapar, gre za napredek. V trgovini kupujejo le najnujnejše, drogo je vse domače. Od kruha, pečenega v kmečki peči iz domače moke, do vsega ostalega.
Kje sl vedel
Pravzaprav sem Slaparjeve spoznala že letos spomladi. ko sem se oglasila pri njih zaradi njihovega velikega problema vode. Dobivajo jo iz domačega vodnjaka. ki pa bi lahko v zimskem času zmrznil, pa tudi sicer menijo, da je že čas. da bi dobili zdravo pitno vodo. Sami so pripravljeni narediti vse, le pri ceveh in drugi opremi naj bi jim pomagala občina. S tem bo premagan velik strah, kaj bo z ljudmi in živino, če vode tako ali drugače zmanjka, zlasti pozimi je zelo problematično, saj bi jo bilo nemogoče voziti s cisterno. Tudi sicer se zime najbolj bojijo. Tedaj so par mesecev skoraj odrezani od bližnje Blagovice. Po bližnjici naredijo gaz. tudi za zdravnika so jo že (msebej delali, pa se
Nov hlev Slapatjevih z Vrank
Stara hiša na Vrankah ni mogla kljubovali plazu, ki je deževja... podrla seje...
posledica velikega
ne pritožujejo. O asfaltu sploh ne razmišljajo. le vodo bi radi, da bi lahko koristili tudi kopalnico, ki jih čaka že nekaj let.
Posledica povodnji
Ob povodnji seveda vode ni zmanjkalo. preveč jo je bilo in skupaj z manjšim neurjem je sprožila plaz, ki je podrl nekdanjo staro domačijo in grozi tudi novi, da o škodi, ki je bila povzročena na kmetijskem zemljišču ne govorimo posebej. Pa se Slaparjevi ne pritožujejo preveč, saj pravijo, da pridnega in zdravega človeka vedno kaj najde. Upajo pa, da jih družba ne bo čisto pozabila.
AH Je človek železen?
Čeprav je bilo včasih zelo hudo. ata celo pravi, da se je včasih vprašal, ali je človek železen oz. jeklen, da toliko zdrži, nikdar niso razmišljali, da bi odšli s kmetije. Ona je in bo ostala središče njihovega življenja, v katerem imata poleg dela spoštovanja do drugih ljudi in pripravljenost, da pomagaš, pomembno mesto. Zvezda, pod katero živijo Slaparjevi. ni najbolj srečna, saj jih vseskozi sili le k delu, pa se ob tem grenko tolažijo, češ od dela in garanja te ni nihče »falil«, od nedela in dobrega pa že marsikdo.
Dobra volja In zdravje...
Dokler bosta dobra volja in zdravje bo šlo, pravijo. Ata Stanislav ima sicer nekaj težav, tudi mama se ne počuti dobro, vendar bo to bolj posledica padca ob reševanju pred povodnijo. jutri bo že boljše, se tolažita in sta jx>-nosna na fante, ki jima radi pomagajo. Vse, kar se le da. naredijo sami, pri novem hlevu skoraj ni stvari, ki bi se je ne lotili. Njihove želje niso velike, ob majhni pomoči pa so tudi kmalu uresničljive. Kot že zapisano, si najbolj želijo vode, tiste prave iz vodovoda, pa morda kakšno javno svetilko, da bo ponoči pot do njihove domačije lažja, predvsem pa si želijo zdravja, saj bodo le tako lahko opravili Se vse tisto, kar so si zamislili. To pa je dokončanje hleva, ureditev drugih gospodarskih poslopij, pa še nekaj kmetijske mehanizacije, ureditev okolice hite. pa še kaj bi se našlo. Vse še bo. v to sem prepričana, saj je ni stvari, ki se je ne bi znali in ne hoteli lotiti. Zato predvsem veliko zdravja Slaparjevi, in srečno!
VERA VOJSKA
UTRINKI IZ ZBODOVINE MENGEŠKE FARE:
Mengeš skozi čas...
Ta prispevek kot kratek pregled zgodovine mengeške fare je nastal kot nedeljski pogovor pri maši ob prazniku sv. Mihaela, iupnijskega zavetnika domače cerkve (29. september). V malenkostno spremenjeni obliki ga - na ieljo mnogih - zdaj priobčujem v Občinski poročevalec, vse z namenom, da se razmeroma neznana tema približa, odkrije ljudem, hkrati pa poteši vedoželjnost tistih, ki o tem že nekaj malega vedo ali jih je prvikrat slišani sestavek pritegnil. - Seveda je treba takoj povedati, da to ni razprava, temveč omejena sinteza v smislu kratkega pregleda.
Torej, moje besedilo se v največji meri opira na razpravo dr. Boža Otorepca v Mengeškem zborniku iz leta 1954, predvsem pa na študijo dr. Janeza Mahlerja O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem (prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij), Znanstveni inštitut FF, 1986. Torej tu dobite, kar bo pri meni manjkalo.
Pokristjanjenje alpskih Slovencev, ki mu sledimo nekako od sredine 8. stoletja naprej, je potekalo iz dveh nadškofijskih središč, iz Salzburga in Ogleja. To misijonsko razdelitev je sklenil s posebnim odlokom napraviti leta 803 in 811 frankovski kralj Karel Veliki in sicer je enotno politično tvorbo Karantanije, tedaj ne več svobodne, razdelil z reko Dravo. Tako smo mi seveda pripadali oglejskemu patriarhatu. Čeprav se morda zdi kOHU! rrrdrznO; je treba vendarle pritrditi, da je med tema dvema središčema karolinškega in kasnejšega časa vladala prava tekmovalnost. To se kaže na primer zlasti v patrocini-jih, imenih cerkvenih spomenikov, ki so se strogo ohranjali znotraj lastne meje in le redko, šele kasneje, včasih prišli tudi na »drugo stran«. Ta zgodnji čas je čas, ko imamo izredno malo ohranjenih listin oz. mnenj, ki bi nam povedala, kdaj in kje se pojavijo prve cerkve in z njimi pražupnije.
Mengeš - sv. Mihael
Vsekakor pa se zdi, če se zdaj ozremo na naše, to je oglejsko ozemlje, da je Oglej južno od Drave že v 9. stoletju zgradil 4 cerkvena središča oz. pražupnije: Rodine - sv. Klemen, Kranj - sv. Kancijan, Šempeter - seveda sv. Peter in Mengeš - sv. Mihael. Madžarski vpadi po letu 900 so to cerkveno strukturo potem večji del zrušili, dokler ni po pol stoletja, ko so se zopet umaknili, torej v 2. polovici 10. stoletja znova oživela in se utrdila.
Torej temelj cerkvene organizacije oglejskega dela slovenskega ozemlja tvorijo pražupnUe. Te so, v nasprotju z lastniškimi cerkvami laiških fevdalnih gospodov, cerkvena, škofijska ustanova, zaradi česar so vse kanonične pravice, zlasti umestitve in potrditve duhovnika, patronata ip. pripadle ordinariju, tj. oglejskemu patriarhu, medtem ko je t. i. zaščita svet-
nega premoženja (odvetništvo, advokatura) pripadla zemljiškemu gospodu. Pražupnija obsega določeno ozemeljsko enoto s središčem pri cerkvi, s krstno in pogrebno pravico. Tako torej vseh drugih župnij, nastalih iz dela že obstoječe pražupnije. ne moremo imeti za pražupnije. četudi naj bi bile še tako stare.
Nekaj o vikariatih...
Vikariati pa so ta druga enota, na katero so se delile pražupnije, in tako matično cerkev v čisto duhovnih zadevah razbremenjevale, čeprav res v začetnih časih niso imele vseh pravic, n. pr. sklepanja zakonske zveze in pogreba. Krševanja pač. Taka vikariata na mengeškem ozemlju sta bila npr. Moravče in Dob, ki bi ju časovno lahko postavili morda že v konec 10. stoletja. Ob tem naj omenim. ne da bi opisoval podrobnosti, da so bili vikariati ali cerkvene (župnijske) ali pa svetne (plemiške) ustanove. Slednje imenujejo tudi »lastniške cerkve«, in se seveda kot ustanovna last fevdalnega posestnika vendarle razlikujejo v kanoničnih pravicah od škofovskih oz. patriarhovih cerkva. Jasna pa je tuui iTičCSC-bojna povezanost. Pražupnije kot misijonsko središče so postavljali namesto nekdanjih poganskih, tudi antičnih svetišč v znamenju zmage nove vere nad poganstvom in jih pogosto posvečali svetnikom, zmagovalcem nad zlimi silami, Mihaelu. Juriju, Marjeti ipd. Postavljali so jih tudi ob pomembnih prometnih poteh, rodovitnih okoliših ipd. Zato lahko za Mengeš spoznamo naslednje.
Slovanska sledi...
Ko so leta 1899 pripravljali temelje za današnje župnišče, so naleteli na slovanske grobove oz. skelete s pridatki. Ker izhajajo (različni uhani) iz t. i. kotlaške kulture, jih datiramo v konec 9. oz. v 10. stoletje. Čeprav se ob tem dejansko postavlja vprašanje nastanka cerkve, lahko vseeno domnevamo, da je cerkev sv. Mihaela, sploh zaradi značaja svetnikov simbolnosti, nastala prav kot nadaljevanje še uporabljenega slovanskega pokopališča. Seveda je morala biti preobrazba poganskih Slovanov v kristjane - kot mnogokje - dosti generacijska.
Sv. Mihael, nadangel, kot tisti, ki »tehta duše« v Poslednji sodbi in kot eden od svetnikov - »pokončevalcev zmaja«, torej zmagovalcev nad peklom in tako tudi simbolov zmage krščanstva nad poganstvom, poleg Jurija in Marjete, a z določeno kronološko prednostjo, se sploh pojavlja pri najstarejših misijonskih središčih in pražupnijah germanske Evrope, pogosto s cerkvami, sezidanimi nad propadlimi antičnimi in poganskimi svetišči.
Že od začetkov v patrlartiovl oblasti?
Mengeška pražupnija je morala biti patriarhatska ustanova in tako že od začetka v popolni patriarhovi oblasti; znanih je precej župnikov italijanskega imena, zlasti Furlanov, ki so izhajali iz neposredne patriarhove bližine. Vendar njenega začetka ni mogoče določiti z natančnejšo letnico. vsekakor pa sodi med tiste 4 na Gorenjskem, ki jih je moč brez oklevanja postaviti v sredo 10. stoletja. Prvotni obseg fare je bil ogromen. Pravijo: celotno ozemlje vzhodne Gorenjske in še precej proti vzhodu, do Trojan oz. Zagorja. S časom se ozemlje razdeli in še v 16. stoletju je veliko. (Zaprice pred Kamnikom, po Kamniški Bistrici do vasi Pšata, Šentjakob, Rašica, Moste in Križ - nazaj do Zapric.) Pri tem je treba všteti k njej ves čas tudi vikariatne župnije Dol, Vače, Zagorje, Čemšenik. Prvi župnik, ki se omenja v listinah, se imenuje Konrad in to šele leta 1215. Farna cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1349. Seveda sta to podatka, ki nič ne povesta o pravem začetku. Cerkev, pa četudi lesena, je bila gotovo že v predromanskem času 10., morda celo 9. stoletja. Nato ji sledi romanska, ki je bila verjetno triladijska z apsido, kakršno vidimo naslikano na gotski freski Poslednje sodbe. Romansko apsido sredi 15. stoletja nadomestijo z gotskim prezbiterijem, ok. 1462 pa ga po severni steni poslika delavnica Janeza Ljubljanskega - ikonografsko povsem identičen primer Zadnje sodbe, ki je »posnetek« mengeške, v zgornjem dč!u p-j -2S «dsi uničene velike freske. lahko danes vidimo v p. c. sv. Lenarta na Krtini. Leta 1740 dobimo še današnjo - baročno - ladjo, ki pa je imela vse do konca prejšnjega stoletja na mestu stranskih ladij vrsto osmih kapel z oltarji. 19_in 20. stoletje sta prinesla še dodatne novosti, neogotski glavni oltar, orgle, pa 1954 Plečnikovo krstilnico in spovednico, če naštejem najpomembnejše, kar cerkvi še danes daje dokončen videz kot sintezo zgodovinskih in historičnih slogov.
Upravna slika mengeike fara
Kanonične pravice, ki so izhajale iz patronata, so bile izredno pomembne tudi zato, ker so bile povezane tudi s precejšnjimi gmotnimi in strateškimi danostmi v smislu fevdalne ozemeljske posesti.
