skra
Predsedstvo sindikalnega odbora in sekretariata Z K ZP o aktualnih vprašanjih
.GLASILO DELOVNEGA. KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 2. • LETO XI • 15. JAN. 1972
>» Elektromehanika m Kranj
i*1 1 ■■   	■
Letni plan presežen 12 odstotkov
J Mesečni plan za december |e bil postavljen najnižje v IV. kvartalu, realizacija v de-^Cembru je bila najvišja v letošnjem letu, saj je bil plan [presežen za 16,8%. Leto 1971 :.jc bilo zelo uspešno, saj je jbil letni plan prekoračen za 19 648.614 din, kar predstavlja Irec kot enomesečno proizvodnjo.
PROIZVODNJA
V LETU 1971
PROIZVODNJA V DECEMBRU
Mesec	%
-Januar	112,8
•Februar	118.6
iMaroc	.. 120.9
	113,1
■M”	114.1
.Jun«j	109.0
i Julij	124.3
A viru st	109.8
'Sentember	104.1
(Oklober	100,1
, November	105,4
'December	116,8
• Skupaj	111,9
DE	%
Rotacijski stroji	105,1
Kinoakustika	80,9
Produkcija	176,3
EMI	104,8
števci	119,6
Stikala	1433
Telefonija	103,7
Mehanizmi	189,8
Merilne naprave	236,7
Skupaj	116,8
. Poprečna dnevna proizvodnja v decembru je bila najáis ia v letošnjem letu, poprečna dnevna proizvodnja v 'letu 1971 pa je bila za 37 % «;Višja kot v letu 1970.
Izpolnitev po asortimanu je v decembru nekoliko nižja kot v novembru. Najslabši rezultat so dosegli v »rotacijskih strojih« in »merilnih napravah«, kjer so z velikimi težavami dosegli plan po vrednosti.
DE »Rotacijski stroji« je
za 5 % presegla mesečni plan, za 6,6% pa je presegla letni plan. Zaradi pomanjkanja nekaterega reprodukcijskega materiala ni mogla delati po mesečnem proizvodnem planu. DE »Kinoakustika« je ostala pod planom po vrednosti in ni dosegla realizacijo po asortimanu. Vzrok za
to so tranzistorji in transformatorji ter uvozni material. DE »števci« je mesečni plan presegla z 19 % predvsem zaradi presežka pri trifaznem in deloma pri enofaznem števcu. Pri stikalnih urah je mesečni plan presegla, v ku-mulativi pa je ostala 10 % pod planom. DE »Stikala« je v decembru presegla plan s 93 %, kar je zelo visoko. Tako ugo-(Dalje na 2. strani)
» Apar.ati« Ljubljana
V ponedeljek, 10. t. m. sta se sestala predsedstvo sindikalnega odbora in sekretariat ZK ZP Iskra. Na sestanek so bili vabljenj tudi predstavniki ZB in mladine, na dnevnem redu pa je bila vrsta aktualnih vprašanj.
Najprej in malone največ je bilo govora o samoupravnem sporazumevanju v okviru združenega podjetja, katerega posebna komisija pripravlja, oz. vsklajuje. V tej komisiji sodelujejo predstavniki vseh delovnih organizacij ZP in bo pripravljeni osnutek kmalu dan v razpravo po delovnih organizacijah združenega podjetja Iskra.
Nadalje so navzoči razpravljali tudi o temeljnih organizacijah združenega dela, oz. o tem. kako v našem podjetju teko priprave za njihovo oblikovanje. Aktiv Se je pri tem, prav tako kot tudi pri prvem vprašanju zavzel za to, da ie treba formiranje temeljnih organizacij združe-
nega dela v ZP obravnavati čim bolj vsestransko in tako čim prej preiti k realizaciji ustavnih sprememb.
Naslednja obravnava se je nanašala na sporazum za tesnejše sodelovanje med samoupravnimi in političnimi dejavniki v ZP. Tu gre za neke vrste poslovnika, ki naj bi uravnaval sodelovanje imenovanih dejavnikov pri reševanju vseh pomembnejših gospodarskih, družbenopolitičnih, samoupravnih in drugih zadev v organizacijah ZP."
Ob koncu sestanka je predsednik sindikalnega odbora Jože Čebela informiral navzoče o predvidenem sestanku sindikalnega, oz. političnega aktiva s predstavniki RO Zveze sindikatov Slovenije, na katerem bo tekla razprava o formiranju temeljnih organizacij združenega dela in o odnosih med delovnimi organizacijami znotraj združenega podjetja Iskra.
Sprejet gospodarski načrt za leto 1972
Lani decembra so samoupravni organi tovarne sprejeli gospodarski načrt za leto 1972. Bistvene značilnosti sprejetega načrta so bolj umerjena rast proizvodnje, povečanje izvoza, dvig produktivnosti in primerno visok ostanek dohodka.
V primerjavi z L 1971 planiramo povečanje proizvodnje za 24 % po vrednosti in 31 % po fizičnem obsegu. Indeks povečanja proizvodnje je nižji od trenda povečanja proizvodnje v zadnjih letih. Tako načrtovanje je vsekakor v skladu z začrtani-
; ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce
i
;Predvideno je naglo povečanje proizvodnje
j _ V prejšnji številki smo objavili vest, da se je s L ja-'nuarjem 1972 pripojila k 1 ISKRI tovarna industrijske j opreme oz. TIO Lesce, v tej 1 številki pa bomo članom ZP ' ISKRA piedstavili omenjeno ¡tovarno, ki od 1. januarja 1.1. nosi naziv: ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce v ZP ISKRA KRANJ.