Cerkveno je bila mengeška fara do 1751 pod oglejskim patriarhatom, kratek čas pod goriško škofijo, nato pa od 1787 pod ljubljansko škofijo. Patronatne pravice je imel zelo dolgo patriarh, vsaj 500 let, dokler ni leta 1448 papež Nikolaj V. podelil te pravice avstrijskemu vojvodi in nemškemu cesarju Frideriku III. - Ta je leta 1461 (s papeževo potrditvijo 1462) predal, podaril mengeško faro z vsemi pripadajočimi vikariati v Dolu, Zagorju, Vačah in Čemše-niku, torej tudi z vsemi zemljiškimi posestmi, cistercijanskemu samostanu v Dunajskem Novem mestu - v zameno za župnijo sv. Petra v Ljubljani, ki je bila prej last avstrijske cisterce, po ustanovitvi ljubljanske škofije (1461) pa je bila dodeljena njej. Zaradi finančnih težav avstrijskih cistercijanov leta 1668 našo žup-
Pisma bralcev • Pisma
♦STO LET JENETOVE KAPELICE:
Pojasnilo k članku
V sedanji demokratični
družbi ni laži..._______________________________________
Želim, da v Občinskem poročevalcu objavite moje kratko pojasnilo k članku objavljenem v 13. Občinskega poročevalca pod naslovom 100 let Jenetove kapelice; v pojasnilu opisujem resnično zgodovino te kapelice.
Zasluga, da se je lahko stoletnica kapelice praznovala, je tudi zasluga prejšnje oblasti, ki je Slavku Logaiju-Jenetovemu omogočila najetje kredita za delen odkup posestva, za katerega je sicer sam prispeval 80 % vsega potrebnega denarja.
Jenetovina bi bila namreč leta 1981 prodana, ker so se lastniki menjali drugače, kot je v članku napisano.
Po zaslugi Slavka Logatja Jenetovega je bila domačija odkupljena, in prepisana.
Pa še pripomba!
Gospodje ne bi na tem dvorišču sedeli na klopeh Turističnega društva Domžale, če jih ne bi renoviral in pod Jenetovim kozolcem shranil zopet Slavko Logar.
LOGAR MARIJA (Domžale, Karlovškova 6)
NA PRASTAREM GRAMOFONU AMERIŠKA PLOŠČA COLUMBIA REC0RD:
»Domžalska« —
m v
Kdo bi vedel, česa vsega Rado Kokalj, domačin z Vrhpolj® pri Moravčah ne zbira. O čemerkoli starem ga vprašate: on to gotovo zbira. Zato je domačija Kokaljevih na Vrhpolju kot pravi muzej.
Ob najinem obisku pa smo se posvetili 80 let stari gramofonski plošči, ki jo je v Ameriki okrog leta 1910 izdala gramofonska firma COLUMBIA GRAPHONE COMPANV. Pesem
»DOMŽALSKA« - (ob njej piše SLOVENIAN-KRAINEK)
na plošči izvaja Kmečka godba iz Ljubljane.
Avtor melodije ni zapisan, zapisano pa je, da je ploš dobila vrsto nagrad: GRAND PRIZES PARIŠ, ST. LOUIS i nagrado MILAN.	. .	.
Seveda smo ploščo tovarniška številka 1-72850, ki j° J. lastnik Rado KOKALJ položil na star gramofon (izvor-boijsi trg) tudi poslušali. Mehansko navit stroj nam je *ireSf . pričaral zanimiv glasbeni motiv, ki se na plošči kakih dese ponovi. Bilo je zanimivo, vrnitev v svet začetkov danes raz gramofonske industrije.	, :e
V pogovoru nam je Rado Kokalj povedal &e to, j v bogastvu 350 plošč zbral množico starih slovenskih n‘*r^.v,c pesmi, ki sta jih na ploščah največkrat prepevali JOSEPH LOVŠE in MARY UDOVIČ.
nijo z vsemi vikariati prodajo cistercijanskemu samostanu v Stični, dokler tudi ta iz istih vzrokov leta 1731, torej po dobrih 60 letih, ne proda Josipu Schiffr von Schiffersteinu. Po ponovni cesarjevi lasti Jožef II. leta 1772 z dekretom njeno imetje proda na dražbi, vse verske pravice pa sta prevzela verski sklad oz. ljubljanska škofija.
Za konec naj kot zanimivost še povem, da so po Mengšu oz. njegovi
iliranjene ene najstarejših matrik v Sloveniji. dane„s, jUt>-v Nadškofijskem arhivu v M kj Najstarejše krstne knjig ijejo tudi duhovite, v PreP jo-i v slovenščini zapisa 0 c nekega duhovnika, sc F .jj), avgustom 1584. Od talnih in mrliških knjig Pa j5f|3 le posamezni zapisi iz ,e|e
vsi naši gradovi • vsi naši gradovi • vsi naši gradovi • vsi naši gradov^
Grad Tustanj-§00 letnik * v
Maksimilijana se je v letu 1854 poročila z Lukom Pirnatom, Kebrovim iz Krtine (rojen je bil 4. oktobra 1825), ki je bil tedaj grajski vrtnar v Tusta-nju. Tako je grad prišel v domače roke in Pirnatov rod še sedaj gospodari v Tustanju.
Maksimilijana je v letu 1873 umrla in Luka se je poročil z Ano Marjano Resnik iz Gaberja nad Blagovico. Ta je po Lukovi smrti, 23. decembra 1898, prevzela gospodarstvo na tustanjskem gradu ter ga v letu 1905 prepustila sinu Antonu. Umrla je 28. decembra 1914. Po Antonovi smrti, 18. novembra 1925, je gospodarstvo prešlo na njegovo ženo Frančiško, rojeno Ovca-Bizeljevo iz Blagovice, ki je sicer živela pri svojem stricu grajskem sosedu Pletu v Zgornjem Tustanju. Po njeni smrti
v letu 1960 je posest prevzel najmlajši sin Dominik, ki je gospodaril do svoje smrti 28. aprila 1990, ko so že stekle priprave za slovesno praznovanje 500-letnice gradu.
Tako kot po drugih gradovih na Kranjskem in še posebej na Moravškem, kjer so našli zavetje mnogi protestanti, se je tudi v tustanjskem gradu hitro udomačil protestantizem. Iz tustanjske protestantske rodovine je bil duhovnik Krištof Schwab pl. Lichtenberg, ki je bil v letih 1546-1596 župnik v Cerkljah. V letu 1966 se je moral zagovarjati, ker se je vdal luteranstvu. Spor se je izravnal. Jurija
Bidermajersko pohištvo v eni od grajskih soban z žal že pokojnim gospodarjem Dominikom PIRNATOM.
Schwaba pl. Lichtenberga iz Tustanja, ki je bil upravnik samostana v Velesovem pa so v letu 1582 odpustili.
Kapela sv. Janeza Nepomuka v Tustanju. Na
levi strani vhoda v grad je z oltarjem proti severu obrnjena kvadratna kapela s polkrožno apsido zadaj, kjer je oltar. Na zidovih zgoraj je okrogel zidni venec, ki prehaja v kupolo. Kupola je na pendanti-vih. Kapelo sv. Janeza Nepomuka je znotraj na presni omet poslikal naš znani baročni slikar mengeški rojak Franc Jelovšek na začetku svoje umetniške poti leta 1725. V pendativih je naslikal prizore iz življenja sv. Janeza Nepomuka: rojstvo Janezovo, kraljičino spoved, prizor, ko kralj zahteva od Janeza naj pove, kaj se je kraljica spove-
dala ter Janezovo smrt, ko ga vržejo v reko Vltavo.
Na vrhu kupole je freska Boga očeta, Jezusa, sv. Duha in Janeza Nepomuka. V spodnjem krogu kupole je skupina putov - angelov z vencem.
V	oltarni niši je zgoraj božje oko z angeli. Na desni strani Janeza mučijo, z ognjem ga žgo na prsih. Na levi strani Janeza vržejo v reko. Nad vhodom in nad okni so tri kartuše - olepšani baročni okviri ovalne oblike, napisi v njih pa so že slabo vidni.
V	oltarni niši je olnata slika na platnu 90 x 150cm. Predstavlja pa Janeza Nepomuka, ki kleči v mašni-ški obleki duhovniška kapa in molitvenik sta pred njim na tleh. Svetnik gleda Marijo z Jezusom v naročju, okrog je več angelov. En angel drži prst na ustih, kar je značilno za tega svetnika, z desnico pa mu prinaša palmo mučeništva. V desnem spodnjem kotu je Karlov most nad Vltavo na Češkem, na njem so štirje rablji, ki so svetnika vrgli v deročo vodo.
Umetnina je delo Leopolda Layerja. Naslikal jo je tri leta pred svojo smrtjo in sodi med njegova najboljša dela. V desnem spodnjem kotu je slika signirana: Leop. Layer Pinx A 1825.
Tustanjška graščinska kapela se prvič omenja v letu 1704, gotovo pa je stala nekaj let prej, saj so v letu 1703 v Tustanju že imeli svojega duhovnika. Zagotovo pa ni bila pozidana skupaj z gradom, saj je na Valvasorjevi sliki še ni.
Po ugotovitvi Franca Goloba je križev pot v kapeli kotirana grafika na papirju pod steklom.
H kapeli sta včasih pripadala tudi dva zvonova, ki sta bila v zvoniku nad vhodom v grad, a ju je vzela prva svetovna vojna. V graščini imajo že od nekdaj svoj praznik, to je na praznik sv. Janeza Nepomuka 16. maja. Ta dan je v kapeli vsako leto cerkvena slovesnost z mašo.
Upravni okraj v Tustanju. Konec 18. stoletja je imel grad Tustanj pomembno vlogo. Od leta 1787 do 1811 je bil tu sedež upravnega okraja. Zaradi
.	ia/11 občifl0
: upravne razdelitve, so v letu lnu vnertiU Inik iz okraja Češenik dodelili uprav j Tustanj.	•- h,,o
4 celih kmetij, 1 tnčetr sminska in 3 četrtinske. . . u«c so ,u' limiv je tudi pregled krajev, k) ^ za ki podložniki živeli in opravljali ' ugot0-stvo. Po njihovih priimkih pa^., ^ bil' tudi njihove potomce. Na Vrhpo*Ja"5nik. n Markič, Marko Kovač, •'urJ , Hrenin
m Markovič, Tomaž Markič	Mihae	^	b,^
ž Mahkota. V Spodnjem Tustanju der,n ,ž Hrušnik, Martin Rožič, Gašper K>bjli ^ Makovec. V Zgornjem Tusianju „ ^ie :i: Boštjan Dešman, Matija	ir
.	- n	,1....	t-rt	KOZIC««*	.
šici so bili: Tomaž Hrušnik, ™“0tnoW-Koderman, ter Jakob m Martin G e Rače so Tustanju Pr'Pad^'JHpbu so b' j Kuder in Bartol Grošelj, Na H jn Mltii>
mžc Lavrač, s Sv. Valentina a ■ je i Pangrac Učakar, ena kmetija P ^
STRAN 11
Občinski poročevalec
JOŽE STRAŽAR SPET DOMA:
Umetnik z več svetovi
15. novembra sla Slovenska izseljenska malica in Knjižnica Domžale v Likovnem rastaviSžu v Domžalah odprli nadvse zanimivo kiparsko 'tostavo rojaka iz naše občine - Jožeta Stražarja, ki pa živi in snuje na vedskem. V kulturnem programu je nastopil oktet bratov Pirnat, o umet-ttkovem delu pa so spregovorili dr. Miro Stiplovšek, dr. Cene Avguštin in “aez Rogelj. Odprtja se je udeležilo tudi večje Število Domžalčanov, ki so r«,« zadnjega z velikim zanimanjem opazovali Stražarjeve kiparske in "“‘‘Slikarske umetnine.
, L kieiom Stražarjem sva se srečala P5 junija že na Švedskem. Skupaj v s/3',0"' Lojzetom smo ga obiskali 'ockholmu. kjer Jože Stražar stalno 'ln 'udi ustvarja. Komaj smo odložili v vil10 Pr,'jag°' Z£ nas je odpeljal ustv '' umc,m*ke delavnice, kjer Jože Tua * nove svetove že dve desetletji liuk'VCS {as obiska nas je izredno gosto-s jJIP,'n zagnano vodil po Švedski.
Posebnim žarom pa je pripravil v ne-j, e<|ni bližini Štockholma. skupaj Sloyat0m ^anezom- v Sodertalju. prvi Dov ''“''utni dan, kamor so me r obili naSi ljudje kot pisatelja. Jože sam ar,i<: takrat Se enkrat dokazal, da ni vensk U^a' amPak 'udi os večine slo-si. Kega kulturnega dogajanja na Šved-Priiat ,. <*s'avil mi je tudi veliko svojih |!J 'eljev, raznovrstnih umetnikov. Straž*50 obisku sem dojel, da je Jože (j0^:ar u,netnik od glave do pete, da S|,Z'dno živi za umetnost, da premi-Zani, “n10 o tem, v kakSni obliki bi ,a njegova umetniška žilica.
Ploh l'Vo ic- kako na Švedskem nas-Pted y za umetnike. Jože se je
gor kot dvajsetimi leti preselil tja polr a sever bolj iz avanturizma kot k01■ nekaj časa je delal v tovarni sej,delavci iz Slovenije, kmalu pa Oznanil z drugimi umetniki, predv-
lavnice. kjer se vsakdo lahko izraža po mili volji in med drugimi umetniki išče svojo pot. Jože Stražar se je tako v teh delavnicah poskusil z risbo, z grafikami, s skulpturami, v najrazličnejših tehnikah in vse mu dobro leže. Te delavnice, v katerih vsakdo lahko ustvarja za majhno odškodnino za prostor, imajo
<*rult'hri«^irn***11 ^ Pr,merjavi z večim llen' delu 'encev ali delavcev na'začas >{,| 5 *'uPn' s« je Jože dokaj hitr 'etka, Zv 78 katero pravi, da r * Prav vsnv °a ,e lahl<0 s,0P" v sti Varni j, “f1"1 umetnikom. Delo v tc Um"nosn opustil in “ Predal sam. Jrejtno Dr.Na sreio je to na Švedsker '""u činu!?’ h01*5* ko' Pri "as V sr ku so na voljo državne de
namreč to prednost, da v njih lahko človek najde samega sebe in če mu je res kaj do ustvarjanja, vztraja naprej, lahko pa tudi vse skupaj pusti. Jože Stražar je šele v teh delavnicah dokončno spoznal, da brez umetnosti ne more živeti.
Pridobil pa si je tudi strokovno znanje in sicer na švedski Višji šoli za umetnost. izobraževal se je tudi zasebno pri švedskem umetniku Kegu Haberju. po-
mladinska knjiga
Domžale, Ljubljanska 83,
tel. 061/721-405
* POSLOVNA ZAMISEL MLADINSKE KNJIGE:
je novoletno darilo?
Rjavke i
|etu ‘“zaie so predstavile obilico možnosti za obdarovanje ob r?slovnih darh»,ava predvsem kot pomoč pri odločanju ob nakupu .•zstavo možnih j noSim potencialnim kupcem so poslali vabila naj si kn?n*t: itnele . i r'* Og'edajo Zanimanje zanjo je pokazalo kar precej iin l r IttiDrr,50 — v'bel1' Lelo vrsto koledarjev (Gasparijev koledar, rnv '■ Pianist,.101"j1'' ko,edar narodnih noš, pa motivov iz narave, pokra-kovnikov t( '"dru*e koledarje) Pokazali so obilico map, poslovnikov. vina in	P'sa*- vžigalnikov, svečnikov. Celo arhivska (drago-
h? '■hijene kni;omof kuP‘f'' Videli smo kitajski porcelan, pa dragoceno V ^ladinski v ■" .K,ob'lico drugega. Ob novem letu (nekje v decembru!) n)'gi Domžale moč kupiti ravno tisto, kar potrebujete!
stal je član Društva umetnikov v Sodertalju. prav letos pa tudi član Zveze švedskih kiparjev. Zdaj izključno živi za umetnost in od umetnosti, kar pa tudi v švedskih razmerah ni preprosto, zato je naklonjenost domovine še toliko bolj dobrodošla.
Jože Stražar te dni s pomočjo Slovenske izseljenske matice ne razstavlja samo v Domžalah, ampak tudi v Ljubljani in v Novem mestu. V Domžalah se predstavlja kot kipar, ki v svojih skulpturah išče nadzemeljsko dimenzijo bivanja, odgovarja na sodobna vprašanja smiselnosti in nesmisla bivanja, prikazuje srečanja različnih oblik s takšnim estetskim sporočilom, da obiskovalec lahko samo strmi in se predaja miselnim tokovom, ki se v človeku ob Stražarjevih izjemno vitalnih in hkrati vesoljskih skulpturah sprožijo sami po sebi.
O umetnikovi poti je v Domžalah najprej spregovoril dr. Miro Stiplovšek, ki je poudaril, da je to že deveta letošnja razstava v tem razstavišču in tretja s strani naših rojakov, hkrati pa je pohvalil tudi nenehno Stražarjevo iskanje, ki se v njegovih zrelih srednjih letih - letos praznuje Jože Stražar tudi petdesetletnico bivanja na tej zemlji - izraža v vedno novih oblikah. Dr. Cene Avgu-
štin je naredil prerez skozi vse dvajsetletno Stražarjevo umetniško snovanje, dokončal pa ga je s prepričanjem, da umetnik še vedno zori in da sta njegov strah do bivanja, ki prerašča v simbolično figuraliko, samo nadaljevanje stiliziranega iskanja pravega vesolja. Na koncu je v imenu Slovenske izseljenske matice zaželel veliko nadaljnih uspehov tajnik Matice Janez Rogelj, prebran pa je bil tudi pozdravni telegram kulturnega ministra dr. Andreja Capudra. Odprtje je polepšala ubrana pesem okteta bratov Pirnat.
Ob tej priložnosti je izšel tudi ličen katalog z opisom snovanja Jožeta Stražarja v slovenščini in angleščini, s pogledom na vse tri tokratne slovenske razstave, z barvnimi slikami. Da pa je sploh prišlo do realizacije, je treba pohvaliti tudi Pavla Pevca, ki je umetnine pripeljal s Švedske. Edina napaka je bila storjena s tem, da se je v Mengšu natanko ob isti uri začel gledališki abonma, tako da vsa kulturna srenja pač ni mogla na odprtje Stražarjeve razstave. No, za ogled je na voljo še nekaj dni. Jožetovi svetovi zaslužijo, da si jih ogleda vsak in se potopi vanje, tudi zaradi premisleka o sebi.
IVAN SIVEC
lOOlet
mengeških orgel
Nekateri pravijo, da smo majhen narod, da nič nimamo. Majhen ne, le maloštevilni!
Tako nekako je v soboto, 29. septembra zastavil uvodne besede v kratek zgodovinski oris orgel njihov velik poznavalec dr. Edo Škulj. V Sloveniji imamo orgle v več kot 800 župnijah in 200 podružničnih cerkvah. Skupaj torej približno 1000 inštrumentov.
Orgle imajo bogato zgodovino. Nastale so v Grčiji ali Aleksandriji že v tretjem sto-
letju pred Kristusom. Takrat je bil to cirkuški inštrument. Kot cerkveno glasbilo pa so se uveljavile skoraj tisoč let kasneje. Najstarejše so iz Achna in sodijo v prvo polovico 9. stoletja.
Tudi slovenske pražupnije so imele orgle. Mengeška pra-župnija jih je imela večje število. Za časa Franca Jožefa pa so iz Ljubljane v Mengeš pripeljali orgle, ki jih je leta 1699 izdelal mojster Taler. To je isti mojster, ki je izdelal orgle tudi za cerkev sv. Primoža nad Kamnikom. Talerjeve orgle so bile v Mengšu 50 let, potem so jih prestavili v Radomlje, iz Radomelj v Kresnice, iz Kresnic v muzej in iz muzeja v Sodražico, kjer še danes služijo svojemu namenu.
Druge znane orgle so bile izdelek za orglarja mojstra Petra Rumpla iz Kamnika. Značilno za te stare orgle je bilo to, da so imele malo registrov. Zato so se pred 100 leti Meng-šani obrnili na ljubljanskega orglarja Franca Goršiča - Rumplovega učenca, da je za župnijsko cerkev sv. Mihaela napravil nove. Te mogočne orgle imajo preko 1000 piščali. Letos so ob stoti obletnici prenovljene (prenovil jih je ing. Košir) sveže zazvenele s svojim principalom in z vso mogočnostjo z vsemi registri skupaj
s čudovitim petjem pevcem.
O zgodovini orgel nam je govoril dr. Škulj, predstavila nam jih je znana organistka Angela Tomanič, koncertiral in spremljal bogoslužje je mladi mengeški organist Janko Brezovnik, kor je vodil Jože Vahtar, obnovljene orgle pa je med slovesno mašo blagoslovil ljubljanski škof Jožef Kvas.
JANEZ ŠKRLEP
IZ MENGŠA:
KNJIŽNICA DOMŽALE
Program novoletnih
prireditev
za otroke In mlade
torek, 4. december ob 17. uri Lutkovna igrica o KUUKCU - gledališče z Jesenic;
VSTOPNICE LAHKO KUPITE V KNJIŽNICI DOMŽALE.
sreda, 5. december ob 17. uri ura pravljic: indijanska ljudska pravljica: DROZG IN LISICA
torek, 11. december ob 17. uri - ura pravljic: NOVOLETNO POPOTOVANJE Mire Mihelič
sreda, 11. decembra ob 17. uri - ura pravljic: NOVOLETNO POPOTOVANJE Mire Mihelič
ponedeljek, 17. december ob 17. uri - ura pravljic s pozdravom Dedka Mraza - KNJIŽNICA MENGEŠ
torek, 18. december ob 17. uri - pravljica Janeza Bitenca
DEDEK MRAZ s pozdravom Dedka Mraza
sreda, 19. december ob 17. uri MIŠKOLIN: gostuje Jurij
Souček
VSTOPNICE LAHKO KUPITE V KNJIŽNICI DOMŽALE.
sreda, 26. december ob 10. uri: Zabava vas Jos Zalokar (Periskop) in Veseli KVIZ.
sreda, 26. december ob 17. uri: ura pravljic RDEČI PAKET
RISANI FILMI Z VELIKEGA PROJEKCIJSKEGA PLATNA:
večnamenski prostor Knjižnice Domžale
četrtek, 20. 12. ob 17. uri Mikijev veseli božič - risani film petek, 21. 12. ob 17. uri Snežna vila Juki; Krastač - risana filma
ponedeljek, 24. 12. ob 10. uri Biblijske zgodbe - risani film ponedeljek, 24. 12. ob 17. uri Asteriks Galijec - risani film četrtek, 27. 12. ob 10. uri S Piko okoli sveta - risani film četrtek, 27. 12. ob 17. uri Maja in vesoljček - slovenski mladinski film
Na prednovoletne prireditve vas vabi Knjižnica Domžale!
CVETA
Pesem svetonočna plava
Božič bomo letos praznovali še precej drugače kot lani. K božičnemu vzdušju spada tudi božična pesem, brez katere si ne moremo zamisliti jaslic, polnočnice, družinskega počitka, božičnega časa.
Letos so k temu vzdušju na kaseti dodali veliko tudi otroci in mladi iz Mengša pod vodstvom svojega župnika Franca Juvana. Prav te dni je namreč izšla kaseta s trinajstimi izvirnimi pesmimi, ki jih pojo mladi Mengšani, ubrano pa jim pomaga tudi mengeški župnik Juvan, ki je povrhu še avtor vseh melodij, za večino pa je sam prav tako napisal besedila, le eno besedilo je prispevala Čili Kodrič, eno Darinka Konc, eno pa je delo neznanega avtorja. Na kratko bi lahko rekli, da gre za skoraj povsem avtorsko delo Franca Juvana.
Božična kaseta z naslovom Pesem svetonočna plava je bila pos * * * * v
neta v ljubljanskem studiu Metro, tonski mojster je bil Andrej Nanut, likovno je kaseto opremil Peter Mrše, produciral pa jo je znani stranjski glasbenik Dominik Krt.
V poplavi bolj ali manj okusnih tovrstnih kaset so pesmi Franca Juvana - da tako rečemo - prave božične pesmi, s pridihom nezlaga-nega občutja božiča, kot verskega
in družinskega praznika, z izvirnim pristopom do glasbe in besedil. Mengeška kaseta, ki se jo dobi v župnišču, bo zagotovo hitro našla pot med vernike, saj tako prisrčnega in hkrati prijaznega božičnega darilca že dolgo ni bilo med Slovenci. Mengeš pa je s svojim župnikom Francem Juvanom, ki se ga sicer drži prislovnična skromnost in ponižnost, še enkrat dokazal, da je res pravo glasbeno središče, tudi v cerkvi.
IVAN SIVEC
Božično voščilo
V
Letos bomo v Sloveniji božični čas praznovali še bolj svečano in svobodno kot smo to lahko delali do sedaj. Božič je vedno svoboden, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja. Božični čas je res zelo kratek, a vendar zelo bogat. Nekaj skromnega pa bo k temu praznovanju doprineslo nekaj glasbenikov in umetnikov, ki bodo krenili na slovensko turnejo s predstavo »Božično voščilo«.