Predhodnih te tovarne je bilo podjetje KEM, ki je za-j čelo s poslovanjem 3. aprila 11954. leta. Kasneje je podjet-¡je razširilo svojo dejavnost, j zato ja OBLO Radovljica kot * ustanovitelj podjetja, izdal zadevno odločbo o spremem-I bi firme podjetja. Leta 1958 Je tovarna razširila program - na proizvodnjo avtomatskih : regulatorjev, merilnih instru-nientov ter industrijske opreme in rudarstva, planiranje
in projektiranje industrijskih naprav in opreme v lastni režiji, montažo in vzdrževanje. Leta 1966 je začela osvajati proizvodnjo elementov za avtomatizacijo na področju pnevmatike in hidravlike. Konstrukcija in proizvodna dokumentacija je bila za obe področji izdelana v Iskri oz. Zavodu za avtomatizacijo. Prodajno dejavnost ie tovarna opravljala prek lastne prodajne službe in v sodelovanju s projektivo v ZZA. Pomanjkljivost sedanjega načina prodaje je bila- v nekom-pletnosti programa, v nedograjeni lastni prodajni mreži in predvsem v tem, da prodajna služba ni bila v stanju prevzeti kompletnih inženiringov za večje objekte, oz. za kompletno avtomatizacijo proizvodnih procesov.
Koncept razvoja tovarne v Lescah predvideva intenzivno delo na naslednjih dejavnostih: industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, standardne naprave cenene avtomatizacije, stroji, merilniki in regulatorji. Temeljni program elementov industrijske pnevmatike bodo izpopolnjevali in prilagojevali mednarodnim normam ter ga sistematično razširjali v kooperaciji z domačimi predvsem pa z inozemskimi partnerji. Na osnovi dosedanjih izkušenj bodo razvili in osvojili temeljni izbor elementov industrijske hidravlike z upoštevanjem najnovejših dosežkov in tendenc v mednarodnem normiranju.
Tovarna industrijske opreme zaposluje 116 delavcev, kapacitete pa predstavljajo ca 0,5 % Iskrinih zmogljivo-
sti. Tovarna ima na pddročju poslovno tehničnega sodelovanja dva dolgoročna aranžmaja: prvi z ZZA, ki zajema sodelovanje v razvoju in proizvodnji industrijske pnevmatike, kjer nastopa ZZA kot razvijalec, tovarna pa kot proizvajalec krmilnih elementov, izvršilnih elementov, merilnikov dimenzij, pribora in naprav iz teh elementov, drugi aranžma pa se nanaša na izmenjavo komponent pnevmatskih naprav, koordiniranja razvoja, izmenjavo kadrov in servisiranje z inozemskim partnerjem.
Predvidevanja kažejo, da bo tovarna industrijske opreme v okviru Iskrinega potenciala naglo večala proizvodnjo. Po predvidevanju se mora proizvodnja povečati vsaj trikratno in doseči leta 1975 vrednost 24.000.000 N din.
mi smernicami razvoja jugoslovanskega gospodarstva, ki predvidevajo normalnejšo rast proizvodnje v okviru tržnih potreb in razpoložljivih sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Izvoz planiramo za 67,2% večji od lanskoletnega; izvoz na konvertibilno področje se bo povečal za 77 %,. izvoz na ostala področja pa za 60,6 %. S tem se bo delež izvoza v celotni proizvodnji povečal od 10,9% v 1. 1971 na 14,7% v letu 1972. Za pospeševanje izvoza je tovarna močno zainteresirana zaradi čimvečje-ga lastnega pokrivanja izvoza in formiranja retencijske kvote, kakor tudi zaradi učinkovitejšega angažiranja proizvodnih kapacitet in ob oo-večanj proizvodnji tudi zaradi zniževanja stroškov na enoto proizvoda.
Poprečno število zaposlenih se bo v letu 1972 dvignilo samo za 9,7%, kar je v primerjavi s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje (31 %) vsekakor visok porast produktivnosti. Da bomo zastavljeno nalogo tudi izpolnili, bo potrebno intenzivno uvajati sodobnejše tehnološke postopke in izpopolnjevati tehnično opremljenost tovarne. Ob hitrem povečanju proiz-
(Nadalj. na 2. str.)
Janko
Flander
Ob težki prometni nesreči na Visokem pri Kranju se je pretrgala življenjska pot našega sodelavca, tovariša in prijatelja Jankota Flandra. Izredna življenjska sila ga je že kot mladega fanta pripeljala v mladinsko ' organizacijo v Preddvoru, kjer je vneto delal in sodeloval; nekaj časa je bil tudi njen predsednik, zadnja leta pa je imel odgovorno funkcijo v SZDL.
18 let je bil zaposlen v kranjski Iskri; vsa leta v oddelku za preiskavo materiala. Jeklena volja, vztrajnost, nesebičnost, pripravljenost za pomoč vsakemu in ob vsakem času, so odlike, zaradi katerih so ga sodelavci vzljubili. Vrsto let je aktivno sodeloval v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih, posebno pa Se je izkazal kot oskrbnik Iskrine letoviške koče na Krvavcu.