V predstavi bodo nastopili: ansambel Marela, Franc Pestotnik-Podokničar, ki je tudi scenarist predstave, Sašo Hribar (radio GAGA), Silvo Teršek, Miha Dovžan
in Meta Malus ter harmonikar To-
maž Novak in Ivica Oštir. V prvem delu, ki bo obarvan slovensko, bo ansambel predstavil najnovejšo skladbo z nove kasete »Aljažu
v spomin«. Sašo bo imitiral znane Slovence, Podokničar pa bo vasoval. Posebna točka bo posvečena vsem materam. Tomaž pa bo predstavil novo diatonično harmoniko iz Melodije Mengeš. Sponzor turneje je Extreme iz Ljubljane, ki bo prevzelo posle Melodije in njihovo prodajo izdelkov.
Ob koncu prvega dela bo predstavo obiskal Božiček. Miha Dovžan in Meta Malus bosta z občinstvom zapela nekaj narodnih pesmi. Drugi del bo vodil Silvo Ter-
šek na samo svoj način, ki ga lahko poslušamo ob sobotah na radiu Slovenije. Ansambel Marela pa se bo predstavil s skladbami, ki so prirejene posebej za božični čas. Na predstavi ne bo manjkalo svetlobnih efektov in diapozitivov, ki bodo večer dodatno obogatili. V domžalski občini bosta dve predstavi.
V	Domžalah, v sredo, 19. decembra ob 19. uri
V	Mengšu pa v nedeljo, 30. decembra ob 17. uri in ob 19.30 uri.
V	Mengšu bo tudi žrebanje vstopnic za vse turneje. Podeljene bodo tri glavne nagrade:
1.	Diatonična harmonika
2.	Mikrovalovna pečica
3.	akustična kitara
Gotovo je predstava »Božično voščilo« priložnost, da na čisto poseben način praznujemo Božič.
F. P.
PROGRAM PRIREDITEV V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA
December v hali
NEDEUA 2. 12. 1990 ob 16. uri
»Srečanje rejnic, rejnikov in njihovih družin« ORGANIZATOR: Društvo rejnikov in rejnic občine Domžale
SREDA, 5. 12. 1990 ob 17. uri
»Miklavžev večer«
ORGANIZATOR: Slovenski krščanski demokrati Domžale
PETEK, 7. 12. 1990 ob 19. uri
»Koncert godbe«
ORGANIZATOR: Godba na pihala Domžale
NEDEUA, 9. 12. 1990 ob 10. uri
»Memorial Janeza Velepca« - tekmovanje v dviganju uteži ORGANIZATOR: Težkoatletski klub Domžale
PETEK, 14., SOBOTO, 15., NEDEUO, 16. 12. 1990
»Smučarski sejem«
ORGANIZATOR: Smučarsko društvo Domžale
SREDA, 19. 12. 1990 ob 17. uri
Božični koncert - »Božič v vsako hišo« ORGANIZATOR: Lira poslovalnica Ljubljana
SOBOTA, 22. 12. 1990 ob 20. uri
»Koncert zabavne glasbe«
ORGANIZATOR: Diskoteka Life
»liS!
BHAGIRATI - EVE REST:
Njuna pot - na
streho sveta
Silvo Karo in Janoz Jeglič obvoičata
MIDVA NA HIMALAJI
V ponedeljek. 26. 11. 1990 bo ob 19. uri v novi kinodvorani
predavanje z diapozitivi
o zadnjih dveh uspešnih himalajskih odpravah: na Bhagirati, Mount Everest.
Alpinista vas lepo vabita!
Naših najuspešnejših alpinistov Janeza JEGLIČA in Silva KARA vam, dragi bralci ni potrebno predstavljati. Tudi na straneh našega časopisa smo ie večkrat pisali o njiju. Pa nas neutrudna športnika vnovič in vnovič presenečata in dobesedno silita, da pišemo o njunem nadvse uspešnem alpinističnem delovanju. Everest, osvojitelj najvišje gore sveta in prvenstveno osvojen še en vrh 6454m visoki HAGIRATI sta zadnja uspeha, zaradi katerih smo oba himalajska junaka povabili k pogovoru. Opravil ga je član uredniškega odbora Bogdan OSO-LIN.
Najprej vama obema v imenu bralcev Občinskega poročevalca čestitam za preplezano zahodno steno Bhagiratija, tebi Janez pa še za Everrest.
Kaj vama pomeni alpinizem?
KAKO: Zame je to način življenja. Brez njega si težko predstavljam svoje življenje. Vse podrejam alpinizmu. Ce ne plezam, pišem razne članke o njem in predavam o odpravah. Skratka, skoraj ves svoj čas povezujem z alpinizmom.
JEGLIČ: Tudi meni alpinizem pomeni zelo veliko. Ker pa sem poročen, ga postavljam na drugo mesto, čeprav priznam, da me je letošnja Himalaja kar precej odtrgala od doma. Če me PAP-Intel, to je podjetje, v katerem sem sicer zaposlen, ne bi ves čas pred odpravami
podpiralo s plačanim dopustom_________
takšnega podviga v indijski in nepalski Himalaji prav gotovo ne bi mogel uresničiti.
Kakšne so bile vajine priprave na hudo preizkušnjo?
KARO: Resne fizične in psihične priprave so tudi v alpinizmu zelo pomembne. Za Bhagirati sva se celo leto intenzivno pripravljala. Zelo veliko sva kolesarila, tekla in seveda plezala najrazličnejše smeri predvsem v stenah na Primorskem.
JEGLIČ: Nekaj je o tem povedal že Silvo. Kadar se nisva skupaj pripravljala, sem največkrat tekel od doma na Rašico in nazaj, ali pa se s kolesom vozil
Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale obvešča
kandidati za plezanje na umetni steni v hali Komunalnega centra to lahko počno:
v ponedeljek od 7. do 21.30 ure v torek od 7. do 20. ure v sredo od 7. do 22. ure v četrtek od 7. do 21. ure in v petek od 7. do 22. ure
Vse plezalce prosijo, da upoštevajo red v hali in da ne motijo ostalih uporabnikov hale.
Po tem redu se morajo zadrževati za označenimi črtami.
do Črnivca in nazaj. Največ časa pa sem namenil plezanju po naših zahtevnih stenah na Ospu in Vipavi. Pripravljal sem se tudi v kleti hiše. v katero sem se priženil. Tam imam nad vrata pribito desko, v kateri so različni oprimki. Na teh oprimkih sem se večkrat na dan dvigoval in na njih visel, ter na tak način izboljševal moč rok. predvsem pa prstov.
Za kakovostne priprave so potrebna tudi finančna sredstva. Kako sta reševala denarne probleme?
SILVO: Približno dve tretjini denarja za priprave sva dala iz svojega žepa. Največ svojega denarja sva v ta namen zapravila za vožnje z avtomobilom na Primorsko, saj sva prevozila več kot 30.000 kilometrov. Za samo odpravo pa sva hvaležna predvsem Tonetu Škatji. Komisiji za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in glavnemu sponzorju SCT-Tehniki.
sva njegove vzhodne smeri, zato sva bila res silno zadovoljna, ko sva se vrnila v prazen bazni tabor. V steni sva zaradi »lažjega« sestopanja pustila tudi skoraj vso opremo, na Ledenik sva se vrnila le s spalnima vrečama, nahrbtnikoma, ce-inom in derezami. Morda še to, da je il najin bazni tabor od vožnje oddaljen še 20km. Vanj sva se vračala že skoraj čisto izčrpana, opotekaje.
Katero zanimivo doživetje z Bagha-rija se vama je še posebej močno vtisnilo v spomin?
KARO: Dan pred vstopom v steno, ko sva spala pod ogromno skalo, se je nekje utrgal strašen plaz. Najprej nisva vedela, ali je bil skalnat ali sneženi. Šele. ko je začelo grmeti, sva ugotovila, da se v najini bližini valijo skale. Zelo sva bila prestrašena. Komaj sva spet zaspala. Zjutraj sva začudena opazila na najinih spalnih vrečah pol centimetra drobnega kamenja in skalnatega dro-
JEGLIČ JANEZ, KARO SILVO
Še en prvenstveni vzpon v Himalaji
Tehnični podatki za Bhagirati:
Garhval Himalaya BHAGIRATI III. 6454m
Zahodna stena; prvič sta preplezala njen osrednji, najtežji del.
Ocena težavnosti: VIII, A 4, 85°C, 1300m višina stene Čas plezanja: šest dni, pet bivakov, datum: 7. 9. 1990 ob 9.15 uri, ko sta po indijskem času dosegla vrh.
Tehnični podatki za Mount Everest:
Mount Everest - Sagarmatha 8848m, Nepalska Himalaja - klasična smer prvopristopnikov.
Ocena: IV. 65°. višina smeri 3500m
Njune odprave:
Janez Jeglič je pričel plezati leta 1978
Vzponi:
Colorado 82, Fitz Roy 83. Valung Kang 85. Cerro Tv rre 85/86. Torre Egger 865. Cerro Torre 87/88 South face, Cerro Torre 88 nemanje filma, Bhagirati III. 90, Alpe Adria Sagarmatha 90.
Silvo Karo je pričel plezati leta 1977.
Vzponi: Colorado 82. Fitz Roy 83, Valung Kang 85. Cerro .'orre 85/86, Karakorum 85. Torre Egger 86, Lhotse Šar 87. Cerro Torre South face 87/ 88. Cerro Toprre 88 snemanje filma. Bhagirati III 90, Alpe Adria Sagarmatha 90
Koliko časa sta potrebovala za pre-plczanjc zahodne stene Bhagratija?
KARO: Steno sva preplezala do vrha v čistem alpskem stilu v šestih dneh. Da sva tako hitro uspela, je morda krivo tudi to. ker sva hotela osvojiti še naivišji vrh sveta, zato sva se morala čim prej priključiti odpravi Alpe Adria. Ha. ha. Se istega dne. to je 7. septembra ob 9.15 po ind. času sva se po dolgem in izredno nevarnem sestopanju zaradi težavnih vremenskih razmer v steni vrnila v bazo.
JEGLIČ: Najpomembnejše je priti na vrh. Na vrhu Bhagiratija sva bila zelo vesela. Najina sestopanja je pet dni oviralo močno sneženje, pa še poznala ni-
birja. Kaj takega še nikoli nisva doživela!
JEGLIČ: 6. septembra sva se na četrtem bivaku nekako ob pol petih prebujala. Nenadoma sem jaz 350m pod vrhom zaslišal človeške glasove. Silvu se je moja ugotovitev zdela kot plod bujne domišljije. Malo kasneje pa se je le izkazalo. da se nahaja pod 1300m visoko steno najina zdravnica Mojca Zajc, ki je pod njo na ves glas vpila. Zanimalo jo je. koliko časa imava še do vrha in kdaj se bova vrnila. Na tem mestu bi se Mojci rad zahvalil za kuhanje, pomivanje, pranje; skratka za vso pomoč.
Janez, kako pa si ti doživel pot na najvtšjo goro sveta?
Dokler ne prideš na južno sedlo 7906m, ne moreš govoriti o resnem poskusu na vrhu. Tu smo prespali. Ob 1. uri zjutraj je Andrej začel kuhati. Veter je vlekel tako močno, da sem vrh že skoraj odpisal. Toda on je vztrajal. Proti tretji uri je veter ponehaval. Začeli smo se napravljati in pripravljati kisik. Prostor v šotoru je bil premajhen, zato smo se napravljali po vrsti. Ob četrti uri zjutraj smo zapustili šotor in štartali. Iz šotora sem zlezel zadnji. Prve pol ure je bilo moje napredovanje obupno. Treba se je bilo navaditi na kisikovo masko, nahrbtnik je bil obupno težak, saj sem imel v njem dve kisikovi bombi. Povrh vsega me je še zeblo v roke in noge. Ko je sonce začelo vzhajati, sem se na vse malo navadil. Potem pa se je pojavil naslednji problem - očala. Če sem jih dobro nataknil, so se mi takoj zarosila. Če pa sem jih napol nataknil, sem v oči dobival preveč svetlobe. Dokler nisem prišel višje kot je vrh Lhotseja, sem imel kisik nastavljen na dve. od tam pa tri litre na minuto. Po velikem naporu končno prispemo na Južni vrh. ki je slabe sto metrov nižje od glavnega. Zamenjam kisikovi bombi. Ventil prestavim na novo, staro pa pustim tam. Iz južnega vrha opazujem Marijo in Andreja, kako plezata Hilarijevo stopnjo in fotografiram. Vidim glavni vrh in dozdeva se mi. da mi ga tega dne nobeden ne more vzeti. Nahrbtnik je bil polovico lažji, kisik odprem do konca. Zato sem čutil vzpon od Južnega vrha pa do vrha. kot sanjski sprehod, če primerjam prejšnjih osem ur garanja. Na vrh prispem ob 13.15 minut po nepalskem času. Najprej si izmenjamo čestitke, potem smo se pogovarjali še s Silvom v taboru 2, kjer je od veselja nad mojim uspehom skoraj ponorel od veselja. Po vsem tem pa se za nekaj trenutkov preselim z mislimi domov k ženi Ireni in ostalim domačim. Skoraj nisem mogel dojeti, da je mogoče po tako naporni sezoni stati še na najvišji gori sveta 8848m visoko. Bližje vesolju na naravni način več ne moreš. Po vsem tem napravimo nekaj posnetkov, rokavic ne dajem dol, ker sem opazil, da so prsti šerpe Lapke takoj postali beli. ko je rokavice snel za nekaj posnetkov pri 35 stopinj minusa in 50 kilometrov na uro vetra.
Najlepša hvala za vajine odgovore in še enkrat iskrene čestitke za pogumno in odmevno športno dejanje!
SLAMICE
SAJ SE JIM BO ZMEŠALO...
V decembru bodo trije dobrotniki (Miklavt, Boiiček, dedek Mraz) nosili darove našim nadebudnežem. Saj se jim bo še zmešalo (staršem), razen če se samoupravno ne povežejo s kakšno banko... Pa ne z banko Les, ampak našo v Domžalah...
»ALKO« ZAJTRK... PA V ŠOLO...
Neustrezno obliko malice na Srednji kovinarski in usnjarski šoli bo dopolnil podjetnik, ki bo točno nasproti šole odprl... bife. Učitelji so navdušeni (pritrjujejo pa tudi starši), saj bodo že skozi okno ugotovili, kje so manjkajoči učenci, učenci bodo zaradi ‘»doze« med spraševanjem bolj zgovorni; ko bodo sedeli v klopi, bodo pa bolj mirni, saj nas dolenjsko-štajerske izkušnje prepričujejo, da otrok raje spi, če mu cucelj namočiš v alkohol. Hvala bogu, vsaj enkrat bomo vsi zadovoljni...
Moravčani,
boste
pretegnili
mišice?
Če se želite sprostiti, pre' tegniti svoje mišice in dodatno poskrbeti za svoje zdravje, potem preberite
VABILO ZA REKREACIJO
h kateri vas ŠPORTNO DRUŠTVO TERMIT MORAVCE 'j® sicer v TELOVADNICO OSNOVNE ŠOLE JURU VEGA MORAVČE
v ponedeljekih in sredah za moške do 30 let v torkih in četrtkih za moške nad 30 let v petkih pa za ženske vseh starosti
VEDNO OD 18.30 D° 20.30 URE!
Prispevek plačate ob prvem obisku vodji rekreaciji-
PRIČAKUJEJO
ČLANI ŠPORTNEGA
DRUŠTVA TERMIT MORAVČE.
Ivan Bantan iz Zagorja zbira poda**®
o skakalnem
športu
Ker zbiram podatke o skaltj‘!"£in in skakalcih za dobo pred voj a_ laročen tudi na vsa občila^
v iz Moravč v katerem °8 . ^„1 i so že pred vojno nast“P Čjjjv-takalci in to v Bohinju ^ se cm prvenstvu. Prosd bi '|ItlCn8 li javite in da posredujete ikmovalcev, ki so takrat	jj
a tem tekmovanju v Bohinj ..„ usedanjih podatkov k' *	#
nrnl, nimam zabeleženega. ^
loravčani kdaj nas,0P‘*!'j|it|le. ‘*a aj oprostijo. Imam pa jh jv« a nastopala v skokih m	,z
ikmovalca 'Z Dola ut „ in lana; to sta bila brata
■ak, ki so bili takrat tud. v l»n..e jprezentanci banovine bi
. . -viden-
Prosil bi. da se to ura|Jn(l' olniN ra v vašem časopisu, kot “ ^pol-»Hnlievania članka. Kdo bo
Gostinci Iz Celja pri vrstnikih v Domžalah
Naši gostinci so se srečali s Celjani. Sponzor »Deteljica« iz Domžal je poskrbel za drese, ribič RAJC z Bukovčeve pa za ostalo... Rezultat pa tako ni bil važen...
J. v v ttJ)',l'i Letos sem vozil 9 '
*
še v zraku, saj niti <	^ ^ bt^.
funkcionarji ne vc^°' <poftu razprtije (tudi v našem ‘P" razpletle..	»o
čas po opravljenem s ™ | t„ iP*
^Odločil sem se. da sedaj. Tako m. bo “P^,. samo ena ,ekmo'L Jljnu. b' lZL|it-šel ob drugem »""Tor*® ^ dve sezoni Vem. |0jeno. ,, žiti. kar mi je pa« >’ 1 ( , JlA ^ Kako boš Izkoristi'v0j»s Ze'0 si želim-da ^
oblasti omogočile dirk 0 vsa,
nje za državno P^eD1 pri^. naših tleh. Potem v' JlSt0 i*» -...i: »n c<»7nna nc
Gregor Goreč je devetnajstleten mladenič slokega videza. Mladeniča, ki je doma iz Preserij, je oče te zgodaj posadil na športno motorno kolo; pač za doti-vetje. Pa je Gregorja to dejstvo in pa moped starega očeta tako prevzelo, da se je temu športu v srcu zapisal te tedaj.
Odtlej je Gregor z dušo in srcem kot pravimo v motociklističnem športu.
AH se spominjaš svoje prve dirke?
To je bilo na Grobniku v dirki za državno prvenstvo. Prej sem nekajkrat vozil moto slalome. Na Grobniku sem že na treningu presenetil z drugim doseženim časom. Na startu prve dirke sem popolnoma brez izkušenj »zamočil« - kot se reče. Nato sem startal kot zadnji, vendar sem v sami dirki spet prišel na peto mesto
Kako je oče Franci sprejel ta uspeh?
Pri očetu sem imel že ves čas jjolno podporo. Že prej je sponzorsko podpiral mnoge tekmovalce, z mojim uspehom, pa je nadaljeval
5 MINUT S ŠPORTNIKOM:
sponzoriranje tekmovalca v družini.
Kaj pa tehnična plat?
Sprva sem vozil z motorjem Mi-narelli. nato na Tomosu, pa spet z Minarellijem. nato pa sem presedlal na Hondo. Ta motor vozim še sedaj...
Kako je s »kubiki?«
Najprej sem 3 leta vozil motor 50ccm. V tem času sem si pridobil potrebnih izkušenj brez katerih v nobenem primeru ne gre. Danes vozim samo v kategoriji 125cm.
Kaj pa sodelovanji- v mednarodnem športu?
Lani sem prvič vozil v tujini, bilo je na dirki za evropsko prvenstvo v Salzburgu. Šel sem z namenom, da bi sc uvrstil na dirko (med 36 tekmovalcev), uspelo pa mi je celo nekaj več - 25. mesto. Lani sem nato vozil v tujini še dve dirki za evropsko prvenstvo (obakrat med 15 uvrščenih tekmovalcev), bil sem
v Schleizu |4. mesto) in Zeluvegu (5. mesto).
mr~
Mr
DOMŽALSKI igralci JENISA ponovno USPEŠNI:
Uspeh se vrsti & uspehom
klanska ekipa Teniškega kluba Ofnžale je v letošnji sezoni prvič h^,t0Pala v 1. republiški ligi - za-skupina in dosegla velik Pen. saj je osvojila 1. mesto 'dnem delu tekmovanja in sicer v Poraza. V play-offu (razigra-v z® naslov slovenskega prtom f° z najtesnejšim rezulta-q“}. (^:5) poraženi proti moštvu )a- Naslov slovenskega prvaka ie 0^il0 mo5tvo Medvod, ki pa
dini poraz doživelo na svojem bila™11 Prot' e*c'P' Domžal, ki je nii' ni? 'toncu na 3. mestu v Slove-v | , .Pa TK Domžale je imela mošnji sezoni tudi generalnega g^rovudja - tovarno UNIVER v/^-E Domiaig, ki je vse tekmo-z .r6 ,m vodstvo kluba opremilo za |.enirkami >n ostalo konfekcijo lejn.ar 50 jim v klubu izredno hva
iaua 'kipo TK Univerzale Dom s° v letošnji sezoni nastopali
StU	“ kapetan ekipe,
»TIITAR, Brane SVETLIN,
Iztok OREHEK, Tone PREŠEREN, Gregor ŠKET, Davor VRANČIČ in Aleš BERGEU. Ekipa je trenutno že začela s pripravami na novo tekmovalno se-
zono - treningi potekajo v teniški dvorani v Domžalah.
Cilj naslednje sezone je vsaj ponovitev letošnjih rezultatov. Rezultati ligaškega tekmovanja:
KAMNIK: UNIVERZALE DOMŽALE UNIVERZALE DOMŽALE : PARTIZAN VIČ MEDVODE: UNIVERZALE DOMŽALE UNIVERZALE DOMŽALE: TRIGLAV PORTOROŽ: UNIVERZALE DOMŽALE PLAV OFF
UNIVERZALE DOMŽALE : ZLATARNE CELJE
ŽTK MARIBOR: MEDVODE
FINALE
MEDVODE: ZLATARNE CELJE
6:3,6:3 SAŠO SVOUŠAK
d
**
4 v
m
' %
P 6.	•*
^	»a. ^
f:
J; '% . “ '* - # 1 W\ •* »
' J '| | f #' t
m
, ..n sA m ^
• ' lirST* »in*
KaUril^ROŽ^8^"* ^KOL,Č’ Dra«ic* ŽAGAR, Sonja BOKALIČ, Judita MAROLT, Maijeta
^CE^iJ^GALA, Barbara MILOŠEVIČ, Nataša PALMA, Vilma REPNIK, Evgenija ROŽIČ, Katarina ■'»močnik trenerke: Grega BRUMEN
košarkarice ponovno doma
sPrefnenib‘ZaC‘ia *Porta 5 portoroškimi sklepi je imela za posledico nastopa pod imenom pokrovitelja ^»rke i/ v k°šarkarskem športu naše občine - nosilec moške Induplati, se bo po programu tre-‘vD n 0ita/ KK Domiale, dočim so se tenske organizirale pri nerke Guberiničeve v letošnji se-y^he T*0" Mengeš. Tu je selekcija deklet dosegla zavidljive	la„ z,nekatenmi ml,aj*imi
0l J°ia Mil- s‘onel° ,e na nekaterih posameznikih zbranih za katerega skrbi trener Igor Pra-^	ux*ar)a.	protnik. V vseh osemletkah pa bo
na vašo
>	drutba TEN
S ie ob kon-
l le trem i0”' leP° zahva-^terjem 0Tbtskovalcem in Znl'niiko priredi. ,£a» pa ' f. v let“ 1990.
Vse info
VjU-oJl /J 71 f'780 ali
’ Ponudba bo pe.
TEN~ TEN, d. d. Domiale
Tudi vadbeni in tekmovalni pogoji v telovadnici Osnovne šole Matije Matevža Blejca niso več zadovoljevali zahtevam tekmovanja v I. republiški ligi. Negativne posledice so se odražale tudi v tehničnem vodstvu. S povratkom trenerke Guberiničeve in nekaterih starejših izkušenih igralk je bila sestavljena ponovno močnejša članska ekipa, ki je v pretekli sezoni dosegla presenetljiv rezultat s plasmajem v »play off«. Igralke, ki so dosegle ta uspeh in njihovo vodstvo so predstavljene na sliki.
In kako naprej? Ekipa članic, ki
organizirana v okviru ŠŠD vadba in tekmovanje za starejše in mlajše kategorije učenk.
Predsednica ženske košarke Vera Banko je pritegnila v upravo igralke, ki so prekinile z aktivnim tekmovanjem. Računa tudi na pomoč in sodelovanje staršev, za upravo Košarkarskega kluba Domžale pa je prepričana, da jih je sprejela kot svoje in da jim bo nudila vso organizacijsko pomoč. Pri reševanju materialnega stanja pa dekleta računajo na pomoč sponzorja, saj se bodo trudile, da bodo čimbolj častno zastopale njegovo ime »INDUPLATI«.
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE OBZTK DOMŽALE
Mladi, pridite pod kose...
Vabimo fante in dekleta starejše od 17 let, ki imajo veselje do vzgoje mladih košarkarjev in sojenja, na vikend seminarje (petek In sobota zvečer) za:
-	Inštruktorje košarke
-	sodnike košarke.
Prijavite se lahko vsak večer od 19. ure dalje v pisarni KK Domiale, OŠ V. Perka (Sašo Klsela) ali OBZTK Domiale tel. 721-015. Tečaj je brezplačen. Rok prijave 4. 12. 1990.