Njegovo čustveno doživljanje ob lepoti naše domovine, posebno gora, ni imelo meja: izžareval je, gledal, se veselil in, če bi bil poet, bi gotovo ustvar-ial čudovita besedila. Kdor ga je le bežno poznal, ni mogel doumeti, da se v našemu Jankotu skriva tudi iskren človekoljub; besedo »človek« je varoval kot svetinjo. Zato se je tudi razdajal .. . Da, za človeka!
Ob 34. letu starosti je tragični dogodek ustavil njegovo življenje. Hitro in brez slovesa. Samo udarec dveh pločevin ... Pok. trušč in tišina. Janko je v tej tišini zasanjal v večno spanje in večni mir, ženo. otroka, prijate lje in sodelavce pa je za pustil brez slovesa.
Prekruta je bila usoda, prehitro in nepričakovano je bilo zadnje in bridko slovo od Flandrovcga Jankota, ki ne bo nikoli pozabljen.
J. G
Sprejet gospodarski načrt
(Nadaljevanje s 1. strani) vodnje v zadnjih letih, so obstoječi proizvodni prostori postali pretesni, zato smo lani pričeli z rekonstrukcijo obrata na Savski cesti, letos v začetku februarja pa bo v novih proizvodnih prostorih že stekla proizvodnja.
Poprečne osebne dohodke načrtujemo v skladu s predvidenimi poslovnimi rezultati in ob nespremenjenem delilnem razmerju za 15 % višje od poprečnih OD za leto 1971. Tako načrtovanje je tudi v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov s predpostavko, da se bodo KOD v tekočem letu korigirali za odstotek porasta življenjskih stroškov v preteklem letu. V kolikor se KOD ne bodo korigirali. bodo lahko poprečni OD višji samo za 3%, to pa pomeni, da bi bili relativni OD v letošnjem letu kljub povečanju produktivnosti in izboljšanju poslovnega rezultata najmanj za 5% nižji od lanskoletnih. Do take ugotovitve pridemo ob dejstvu, da so cene življenjskim potrebščinam ob koncu leta 1971 neprimerno višje od poprečnih cen za celo leto. Če se bodo z odmrznitvijo konec februarja še dvigale, kar je tudi pričakovati, bi bili realni osebni dohodki še temu primerno nižji.
Ob močnem povečanju proizvodnje in ob relativno nižjih stroških je tudi ostanek dohodka za sklade zelo zadovoljiv. Delilno razmerje ostane enako lanskoletnemu in to 69,4 : 30,6 v korist OD. S prekvalifikacijo obresti na poslovni sklad V posojilo, ki se bo v bodoče oblikovalo v skladih tovarne, prihaja do novega adekvatnega delilnega razmerja OD : skladi 673 : 32,5. V absolutnem znesku je ostanek dohodka višji od lanskoletnega za 29,6% in bo sigurno omogočil nadaljno uspešno rast tovarne. Ugoden poslovni rezultat bosta dosegla tako obrat RELEJI, kakor tudi obrat SVN. Ob ugotavljanju in načrtovanju poslovnih rezultatov prihajamo ponovo do ugotovitve, da naša tovarna pri sedanjih pogojih gospodarjenja izboljšuje poslovne rezultate le ob močnem povečanju obsegu proizvodnje, dviganju produktivnosti ob relativno majhnem večanju števila zaposlenih, ob krepitvi kadrovske strukture ter ob modernizaciji in dopolnjevanju opreme. Le s poslovno politiko, ki bo bazirala na navedenih osnovah, bo kakor doslej uspešno paralizirala negativne faktorje, ki delujejo na trgu in v celotnem našem gospodarstvu, a na katere ne more dosti ali skoraj nič vplivati. Poslovni rezultat bo omogočil tudi formiranje precejšnjih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in ostale potrebe družbenega standarda, s tem bomo uspeli precej zmanjšati stanovanjsko problematiko. Seveda je treba poudariti, da bomo ta-
ke poslovne rezultate dosegli le, če se pogoji gospodarjenja v 1. 1972 ne bodo bistveno poslabšali.
Z aktiviranjem osnovnih sredstev po investicijskem programu iz leta 1971 se bo nabavna vrednost osnovnih sredstev povečala za 38 % in sedanja vrednost za 44 %.. S tem bo porasla fizična sposobnost za 39%, ekonomska izrabljenost bo nižja za 8 %, nabavna vrednost na zaposlenega bo porasla za 13 % in sedanja vrednost za 5 %. V letu 1972 smo ponovno korigirali tudi amortizacijske stopnje za stroje in strojne naprave, pri avtomobilih, po-
(Nadaljevanje s 1. strani)
den rezultat je predvsem posledica dodatnih naročil iz uvoza in pravočasna dobava sestavnih delov za domače artikle. DE »Telefonija« je mesečni plan presegla za skoraj 4%. Imela je velike težave predvsem z uvoznim materialom, deloma z domačim materialom, predvsem pa s slabim stanjem orodij. DE »Mehanizmi« je decembrski plan presegla z 90% to predvsem zaradi večje proizvodnje števcev pogovorov in zaradi večjih količin dvotarif-nih številčnikov, kar pri sestavljanju plana ni bilo upoštevano. DE »Merilne naprave« je močno presegla mesečni plan in s tem tudi izpolnila letno zadolžitev po eksterni proizvodnji.