0:9
5:4
4:5
7:2
3:6
4:5
4:5
Z | O ^
Sj] oi
uj o
b- T3
SERVIS ŠPORTNE OPREME
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH VAM V NAŠI ŠPORTNI TRGOVINI PRODAJAMO IZ PROGRAMA ZIMA 90/91 IZDELKE VRHUNSKE KVALITETE SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV:____________________________________________________________
Nudimo:
• brezplačno expres montažo vezi za pri nas kupljene smuči ali vezi ali smučarske čevlje • 3-me-sečno obročno odplačevanje za blago kupljeno v vrednosti nad 1.000 din • popusti za gotovinski nakup • člani klubov in društev lahko kupujejo brez prometnega davka • staro za novo • rabljene smuči po nizkih cenah
Expres skl servis - vaše zimsko zadovoljstvo Je naše delo
Vrhunska obdelava smuči = znanje serviserja + kvalitetni stroji
Nekaj cen Iz našega cenika:
-	expres servis (vodno brušenje robnikov, globinsko mazanje
drsne ploskve)	120,00	din
-	Top servis (vodno brušenje robnikov, obnovljena drsna
ploskev, globinsko mazanje drsne ploskve) glede na poškodovanost drsne ploskve	150,00 do 300,00 din
-	Tekmovalni servis: smuči so še hitrejše, robniki ostrejši zaradi obdelave drsne ploskve s kamnom po postopku SGF (stone glide finish)
Doplačilo k top servisu	100,00 din
-	Globinsko mazanje drsne ploskve (smučanje je bolj
lahkotno, zavijanje lažje, drsna ploskev odpornejša na poškodbe)	50,00	din
-	montaža vezi	85,00	din
-	brušenje drsalk	55,00	din
PRI NAS DOBITE VEČ!
Nagradna križanka 30 let FARME IHAN
ČASTNIK
ZOBNO
OBOLENJE
POMILO-
STITEV
NATRIJ
LOVEC
NA RAKE
RUSKA
LUKA
BOJE-
VITOST
REKA V MUNCHNU
GL MESTO KANADE
ZELENICA V PUŠČAVI
Nikola
TESla
STARINSKI
film
PROJEKTOR
TURKI
igralka
GARDNER
MORSKA
RIBICA
ELEK-
TRODA
GRSKi
OTOK
MESTO V ISTRI
GALU
tovarna v mirni
SMUČARKA
ZAVADLAV
FRANCOSKA
REKA
OTOK OB POLJSKI
obali
MLEČNI
IZDELEK
PUAČA
EDVARD
BENES
JUDOVSKI
PREROK
LOVRO
MATAČtC
starooav
EGIPTOVSKO MESTO
KRAJ OB KOLPI
HUD KLANEC
KRIŽANKA
FRANCI
PAVŠER
Razpis nagrad za križanko »30 let Emone Prašičereje Ihan«:
Razpisujemo 5 nagrad:
1. nagrada je odojek Farme Ihan ter še štiri lepe knjižne nagrade.
Rešitve pošljite z oznako Za križanko »30 let Emone Prašičereje Ihan« do 10. decembra
nasov: UREDNlŠTVO OBČINSKEGA POROČEVALCA, Ljubljanska 70, 61230 Domžale, p. p. 2.
Mali
oglasi
RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese.
SEVER PETER TAPETNIŠTVO - DEKO-RACUE
Šmarca, telefon: 813-951.
Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR Vir, Čufarjeva 6 61230 Domžale telefon: (061) 723-324
UGODNO prodam 12 eolski gumi voz in šivalni stroj. Informacije: Marija Rusijan, Gor-juša 22.
INŠTRUIRAM osnove računalništva in Wordstar na vašem PC-ju. Telefon 724-161.
POMAGAM ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon: 722-266, Domžale
INŠTRUIRAM matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
HONORARNO zaposlim dekle - žensko za delo v strežbi. Praksa zaželjena. Osebno Gostilna, Čad Mengeš, Glavni trg 6 med 15. in 17. uro.
CENJENE STRANKE!
KOMPLETNE FRIZERSKE USLUGE NA VAŠEM DOMU VAM NUDI
»Frizerka Irena«
IRENA KEČKEŠ
LJUBLJANA 84 61230 DOMŽALE TELEFON 061/714-641
KRZNARSTVO
NEVENKA MANDELJ, Ljubljanska 84, Domžale
tel.: 711-502
-	strankam nudi izdelavo krznene konfekcije, po meri in naročilu s konkurenčnimi cenami
-	nudi predelavo in popravilo krznenih izdelkov.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Za obisk se priporočamo!
AVTOŠOLA IN USTANOVA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI:
Tal, (L 0.0.,
Domžale, Aljaževa 10
Aleš Tekavc in Lovro Lončar sta se lotila izobraževalne dejavnosti avtošole (dva zaposlena inštruktoija), kjer bodo kandidati lahko opravili tečaj iz cestnoprometnih predpisov za 400,00 din. Cena ure za kandidata znaša 170,00 din. V povezavi z Rdečim križem organizirajo tečaj prve pomoči, kandidate pa prijavijo tudi na zdravniški pregled. V »uk« vabijo vse, ki bi si želeli opraviti izpit za šofeija, posebej tiste, ki so tečaj iz CPP že opravili.
V drugem delovnem področju firma TAL, d. o. o. opravlja promet oz. posredovanje nepremičnin. Posredujejo pri nakupu, prodaji, najemu, zamenjavi hiš, stanovanj, lokalov, parcel — skratka nepremičnin. Če si želite prihraniti pota, skrb, stroške in živce pri teh pomembnih poslovnih transakcijah, potem boste poklicali TAL, d. o. o. telefon 723-326 vsako dopoldne med 9. in 11. uro, ob ponedeljkih, četrtkih in petkih pa tudi med 14. in 17. uro.
Pričakujejo vaš telefonski klic in se priporočajo za storitve!
DOMŽALE, d.o.o.	tel. 061/722 585
KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA
MengsS, Jelovžkova 8, tel. 737-069
Prva svečka za Mengros___________________
V začetku decembra, natančneje 6. decembra bo trgovsko podjetje MENGROS proslavljalo prvo obletnico obstoja. Podjetje se ukvarja izključno s prodajo pijač na debelo in drobno. V tem času je svoje tržišče razširilo po vsej domžalski in kamniški občini, po Ljubljani, Kranju, že proti Vrhniki, pa celo tja dol pod Polhograjske dolomite. Na tem področju oskrbujejo s pijačami veliko gostišč in zasebnih trgovin. Pozabili pa niso tudi na svoje
krajane, ki lahko kupujejo v lični trgovinici neomejene količine pijač, kakršne si jim poželi srce, po zavidljivo nizkih cenah. Trgovinica služi tudi kot razstavni prostor, kjer si stranke lahko ogledajo celotno ponudbo.
Direktor Tone Rožman - večni optimist - ima svojo vizijo razvoja podjetja. Njihovo geslo je: BITI KONKURENČEN, PRIBLIŽATI SE KUPCU IN MU USTREČI. To pa je v današnjih krutih časih zelo težko. Prav tako kot ostali se srečujejo s problemom slabih plačnikov, v podrejenem položaju pa so v primerjavi z družbenimi trgovskimi podjetji tudi pri proizvajalcih. Naj to ne izzveni kot tarnanje, (Sač pa realnost, saj se v MENGROSU zavedajo, da je vsak začetek težak. Z veliko dobre volje, prijaznostjo, solidnim poslovanjem in nepopustljivo zagnanostjo se bo počasi premaknilo na bolje tudi na tem področju. Garancija za to so vedno novi kupci, ki prihajajo. Velika potrditev za njihov trud delati dobro, pa so številne stalne stranke, katere koristijo MENGROSOVE usluge že od prvih dni poslovanja.
Gotovo vas kot potrošnike zanima, kaj vam šestčlanski kolektiv nudi v predprazničnih dneh ob svoji obletnici praznovanja.
Že v zadnjem tednu novembra se bodo
sprožile akcijske prodaje, kjer boste lahko nabavili določene pijače še ceneje kot doslej. Akcije bodo potekale tudi v mesecu decembro vse tja do Novega leta, ko bodo najuglednejši domači proizvajalci pijač predstavljali svoje proizvode. V prazničnem tednu okrog Miklavža in na sam Miklavžev dan 6. decembra, ko bo tudi MENGROSOV DAN, pa še posebej pripravljajo drobna presenečenja.
Res, prijetno je priti v MENGROS - pa »e splača se. Na pol v šali na pol zares pravijo. »Pred enim letom nam je Miklavž prinesel MENGROS...«!
A. SKOK
gostišče ffPP
Jamarski dom
Gorjuša,pošta Dob 61233 tel.: 721 577 Marko Ravnikar tel.v stanovanju: 712 878
111111
Vam pušča pipa, imate težave pri vodovodu, ga morda napeljujete, urejate hišo, centralno kurjavo?
RENATO NOVAK - vodovodne instalacije in centralno ogrevanje Loka pri Mengšu, tel.: 737-163
Na vašo zahtevo se bo po vašem telefonskem pozivu (737-163) mojster Renato NOVAK oglasil pri vas še isti dan.
Za nujne denimo vodovodne intervencije pride takoj, sicer ga pa lahko pokličete ob vsaki uri. Pokličete ga lahko med 7. in 20. uro.
Za večje storitve instalacij in centralne kuijave se boste do-
govorili za točen dan dela. Cene pri nakupu materiala so zelo ugodne, o čemer se lahko ob naročilu vnaprej prepričate.
V primeru, da ga ne najdete doma, pustite svojo telefonsko številko in oglasil se vam bo še isti dan.
To je to - kar ste čakali!
PIT - Novo
moravsko
podjetje
Na Cesti Heroja Vasje 3 v Moravčah sta brata - domačina FRANC in TINE VEHOVEC odprla za potrebe občanov - potrošnikov Moravške doline trgovino s kmetijsko mehanizacijo, poljedelskim orodjem, rezervnimi deli, hlevskim orodjem in priborom, škropivi, gnojili in semeni ter z vsem, kar kmet pri svojem delu potrebuje. Doslej so bile za kmečko prebivalstvo naj-
bližje mesto za tak nakup Domžale, v primeru, da pa že-Ijenega v Domžalah ni bilo moč dobiti, pa se je bilo treba podati v Ljubljano.
Glede na to, da imata brata Vehovec v tem poslu velike izkušnje, se za kmete Moravške doline obeta ustrezna ponudba.
Delovni čas je od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
MIKLAVŽEV ANJE:
Po parkeljne v Depalo vas...
Čas praznikov se je vnovič približal, vsi bomo naše najbližje ali obdarovali ali pa bodo drugi obdarovali nas.
Sladka darila vas čakajo v boutique Jurček; vseh vrst sladkosti vam ponujajo, piškote te in druge sorte. Kakovost je prvovrstna!
Pa ob Miklavžu na parkeljna ne pozabite! Pekli jih bodo, da jih bo za vse dovolj. Testo bo tako »od šar-keljna«. Pridite
v Depalo vas.
Vabijo vas v * utique JURČEK*
Trgovina z mešani**1 blagom »Irena« na Rovah
Trgovina je nova pridobitev kraja ROVA in okolice. Nahaja se v neposredni biitini Peugeot servisa. Pred kratkim sia jo odprla IRENA GRČAR in mož ROŽO. Doslej je bila Irena zaposlena kot trgovka v Napredku, zato se je dela »na svoje« lotila strokovno, v zadovoljstvo strank.
V tej trgovini Z mešanim blagom vam ponujajo sveže mlečne izdelke in razne vrste uvoženih sirov, ob petkih pa
sveže piščance In ostalo mesto. Delovni čas je vsak dan od H. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do
14. ure.	j
Irena se želi SP?" prilagajati vam kupcev, bodo s svojo o
adovolj«1'
trgovino zod
Trgovina z mešanim blagom Rovih.	__
MENGEŠ VABI - PRIDITE V LOKAL:
Pizzerija »Ositiica«**'
Samo VINCEK in Mojmir LENIČ sta v Mengšu, Jelovškova 3 nadaljevala že uveljavljene peke pizz. Med 9.30 in 23. uro vam bodo pripravili pizzo bsmica, kraško, zelenjavno, vražjo, Margerita, lov-
--------ai<(r
ko, lahko pa
manjšo, tako a „*) z so konkurent najbol)
ste v tem pr|rTie iti.	tn s|adic
o vam Se vrst „ :;o*fl°s
kratkem vam ^ dostavih tud^ti, ; i bo treba "‘''.p P) 737-6». Pre«*
izzerija »8« Mengeš ^ |0
predložitvi	^
cember.