Kljub težavam med letom (pomanjkanje denarja, elektrike itd.) so vsi obrati presegli letni plan. Najbolj so plan presegli »Stikala«, »Mehanizmi« in deloma EMI, slabše pa »Telefonija«, ki se ji pozna neizpolnjevanje plana v IV. kvartalu.
za 1972. leto
slovnem in obratnem inventarju pa imamo višje stopnje že iz preteklih let. Minimalne amortizacijske stopnje nikakor ne omogočajo enostavne reprodukcije osnovnih sredstev.
Tudi na področju obračanja zalog predvidevamo izboljšanje. Koeficient obračanja zalog na razredu 3 bo višji za 23 %, zaloge razreda 6 pa za 15 %.
Zadolžitve in naloge, ki so zajete v gospodarskem načrtu so za kolektiv velike in jih bo možno realizirati le ob polnem angažiranju celotnega kolektiva. Da bo tovarna dosegla čimboljše rezultate, bo
Ce primerjamo proizvodnjo v letu 1970 in 1971 vidimo, da je tovarna v letu 1971 proizvajala za 29% več.
Leto 1971 je uspešno zaključeno. Pred nami jc leto 1972, ki bo bolj zahtevno po
moralo vodstvo tovan strokovne službe in vsi soi lavci usmeriti svoje d: predvsem na naslednja J dročja: optimalno korišča razpoložljivega fonda 1 vskladitev zalog reproma riala z nivojem operatfra normativov, reguliranje w za na najnižji nivo s p orientacijo na domača gnu va, znižanje stroškov pos! vanja in nadaljnji dvig pi duktivnosti z ukrepi v orj nizaciij dela, uvajanjem s dobnih tehnoloških pošto kov in opremljanjem tovarj z modernimi stroji in napi vami.
obsegu proizvodnje, nič ma) pa ne bo težko, kar zadet probleme. Že sedaj je jasi} da bo moč samo z dobri delom in seveda še z bolj! organiziranostjo prebrodi
vse težave in uspeti.
ISKRA — Tovarna usmemiških naprav Novo mesto j
Razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto I
direktorja tovarne
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	Visoka izobrazba tehnične, ekonomske, pravne ali komercialne smeri, petletno delovno prakso, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu;
2.	Znanje dveh svetovnih jezikov.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Družinsko stanovanje v letu 1973.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Iskra — Tovarna usmemiških naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj —- razpisna komisija.
Rok prijave do 24. januarja 1972.


Na sliki je novi hotel »Smuk« v Semiču, ki so ga odprli pod konec preteklega leta. Tovarna( kondenzatorjev v Semiču je bila pobudnik njegovega nastanka, zagotovila pa je za izgradnjOj tudi lastna in bančna sredstva in tako Semičanom pomagala do prepotrebnega objekta. Tu( namreč vsa leta nazaj ni bilo poštene gostilne, kjer bi si popotnik lahko privezal dušo, aljt prenočil. Hotel »Smuk« je nedvomno velika pridobitev in razpolaga s 16 rednimi in pomožnimi, ležišči, v restavraciji je prostora za 200 gostov, prav tolikim pa je poleti možno postreči tudi, na terasi. Lepo je mejen in pravkar v njem dograjujejo tudi avtomatsko dvostezno kegljišče.^ AnsambI iz tovarne Iskra v Semiču vsako soboto in nedeljo poskrbi za ples in zlasti čez. novoletne praznike je bila v hotelu prava »gužva« zadovoljnih domačinov. Hotel je zdaj. kupilo podjetje Ljubljana-transport, oziroma po novem »Viator«, ki ga bo razvijalo naprej.
CD
Letni plan presežen za 12 odstotke]
ISKRA - »Elektromehanika« Kranj
Akcijski
program poslovanja
delavski svet tovarne ISKRA Elektromehanika Kranj je na predlog družbeno-političnih organizacij in jredhodni razpravi s člani delovne skupnosti sprejel na zasedanju 14. decembra 1971 naslednji akcijski jrogram:
Delavski svet predlaga naj bo kcijski program za prihodnje dvo-:tno obdobje osnovno vodilo za .elo organov upravljanja, družbeno olitičnih organizacij in vodstva avarne.
Osnova za izhodišče je sedanja topnja družbenoekonomskega po-jžaja tovarne.
Akcijski program pa po svoji vse-ini zasleduje uresničitev sklepov l dokumentov, ki so izraženi v:
—	Ustavnih amandmajih v zvezni stavi, in to predvsem amandmajev IXI in XXII.
—	Zaključkov 18. seje predsedstev KJ, 21. in 23. seje konference ZKS ;r akcijskega programa občinske onference ZKS.
—	Stabilizacijski program Skup-5ine občine Kranj in resolucija o ospodarskem položaju ZP Iskra od ,7.1970 in akcijski program ZP skra.
—	Akcijski program Izvršnega veta SRS in republiških upravnih rganov za uresničenje nalog v vezi z ekonomsko politiko in sta-ilizacijo v letu 1971.
—	Akcijski program sindikatov •lovenije
—	Srednjeročni program razvoja Dvarnc in predlog programa direk-arja, ki ga jc podal ob pričetku randatne dobe.
—	Ostalih druž.beno ekonomskih n političnih dokumentov, ki so bili prejeti v času razprave o pro-iramu.
Uresničitev teh zahtev pomeni sle-iti družbeno-ckonomskemu razvo-u naše skupnosti in s tem izpolnje-ati naloge gospodarskega značaja n stabilizacije, ki se postavljajo 'red našo delovno organizacijo.
1.	Gospodarski položaj
Uresničevanje gospodarske reforme v naši tovarni ni dalo rezultatov, a smo jih pričakovali. Zmanjšana eprodukcijska sposobnost, iztroše-■ost proizvajalnih sredstev, nizka »roduktivnost, zaostajanje v uvajali11 sodobne tehnologije in organi-acijc proizvodnje, pomanjkanje in-’esticijskih sredstev za osnovna in •bratna sredstva ter posledice gospodarskih gibanj kot inflacija, gospodarska nestabilnost, zaostreni togoji gospodarjenja in poslovanja, sahteva učinkovit program ukrepov a izboljšanje sedanjega stanja in 1 tem povečanje dohodka.
V ZVEZI Z NAVEDENIM JE POTREBNO NA:
a)	Tehnično programskem področju
—	dokončati oženje programa z dokončno ukinitvijo kinoakustične proizvodnje.
—	V telefoniji povečati proizvodnjo relejev in s tem zmanjševati razkorak med finalizacijo stojal in enot ter tako odpraviti zaostanke pri dobavah telefonskih central.
—	V zvezi z licenčno pogodbo za elektronske centrale jc nadaljevati z izobraževanjem obstoječega kadra in pridobivati nov kader, da se lahko čimprej prične s proizvodnjo posameznih elementov in podsklopov. Nadaljevati je z delom na bodoči generaciji hišnih telefonskih central v elektronski tehniki
—	Proučiti bodočo usmeritev glede razvoja in proizvodnje telefonskega aparata z vidika kvalitete, kvantitete in asortimana.
—	V proizvodnji števcev je zagotoviti nemoteno proizvodnjo s tem, da se izpolnijo tudi povečane planske naloge. Pospešiti je delo na razvoju elektronskih števcev in proučiti ukrepe, ki so potrebni v primeru preusmeritve tarifiranja na tonske komande oz. druge načine krmiljenja večtarifnih števcev, da s tem nadomestimo izpad stikalnih ur.
—	V stikalni tehniki je treba delno prečistiti program in opustiti nerentabilna dela. Izvršiti je tudi izbor novega partnerja za novejšo in tehnično naprednejšo kontaktor-sko vrsto.
—	Pri električnem ročnem orodju je z ozirom na pogodbeni odnos in sedanje poslovanje ter predvsem na obnašanje inozemskega partnerja proučiti nadaljnje poslovanje ter plasma izdelkov.
—	V obratu mehanizmi je potrebo po večjih kapacitetah posa meznih izdelkov pridobiti predvsem z boljšo mehanizacijo in avtomatizacijo, ne pa s povečanjem števila zaposlenih.
—	Obrati: merilne naprave, orodjarna in vzdrževanje morajo delati izključno za potrebe tovarne in le izjemoma za druge poslovne partnerje.
Obrat orodjarna mora nujno povečati proizvodnjo P orodij z večjo produktivnostjo dela.
—	Ustvariti je večje število manjših dobaviteljev in s tem izvršiti selekcijo v celotnem spektru proizvodnje delov in podsestavov, tako da s tem dosežemo večjo racionalnost, predvsem pa sprostitev kapacitet.
—	V okviru vseh enot oziroma panog, kjer je to možno, sprožiti proces clektronizacije in pričeti z izdelavo podrobnejših programov v tej smeri.
—	Dosledno je treba zagotoviti, da v sedanji gospodarski situaciji dobro poslujejo vse panoge in da ne pride do odtujitve katere od njih, ter s tem v zvezi pričeti s programiranjem razvoja proizvodnje tovarne in obratov.
b)	Investicijska vlaganja
—	Pospešeno je dokončati vsa večja vlaganja, ki so že v teku, predvsem novo zgradbo ATN, pri tem pa poizkušati kompenzirati porast cen s pocenitvami na izvedbi.
Vlaganja, ki glede na dokončno usposobitev potrebujejo najmanj sredstev in kjer pričakujemo optimalne koristi, imajo pri financiranju prednost.
—	Izdelati program načrtne nabave visokoproduktivnih strojev in opreme ter postaviti odgovornost za neuspeh nabave (npr.: zamude rokov, rezervni deli, garancije ipd.).
—- Izboljšati razmerje med vlaganjem v stavbe in stroje v korist vlaganja v stroje, predvsem pa je zmanjšati vlaganja v različne prezidave, preureditve in premeščanje proizvodnih kapacitet. Izdelati je podroben načrt bodoče prostorske ureditve tovarne.
—	Povečati vlaganja za potrebe družbenega standarda. (Povečanje in izboljšanje prehrambenih kapacitet).
—	Nadaljevati je z izdelavo dokumentacije za potrebna vlaganja v novo tehnologijo in realizacijo licenčne pogodbe za elektronsko telefonijo.
Pripraviti projekte za stavbo nove elektronske telefonije, da se v roku lahko prične z gradnjo.
c)	Organizacijsko kadrovsko področje
— Pospešeno pristopiti k nadaljnjemu izvajanju že pričete reorganizacije odnosno organizacije na
osnovah, izdelanih s sodelovanjem dr. Peklenika, kakor v MAKRO organizaciji tako tudi v aplikaciji sprejetih principov glede organizacije raziskovalno tehnološke in planske dejavnosti ter izpopolnitve tehničnih služb.