Želimo vam dober tek!
Janezu Steinerju v spomin:
V tistih letih je bilo, ko je bila Delavska univerza še v povojih. Karel Kušar, tedanji direktor ustanove je Janeza vzel v ustanovo med prvimi. Tih, skromen fant, kot da ga ni in, tak je bil. Dela, ki so mu ga v tiskarni dali, bilo pa je teiaško in naporno, nikoli ni zavračal, nikoli ni ugovarjal. Le pogledal je s svojimi ototnimi očmi in delo opravil.
Tiho, skoraj neopazno je bilo njegovo življenje, tak je bil Janez tudi pri delu.
* Koliko številk in izvodov našega časopisa je šlo skozi njegove roke!! Kdo bi vedel! Kolikokrat je v vseh teh letih prekladal omote, jih sortiral, naslavljal, jih v dežju in snegu vozil na pošto. Življenjska nedoumljiva resnica je, da se zavemo vrednot šele tedaj, ko jih izgubimo. Kako kruto, cinično in paradoksalno dejstvo! Bil si del našega časopisa! Pogrešali te bomo, Janez. Počivaj mirno v domači zemlji.
MATJAŽ BROJAN
/tamiz
\	Mengeš
IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA
61234 Mengeš, Blejčeva cesta 46
telefon: 061/737-320, 737-137, telefax: 061/737-137 TAMIZ - podjetje s preko 40-letno tradi-cijo v izdelovanju unikatne notranje °preme za reprezentančne objekte doma in v tujini nudi zaposlitev.
1' Vodji del v mizarskih delavnicah ~ obratovodja
K sodelovanju vabimo inženirje ali tehnike lesarstva z mizarskimi izkušnjami v izdelavi pohištva po naročilu in z orga-nizacijskimi sposobnostmi.
2. Mizarjem širokega profila
^ sodelovanju vabimo mlajše mizarje 2 izkušnjami ali brez, ki žele sprejeti in osvojiti veščine in znanje starejših sode-avcev. Zaposlitev bo vezana na projek-‘on način dela.
Se. ki jih sodelava zanima, vabimo, da jroje lastnoročno napisane vloge po-i|8jo na tajništvo podjetja Tamiz, Blejava 46, 61234 Mengeš.
Instalacijsko podjetje -inženiring -trgovina
CENTRALTERM d.o.o.
Privatno podjetje CENTRALTERM J® v Radomljah, Pod hribom št. 26 prl° TRGOVINO na veliko in malo 2 instalacijskim, gradbenim in tehničnim materialom. Nudimo vam
valitetno blago, konkurenčne cene, 6 nične nasvete, inženiring in montažo centralnih kurjav, odovodnih instalacij, toplotnih •zolacij in solarne naprave.
^uPljeno blago vam brezplačno °stavimo do 20 km na dom ali ^	gradbišče.
Se ostale informacije po tel. (061)
Va*	51-421
^ZAUPANJE-NAŠA KVALITETA Pričakujemo vaš obisk!
NADALJEVANJE PREKINJENE DRUŽINSKE TRADICIJE NA VRHPOLJU:
Gostilna POŽAR-kjer nič ne gori..
Gostilna POŽAR, odprli so jo v mesecu septembru, je nekoč že bila to, kar je danes: gostilna. Oče Anton se je nekoč pred vojno in neposredno po njej ie ukvarja! z birtijo in trgovino. Potem ne več. Pred časom sta se gostinstva vnovič lotila mladi Anton POŽAR in žena SONJA. Pravzaprav so se dela lotili vsi, saj so tudi najmlajši Polona, Ani in Toni del gostilne. Če še niso čisto »ta pravi« gostinci danes, bodo pa malo kasneje.
Kaj vam bodo ponudili? Domačo živino imajo v hlevu, zato jim verjamemo, da so klobase in salame res domače, pa šobelj omenjajo. Koljejo ob koncu tedna, zato se tedaj lahko podate k njim po čisto prave domače koline: pečene ali še sveže, da Jih boste spekli ali skuhali doma.
Če boste želeli, vam bodo prodali iz čebra domače kislo zelje in kislo repo. Mamica Sonja speče domač kruh, domače pa je tudi žganje... Gostilno imajo zaprto samo ob ponedeljkih, sicer pa je odprta vsak dan med 8. in 22. uro.
Pa prijaznosti ne manjka v tej hiši, kjer vam jo bodo namenili kot malokje. Če se boste z družbo najavili, vam bodo skuhali domače kosilo, sicer pa boste pri Požarjevih dobili vse, kar od domače gostilne pričakujete, da boste v njej dobili.
Se vedno ne verjamete? Tudi prav! Pojdite pogledat na Vrhpolje če je vse, kar smo napisali res. POLONA, ANI, TONI, SONJA in oče ANTON vas pričakujejo!
H. N.
V TJ. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded, pradedek, tast, brat in stric
JOŽE
JAVORŠEK st.
iz Soteske pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja, darove za cerkev in darove za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ouriču za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem prosvetnega društva Tineta Kosa iz Moravč. Zahvaljujemo se tudi Gasilskemu društvu Moravče in vsem praporščakom ter govornikoma ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadno in prerano nam je umrl ljubi mož, brat, polbrat, stric in svak
JANEZ BROJAN
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli izrekli sožalje, stali ob strani ter v najtežjih dneh kakorkoli pomagali. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo Dragu Spremu, ki je Janezu nudil prvo pomoč ter dobrima sosedoma Vinku in Ivanki Bolka ter zdravniku. Zahvala tudi gospodu kaplanu za lep po-greoni obred, StobljansLemu oktetu ter izvajalcu za zaigrano Tišino. Globoka hvala vsem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki Janeza ohranjate v lepem spominu.
Zena Marija in vsi njegovi
Ostal je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da tebe več ni.
(ljudska)
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša hčerka, sestra in dobra tetka
MARI VRENJAK
Iskreno iz vsega srca se zahvaljujemo sosedom za cvetje in denar, ki ste ga namenili za druge namene vsem sorodnikom, znancem, praporščakoma, cerkvenim pevcem, gospodu župniku, družini Vrenjak iz Vira, gospodu Ke-pcu iz Induplat za poslovilne besede ob odprtem grobu in Rovskim gasilcem. Vsem prisrčna hvala.
Vsi njeni
Čeprav Te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno Te ljubezen naših src bo grela.
(narodna)
V spomin
18. novembra mineva peto leto, odkar si nas za vedno zapustila naša draga
Mojca Škofič
Iskrena hvala vsem, ki se Te spominjajo, prinašajo cvetje in prižigajo sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ded, brat in stric
EDVARD SEMEJA st.
iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in pomoč ter darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Petru Cerarju in g. dr. Janezu Svoljšku ter sestri Cvetki za pomoč pri zdravljenju. Hvala tudi Gasilskemu društvu Dob, pevskemu oktetu »Tosama« za občuteno zapete žalostinke in »Heliosu«. Zahvala tudi gospodu župniku Mihu Žnidarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala, ker ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Dela, pomoči in upanja, ljubezni
v vašem je bilo življenju
polna mera,
hudo in skrbi pa so vam
reševali
zaupanje, molitev, trdna
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustil naš dragi ata, ded in praded
ALOJZIJ
CERAR
Jakcov ata s Skrjančevega
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, sosedom s škrjančevega in Količevega za darovano cvetje ter bližnjim in daljnjim sorodnikom za darove za sv. maše in za cerkev. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in gasilcem za lepo opravljeni cerkveni pogreb in njihov pogrebni govor. Iskrena hvala gre cerkvenim pevcem za izredno lepo petje pri pogrebni maši ter Moškemu pevskemu zboru Radomlje za lepo in občuteno zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste bili na njegovem pogrebu.
Otroci z družinami
Stvari, ki si jih položil na svoje srce,
te ranijo, ko jih izgubiš.
V 39. letu življenja je nepričakovano prenehalo biti srce našega dragega sina, brata in strica
JANEZA
STEINERJA
Fmihtovega Janeza iz Stoba
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v tem težkem trenutku: vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem. Hvala za izraženo sožalje, za cvetje in nesebično pomoč. Iskreno hvaležni smo tudi dr. Kovač-Mo-haijevi in Janezu Pavlinu za zdravniško pomoč. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala domačemu gospodu župniku ter gospodoma dr. Štruklju in Juvanu za lepe besede, Stob-Ijanskemu oktetu za zapete , žalostinke, gasilcem iz Stoba za spremstvo in poslovilni govor, solistu na trobenti za občuteno zaigrano Tišino ter kolektivu Delavske univerze za vso pomoč in ganljivo slovo ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu je Gospodar življenja poklical k sebi našo drago mamo
MARIJO SKOK
roj. Tomelj Uzovčevo Micko iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali za sv. maše oz. v dobrodelne namene ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem cerkvenega zbora, organistu Janku, gospodu župniku Juvanu in gospodu Zajcu za doživeto sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčno zahvalo dolgujemo tudi. dr. Vasletu za njegovo vztrajno in dolgotrajno zdravljenje in za nesebično pomoč, dobro voljo in oporo v najtežjih trenutkih njenega življenja.
Njeni najbližji
V SPOMIN
IVAN KEPIC
30. novembra mineva že eno leto, odkar našega atka ni več, spomin nanj in upanje na snidenje z njim v večnosti pa sta nenehno prisotna v naših srcih. Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala.
Rezka, Ivček, Marjan, Silva in Marjanca
Največja buča je zrasla na Pre vojah!
»Naj« buča Slovenije -buča na metre.••
Na jesenskem sejmu Narava - Zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je tudi tekmovanje za največjo jedilno bučo. Prvo nagrado (nekaj praktičnih daril in večdnevno potovanje v tujino), katerega podarja revija Moj mali svet, je dobila »60-letna gospodinja MIHELCA HRIBAR iz PREVOJ. Njena buča velikanka je merila kar 141 cm in tehtala samo 3,79 kg.
Kako vzgojiti tako velikansko bučo? Predvsem z »andahtjo« meni nasmejana nagrejanka.
Separistične
Današnje novice bodo kratke, saj jih moram pisati na borbenem položaju. Vpoklican sem namreč v enote domžalske teritorialne obrambe, ki se je učinkovito spopadla z morav-škimi separatisti. Z naglim oklepnim prodorom smo osvobodili glavne komunikacije, tako da je cesta od Želodnika do Kandrš od sončnega vzhoda do sončnega zahoda spet normalno prevozna. Po tej poti tudi ženi in otrokom sporočam, da sem živ in zdrav (če me ne zadane kakšen mjav) in da me žena lahko obišče v štabu, ki je pri Frfravu.
• • •
Edini kraj, kjer separatističnih tečenj v tem trenutku ni, je Ihan. Menda vsak vleče na svoje. Včeraj je bila v kraju ustanovljena le dvaindevetdeseta stranka, skregani sosedje pa so tako zaposleni s pouličnimi boji, da na odcepitev od Domlal če pomislijo ne. Kot smo izvedeli, je prodomlalska, prekmurska milica (rojakov, ki so po rodu iz Prekmurja) le zaprosila enote domialske teritorialne obrambe, naj okupirajo Ihan, vzpostavijo vojaško oblast in uvedejo policijsko uro in naglo sodišče.
• • •
Tudi v Zaborštu potekajo poulični boji. Menda je vzrok zanje parcelacija in določanje zazidljivosti zemljišč. Izoblikovale so se tri skupine bojevnikov: 1. staroselci, 2. srednjeselci, 3. kandidati za novoselce.
Kdo proti komu je bolj uspešen, je težko reči. Včasih se združijo novoselci in srednjeselci proti staroselcem, ki zavirajo vsakršnjo gradnjo. Včasih se staroselci in novoselci spravijo na črne gradnje srednjeselcev. Spet tretjič nastane koalicija staro in srednjeselcev, ker kandidati za novoselce požrešno hlepijo po zemlji, itd...
Za vsak mejnik je padla že najmanj ena žrtev, tako da vsak mejnik obenem pomeni tudi spominsko obeležje.
• • •
Radomlje uspešno izvajajo svoj prodor na vzhod (Drang nach Osten). Okupirali so Rova, Žiče in Dolenje, Rafolčani pa so jim poklonili še Vrhovlje, da bi lahko sprostili svoje zahodne sile in jih prestavili na jug proti Lukovčanom, ki že stegujejo svoje požrešne kremplje proti Rafolčam.
Naivni Preserci pa Radomlje celo podpirajo, nevedoč da bodo oni naslednja žrtev radomeljskih ekspanzionističnih in hegemonističnih teženj.
SLEPARATIST
OBVESTILO
Krščanski demokrati obveščajo, da ob dnevu mrtvih ni bila prilgana nobena svečka pred njihovo napisno tablo na Ljubljanski 70 - ostali ne sporočajo ničesar...
ŠE RAZMIŠLJAJO
Prav v zvezi z napisnimi tablami posameznih strank pa smo prejeli naslednje informacije: ZSMS-Libe-ralna stranka še vedno koleba med pohorskim granitom, jablaniškim kamnom in pietro di Carrara... Medtem se je partija le odločila za onega z Golega, socialisti pa razmišljajo o bistriški kugli...
PREPRIČLJIV DOKAZ
Uredništvo je prišlo še do enega dokaza totalne preobrazbe: po informacijah na nadstrešku Ljubljanske 70 (za tiste, ki ste le pozabili, v njej so bile - in so - sedeli političnih organizacij), raste mah... za jaslice...
PREČIŠČEVANJE PREČIŠČENEGA
Menda imajo na občini velike te-lave pri tem, kako objaviti prečiščeno besedilo 8 krat prečiščeno prečiščenega besedila statuta. Če ne gre drugače, poskusite še z MIXA-LOM...
NOVO V NAPREDKU
V Napredku se očitno dogajajo čudne stvari. Domlalska pošta, v kateri je Kovinar, le dve leti ni bila prenovljena, so se pa po 24. prenovitvenih delih ponovno lotili prenove Mebla. Kaj bo iz Mebla v 25. izvedbi nastalo, vesta samo Ljubi bog in Ljubi Skok...
PLAKATOV KOT BI JIH NAKLEL
Domlale so spet poplakatirane kot v dneh pred volitvami. Le ljudje so pred bistveno teljimi odločitvami, saj ne vedo, za koga bi se odločili: za LIFE, Čicciolino, smučarski ples, Andreja Šifrerja ali za eno od28 jezikovnih šol v občini...
TUDI MI IMAMO GRUBE-LIČA
Tudi Domlale niso tako zanič in neopazne, da jih ne bi opazil znani Sandi Grubelič. Zvedeli smo, da je bil eden od potencialnih kupcev samskega doma. Nakup ni bil potreben - poslej bo Uvel kot... samec v samici...
KJE SI ŠOLA ZA POSLOVNEŽE
V poplavi 28 jezikovnih šol v naši občini močno pogrešamo eno, ki bi v svoj program vključila tudi učenje poslovne Latovščine. Tozadevnih strokovnjakov, ki bi lahko honorarno ali kar poklicno opravljali to delo, imamo na tone...
PROSTOR ZA POČITEK
Občani! Odpočijte si oči na dveh sestrskih poprsjih v Agrobaru, dušo pa privelite s tistim, kar vam bosta lastnici teh poprsij natočili! Na zdravje!
(Polde, boš račun za reklamo plačal, ali ga bomo popili?)
KONGRES SPS - JS
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se v naši občini pripravlja kongres Slovenske pijanske stranke - jasnega spomina. Izraiamo bojazen, kje bodo organizatorji dobili prostor za številne privrlence in ponujeno pomoč pri izboru slavnostnega govornika.
ČETRTA ZADNJA SEJA
Kot ste se lahko prepričali, tudi četrta zadnja seja starega uredniškega odbora ni bila zadnja. Potem pride pa še upepelitev...
TU, MED NAMI, V KRALJESTVU DISKOTEKE LIFE:
Cicciolina baba Sina
Demokracija!
Naj živi!
Želeli smo Jo in imamo jo. Naša je. Tetko pridobljena. Živela! Končno smo tudi v Domžalah težko pričakali demokracijo...
Pluralizem pa je otrok demokracije; in tako srčkan je, da ga moramo radi imeti.
Ves ta uvod je namenjen kulturi, ki nam jo je stara oblast mačehovsko odmerjala, oziroma njenega razvoja ni dovolj podpirala. Zdaj v demokraciji, je na tem področju čutiti pravi preporod. Imamo močno razvito diskotetično življenje, ki kulturo še kako bogati; v Radomljah in obrobnih vaseh, predvsem pa v Domžalah. Če so dolga desetletja prevladovali neki simfonični »cigumigaiji«, vaški zbori z ostarelimi pevci in ansambli z volovsko glasbo kot bi rekla »Makaro-vička«, imamo zdaj »disko kulturo«, ki da je prava kultura, kot smo brali.
Imamo torej »Diskoteko LIFE« in to v središču Domžal. Zahvaljen Bog in vse stranke, kar jih premoremo. Stalni obiskovalci hiše so z disko glasbo kar zadovoljni, pa tudi z uglednimi glasbenimi umetniki, z vseh vetrov, ki v tem »disku« občasno nastopajo.
Organizatorjem in vodjem diskoteke pa to še ni dovolj.
Šli so naprej. Proti Evropi! Okus in želje obiskovalcev so zahtevnejše, pa se jim prilagajajo.
Za začetek je bilo malo striptesa, da so fantje začeli dihati bolj globoko. Dihanje je za zdravje in dobro počutje strašno pomembno.
Potem pa »bum«. Počilo je. Tudi v Domžalah. Kljub aktivnim kristjanom smo se vrgli na pornografijo v živo.
Cicciolina! Ho-Ho!
Rekli smo si, če jo sprejemajo ministri vseh sort in vsi
pomembni kraji, tudi nam ne more napraviti škode. Pa je res ni! Bila je balzam, blagoslov. Bila je hrana za dušo, za oči in nekaterim tudi za roke, če so poleg vstopnine še dodatno plačali. V živo se je razkazovala in razdajala z vso svojo sicer že malo ostarelo žensko elementamostjo.
Zaradi visoke vstopnine in tudi bojazni koga se bo polastila, je bilo premalo ljudi, da bi po dogovoru nastopila ob enih zjutraj.
Organizatorjem ni preostalo drugega, kot da so tekali naokoli in rotili vsakogar, naj ja še prispeva milodare kot za potres na Kozjanskem, da bi enkraten užitek ja ne padel v vodo.
S težavo so zbrali manjkajoči denar. Cicciolina je nanj pohlepna, čeprav je jugoslovanski.
Potem pa »haide da ludujemo!« Moram povedati, da osebno nisem bil 25. oktobra na »kulturni« prireditvi v »LIFE« v Domžalah. Vem pa, da je bilo šokantno, srhljivo, veselo in nadvse imenitno, kljub pomanjkanju zraka. Dihanje je bilo otežkočeno. Vem, da si je vpliven mož, športnik, priboril dve brezplačni vstopnici (400 starih milijonov). Je že tako, da pomembni ljudje tudi pri pornografiji hočejo in tudi dobijo privilegije (vpliv stare partije). Zadnji hip si je premislil v bojazni, da bi se kot tak javnosti preveč v zobe dal. Žrtvoval je vstopnici in sina poslal v prvo bojno linijo. Fant je komaj prenesel, kar je doživel. Ježili so se mu lasje. Da ne bi vzbujal pozornosti, si jih je zadaj zavezal v čop, kar je povrhu tačas še moderno.
Pripovedujejo, da so se »fantje«, ki so sicer ugledni zakonski možje, prav tresli in se skrivali drug za drugim, da jih ne bi s silo spravila na oder s seksualnimi nameni, kar je tudi njen osnovni posel. Ker se nihče ni prostovoljno javil, da bi se z njo ljubil, si je sama izbrala fanta, ki se ji je nastavil, je pa zdravstveno prizadet. Začela mu je vleči hlače dol in segati po vsebini v hlačah. On pa hud, pa hlače gor. Hlače gor,
hlače dol. In ker je pametnejši odnehal, to pa je bila ona, mu je končno segla v hlače in toliko časa brskala po njih, da je našla »uno pikolo« (pokazala je kake tri centimetre). To pa njej ne odgovarja, kar je nejevoljno izjavila. Fant je bil pa jezen, kakšen naj pa bo, ker ga je osramotila. Je pa demokratično in tudi kulturno, da mu ga ni odtrgala. Naša demokracija je široko odprla vrata svobodni ljubezni, seksu in pornografiji. Cicciolina je kraljica vsega tega, kot se sama s ponosom imenuje. Če je v Domžalah pri polni luči poleg drugih čarov razkazovala popolnoma vse, kar se videti da, od blizu ali daleč, je to počela pač za tiste, ki so prostovoljno prišli zadevo in njeno intimnost gledat za denar.
Ugledni mož, športnik, tak, ki prenaša v torbi pet teniških loparjev, je komaj prenesel, kar je videl in doživel.
»Ne, to ni res, to ne more biti res. Kaj takega si Domžale ne bi smele privoščiti. To je groza! To je gnusoba! Poznam pornografijo. To je bilo hujše od trde pornografije.«
»To je za kmete, nič ne rečem. Ampak za nas, intelektualce, ne! To ni res!« Tako je tarnal še po dveh dneh, ko si je nastop pomo kraljice ogledal v Domžalah tako, da je stopil na mizo, postavil stol na mizo in stopil nanj, da je čez vse videi pomo ekshibicije, ki jih je morala lastnoročno in nožno, z migajočo sprednjico in zadnjico izvajati sama, ker žal ni bilo partnerja. Sramota. Pa je fant vztrajal do konca. Iz oči pa mu še danes solzi, tako je gledal, da si jih je pokvaril.
To je demokracija. Nekaterim »kmetom«, na primer, prinaša radost, »intelektualcem« pa, bridkost; vsaj v našem domžalskem primeru.
Tako je videti tudi iz fotografije v zadnji številki našega poročevalca, da se organizator domžalske diskoteke in gostovanja Ciccioline v njej, nič kaj prijazno ne drži, kot da bi se bal, da bi izgubil pas naj višje kategorije, ki ga je priboril s karate veščinami, če bi se ga Cicciolina polotila.
Ej Cicciolina, ti seksa potrebna, gospa, pozdravljena med »kmeti« in »nami«, ki smo te z vrha požirali (z očmi) v omami.
Pridi še kdaj v naše demokratično pribežališče in nam odpusti, da smo te Domžalčani ob tvojem prvem obisku razočarali s »pikolo« organi. Obljubljamo, da bomo ob tvojem ponovnem obisku v Domžalah napolnili (če bo treba) tudi TEN-TEN stadion.	ANDREJ ZAJC
llfiš BoRopniftč žončft

KAJ BI ŠELE BILO, ČE...
Kljub temu, da ima Komunalno podjetje Domlale za direktorja človeka, ki je vsaj po priimku blizu vladajočih strank v našem parlamentu, ga njeni odborniki nenehno napadajo. Si predstavljate, kaj bi šele bilo, če bi se npr. pisal Rdečko-vič...
SKUPNOSTI
KRAJEVNE SKRBI
Naše krajevne skupnosti zelo zaskrbljeno spremljajo razpravo o novi ustavi, še posebej tisti del, ki obljublja manjše in več občin. Najbolj zaskrbljeni so v Češnjicah, sa) je tetko pričakovati, da bi jim nova ustava omogočila, da ne bi bili skupaj s sosednjo Blagovico, na Trojanah pa samo čakajo še na sredstva občine za sofinanciranje asfaltiranja cest, potem pa se bodo tudi oni odcepili. V Mengšu pa so te v fazi kadrovanja...
NAJNOVEJŠA PRIMERJAVA
Če še niste vedeli, Blagovčani pa to zanesljivo vedo, imajo na Trojanah največ najbolj urejenih avto busnih postaj, najboljše krofe, naj več telefonskih priključkov, naj večjo privatno trgovino, najlepši ki. osk za prodajo časopisov, da najatraktivnejših funkcionarjev sploh n naštevamo posebej. Da pa ne prevelike zamere, smo tudi v , vici našli nekai nai: imajo namr
vici našli nekaj naj: imajo nan naj... največ robnikov. ■ ■
SO MOŽNOSTI TA RANKE
irbi imajo zelo odmevno Veliko k and roli stranko, katere člani ia TV p Javljajo kar s pištolami ■rasom. Čeprav se neradi zguaU' \o ravno po njih, imamo veh le neslutene motnosti, da jih P je kopiramo. Predlagamo us,a 'itev Velike goveje MU ban inke (VGMUS) ali jodl frajtonaj embt stranke (JFES), hatere P . cnci morajo obvezno ali jodf0 na frajtonarico zaigrati »Mi s tingamo...«
n
PODJETJA. OBRTNIKI, USTANOVE:
Boste

oglaševali ^ v novoletni
številki?
IA POROCEv^-VA VSA PODJETJA
bTTovolc%
. ČESTITKE, DA \SNEJE DO 10
ČESTITKO DO UJO TUDI E DNU ŠT. 711-Jf^ A KUJ EMO VAS* OVANJE!
/ol^C
ilec. K'*"""
C


ladl
‘tnf posla-
M
e in
silo j' ^
"leJ:
’roU*+