—	Uveljaviti določila statuta tovarne glede na organizacijske spremembe
—	Posodobiti je treba administrativno in ostalo (režijsko) poslovanje.
—	Čimprej aktivirati na osnovi že pripravljenih programov uporabo IBM computerja pri celotnem planiranju in kontroli proizvodnje in s tem izpolniti že predčasno postavljene naloge na tem področju.
—	Kadrovsko politiko nadaljevati na osnovi principov, ki so že uveljavljeni. Kot izredna naloga na tem področju pa naj se obravnava pridobitev novih strokovnih kadrov, potrebnih za realizacijo elektroni-zacije, kakor telefonije, tako tudi drugih panog.
—	Pri vodilnem kadru je treba doseči večjo homogenost, bazirano na neposredni odgovornosti za izvajanje posameznih nalog ter kolektivni odgovornosti za končne rezultate delovanja.
—	Izdelati program za usposab-Ijanje delavcev za delo na elektronski tehnologiji.
—; Izboljšati je informiranje članov delovne skupnosti.
d)	Oospodarsko-tinančno področje
— Osnovna usmeritev mora biti na povečanju akumulativnosti, od-' nosno v danem trenutku zaradi stabilizacijskih ukrepov in s tem povezanih sprememb v gospodarskih gibanjih vsaj na ohranitvi dosedanje stopnje akumulativnosti. Za dosego tega rezultata mora biti poudarek mimo normalnega večanja produktivnosti, predvsem:
a)	na ekonomične j šem obračanju sredstev, ki naj se doseže z boljšo kontrolo nad zalogami v razredu 3, predvsem pa v nedovršeni proizvodnji;
b)	na optimalizaciji nabave, kakor glede terminiranja, tako tudi in predvsem glede nabavnih cen;
c)	na korigiranju prodajnih cen vsepovsod tam, kjer je to, kakor 1 po legalni tako tudi po tržni situaci-i ji le mogoče;
d) na boljšanju koordinacije ko- B mercialne in proizvodne funkcije g glede nabave materiala, dobave iz- g delkov, plačil in vrednotenja sto- g ritev.
Kot dolgoročni element nastopajo R v taki usmeritvi seveda tudi vsi H ostali ukrepi s tehnično-program- | skega področja, tako predvsem S sprostitve ali nov proizvodni pro- E gram in izdelki, kooperacije in podobno.
—	Da se omogoči spremljanje rezultatov poslovanja in s tem preverjanje operativnih ukrepov, je treba takoj pristopiti k spremembi sistema obračuna poslovanja, pri čemer naj se uporabi in adaptira za naše prilike po možnosti tak sistem, ki je zrel za computersko obdelavo.
—	Podatki naj bodo pravočasni.
da se lahko sprejemajo ustrezne I odločitve.
—	Zaradi povečane proizvodnje ob skoraj enakih sredstvih kot v predhodnem obdobju, bo treba izredno pozorno vršiti operativno financiranje in s tem ohraniti likvidnost kot predpogoj racionalnega poslovanja.
—	Izboljšati je sistem planiranja, ker prav na tem področju beležimo slabe rezultate, ki dostikrat povzročajo škodljive posledice (npr. velike zaloge nekurantnega materiala itd.) za poslovanje.
—	Z ozirom na dolgoročne izglede na domačem trgu je treba vplivati na prodajno politiko, tako da se izvrši intenzifikacija obdelave zunanjih trgov ob istočasni selekciji po intenzivnosti obdelave in vlaganju. Pri tem naj se uporabijo že znane in razpoložljive metode nastopa.
2.	Uveljavljanje ustavnih amandmajev
Pri uveljavljanju ustavnih amandmajev XXI. in XXII. je takoj proučiti, katere, izmed sedanjih organizacij združenega dela se lahko formirajo kot temeljne enote združenega dela. V poštev pridejo predvsem obrati, ki kot deli tovarne pomenijo delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražena. Ostalih obratov in služb ni možato organizirati kot temeljne organizacije, ker opravljajo delo in usluge za skupno proizvodnjo.
Tem organizacijam bo treba zagotoviti pravico do ugotavljanja in delitve dohodka in s tem neposrednega odločanja o svojem delu. Medsebojne obveznosti bodo urejene s sporazumom. Sporazum bo moral predvsem tudi zagotoviti, da bodo te organizacije gospodarile z vso odgovornostjo.
V okviru take organiziranosti bo nujno posvetiti večjo pozornost uveljavljanju v enotah ter izboljšati informiranje vseh zaposlenih, izboljšati pa tudi organizacijo in koordinacijo upravljanja na raznih nivojih in med posameznimi organi.
Formiranje temeljnih organizacij združenega dela mora biti usklajeno tudi v organizacijskem smislu. Spremeniti pa bo potrebno tudi statut in ostale splošne akte.
Izhajajoč iz obravnavanih materialov zadnje seje CK ZKS, ki je razpravljala o samoupravnih odnosih v organizacijah združenega dela, lahko postavimo ugotovitev, da tudj v naši tovarni nismo docela uresničili sklepov 6. seje CK ZKS predvsem v smeri razvijanja neposrednega samoupravljanja. Menimo, da smo sklepe najbolj uspešno uresničili pri organiziranju dela kolektivnih izvršilnih organov in DS tovarne. Poslednjega koraka do DS enot pa še nismo storili. Sistem neposrednega in posrednega upravljanja v obratih in službah nam daje še velike možnosti, da člani delovne skupnosti pričnejo vplivati na pomembne odločitve. Ugotovimo lahko, da mnogi DS po enotah niso razpravljali o pomembnih gospodarskih vprašanjih in da se še vedno največ razpravlja o delitvi dohodka. Mnogo več pa je treba prizadevanj, da se dohodek ustvari.
V skladu s sklepi 23. seje CK ZKS naj se dopolni tudi program dela organov upravljanja.
3.	Usmerjanje delitve dohodka
Na področju delitve dohodka tovarna pristopa k samoupravnemu sporazumu o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. V' okviru sporazuma se je treba prizadevati, da se dohodek deli po merilih sporazuma ter da se z vso odgovornostjo sporazuma tudi pridržujemo.
Osebni dohodki so v osnovi odvisni predvsem od doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti.
Ponovno je proučiti sistem delitve dohodka in uvesti nove kategorije za stimulativno nagrajevanje. Dohodek posameznika naj bo odvisen od uspeha njegovega dela in dela enote, v kateri dela oz. enote, ki jo vodi in tovarne kot celote.
Odgovorne službe naj v letu 1972 izdelajo predlog, da se norme postavijo na solidnejše osnove kot so postavljene sedaj in to v smeri, da se WF sistem uvede na vseh delovnih mestih, kjer je to možno.
Zato je potrebno proučiti predlog novih sistemov nagrajevanja, ki predvideva, da se sedanji sistem nagrajevanja po normi (ki je sestavljen iz preračunavanja norma ur z vrednostjo grupe po končanem delu) zamenja z:
—	uvedbo cenika del po operacijah ali proizvodu,
—	ocenitvijo dela, kjer bi se intenziteta merila s kvaliteto in količino dobro opravljenega dela,
—	stimulativni kriterij na grupni plan oz. ekonomski učinek delovne enote ali tovarne.
Ponovno je treba proučiti sistem nagrajevanja strokovnjakov glede na nagrajevanje po delu in sistem dodatkov za minulo delo delavcem, ki zaradi poslabšanja psihofizičnih sposobnosti (starosti) ne morejo več dosegati poprečnih delovnih uspehov.
Sistem ocenjevanja naj sc uvede tudi za režijska dela in ne samo za dela po normi.	%	■
Postavljamo si za cilj, da bo v le- S tu 1972 poprečni osebni dohodek na B P zaposlenega din 1.750,00 ter da do j) | konca leta 1972 uveljavimo priporo- I B čilo sindikatov Slovenije, da noben %
delavec ne more prejemati manj f kot 1.000,00 din mesečno za redno R delo v rednem delovnem času za I normalni delovni učinek. To je viši- | na osebnih dohodkov, ki jo lahko H dosežemo v okviru samoupravnega h sporazuma.
Omejiti je nadurno delo, ki je v letošnjem prvem polletju prekoračilo normalni okvir. Pri tem pa je vsaj zadržati nivo čakalnih ur, ki kaže letos zmanjšanje. Pri pogodbenem delu je za vsako delo proučiti ali se ga ne more opraviti v rednem in nadurnem delu in šele nato vezati pogodbeno. Pri pogodbenem delu (honorarjih) je treba spoštovati načelo, da mora vsaka pogodba vsebovati poleg nalog, tudi izračun višine honorarja na osnovi predvidenih ur in cene ure, ki mora biti v skladu z višino, kot jo določa Pravilnik o delitvi OD za delovno mesto oz. delavca. Vsak drugačen izračun ni v skladu z normativnimi akti tovarne in kot tak neustrezen. Poleg tega je opozoriti, da mora DS tovarne (in ne delovne enote) sprejemati terminski program izplačil iz tega naslova, ob periodičnih in zaključnih računih tovarne pa posebej obravnavati ta izplačila.
O izvršitvi pogodbenega in nadurnega dela naj se obveščajo organi upravljanja, predvsem tudi DS tovarne.
Proučiti problem delavcev, ki ne dosegajo poprečnih rezultatov dela zaradi nepravilnega odnosa do dela.
Predvsem pa je važno, da se vedno pridržujemo sprejetega pravilnika in da posamezniki ne odstopajo od določil.
4. Družbeni standard zaposlenih
Področje družbenega standarda zaposlenih je treba programsko opredeliti in se odločiti za nadaljnje izboljšanje.
Proučiti je nadaljnja vlaganja v stanovanjsko izgradnjo za nadaljnjo obdobje 5 let. Pridobiti je do- g datne lokacije za gradnjo manjših stanovanjskih enot.
Izpopolniti je sistem varčevanja za nakup stanovanj. Proučiti je možnosti za izboljšanje prehrane v restavraciji Iskra ter povečati regres za prehrano do višine kot določa samoupravni sporazum.
Proučiti je perspektivno vlogo samskega doma, predvsem z vidika izboljšanja stanovanjskih razmer in dodelitve dotacije za regresiranje stanarine socialno ogroženim stanovalcem, članom naše tovarne.
S splošnim aktom naj se uredijo vse oblike socialne pomoči, ki jih ima delavec pravico prejemati od tovarne.
5. Izvajanje programa in odgovornost
Družbeno politične organizacije, organi upravljanja in vodstvo tovarne naj vsak v svojem okviru izdela konkreten program dela za izvedbo programa.
Rok za izdelavo je do konca leta 1971.
Odgovornost za izvedbo gospodarskega dela programa je na vodstvu tovarne in posebej na direktorju tovarne.
Delavski svet in poslovni oj-tovarne sta zadolžena, da ob i kem periodičnem poročilu o po* vanju tovarne poročata tudi o izi janju tega programa.
Posebna odgovornost za izvajaš programa se postavlja tudi pri obrate in službe, predvsem da, nesljivo izpolnjujejo svoje plana zadolžitve tako po količini kot td po asortimentu in kvaliteti. S obratov in služb so zadolženi, tromesečno poročajo direktorju izpolnjevanju programa.
Poseben poudarek se daje pri ; polnjevanju programa na odgotj nost pri izpolnjevanju delovii nalog in delovne discipline vsaktt posameznika.
Glede na to, da realizacija pl grama pomeni edino možno pot s daljnjega poslovanja, se naj zop tiste, ki programa ne izpolnjuje! oz. ne opravljajo nalog, ukrepa j ko, da se jih odstavi z njihovih d lovnih položajev ali se jih predlaf v disciplinski postopek v skladuj splošnimi akti. Po dosedanjih ui tovitvah lahko le ostrejši ukrej dosežejo zaželen učinek. Tal ukrepov pa je bilo doslej premah
Člani kolektiva dostikrat v ne» ganiziranih skupinah iznašajo ri lične pripombe in kritike, med ut mi je mnogo članov organizacij ZK in delavcev na odgovornih d lovnih mestih. Zavedali se moranj da je pri poslovanju in odločanj mnogo napak in pomanjkljivo^ in je konstruktivna kritika zai lena, vendar naj se kritika in pr«! logi iznašajo na organiziran nači po postopku kot ga določajo spiti ni akti, torej predvsem na seji sestankih in razgovorih.
Odgovorni organi in delavci n: prisluhnejo željam in kritični! vprašanjem ljudi, ki doslej dčss krat ostajajo brez odgovora. Obsl jamo pa neodgovorno kritikaštul ki ima namen le obsojati in zavesi dvome v delovanje organov tovarni ker tak način ne vodi k uspehu.
Vsakdo, ki ve za nepravilnosti, ji je dolžan odpraviti. V kolikor teg ne zmore sam, mora na ustreže način sporočiti iniciativo za oder vo pomanjkljivosti in zahtevati tu< odgovor o rezultatu.
Odnos delavca samoupravijalca dl dela je namreč tudi odgovori ost z poslovanje in upravljanje.
6.	Postopek /a uresničitev programa
Po sprejetju se program objavi i dostavi vsem odgovornim čini« ljcrn, ki ga morajo izpolnjevati.
Vsi odgovorni vodje enot in pred stavniki družbeno političnih organ zacij in organov upravljanja s-dolžni sklicati posebne seje, na k; terih naj se obravnava uresničite' programa konkretno za njihovi področje. V ta namen naj predlo žijc lastne programe in načrte.
Sejo kolegija skliče direktor. Sej se skličejo tudi po internih skupi nah in delovnih področjih (npr.; tehnologi, razvijalci, programerji analitiki ipd.). Nosilce za sklic doloj či direktor.
Program
»Iskra«.
..j
se objavi v glasili
DS Iskra Elektromehanika Kranj
Sejem novoletnih ^elja
Sejem novoletnih
V današnji številki, tako kot v zadnji lanski in prvi letošnji, objavljamo še preostale novoletne želje delavk In delavcev iz delovnih enot združenega podjetja Iskra, katerih doslej še nismo objavili. Večina odgovorov ki smo jih dobili na naše edino vprašanje govori o tem, kako si naši delavci predvsem želijo dovolj dela, pa manj težav in boljših pogojev za zaslužek. Radi bi, da bi se jim te novoletne želje izpolnile. In s tako željo tudi naše uredništvo zaključuje naš novoletni »mini intervju«, iskreno se zahvaljujoč prav vsem, ki so se odzvali našemu povabilu in v tem novoletnem sejmu želja sodelovali.
Milka Mihelčič šteje šele 16 let in je že poldrugo leto zaposlena kot navijalka v semi-žki tovarni kondenzatorjev, kjer se je kar hitro in dobro vživela v delovni kolektiv, s samim delom in zaslužkom pa je tudi zadovoljna.
»Želim, da bi nam letošnje leto prineslo pri delu manj težav, kot smo jih imeli proti koncu lanskega, ko so bile največje težave z materialom. Naredili naj bi čimveč in čimbolje to prodali. Tako kot večina mladih v naši tovarni pa si želim, da bi se pri nas bolj razvila športna in zabavna dejavnost, saj nam tega zares primanjkuje. To bi vsekakor pomagalo, da bi življenje v sicer mirni semiški dolini postalo bolj pestro in živahnejše.«
Glede osebnih želja pa nam je Milka zaupala, da si naj. več želi zdravja, seveda pa sčasoma tudi tega, kar si želi vsako mlado dekle.
Jožica Bukovec je v tovarni kondenzatorjev v Semiču skupno že osem let. Sprva je dve leti delala pri merjenju kondenzatorjev, vendar je zdaj veliko bolj zadovoljna pri novem delu, z aralditom namreč zaliva kondenzatorje. To delo jo bolj veseli in se zato tudi bolje počuti, ker je
manj zahtevno in odgovorno.
»Ne pritožujem se sicer nad osebnimi prejemki, vendar, če bi v proizvodnji ne imeli zastojev zaradi pomanjkanja materiala, če bi več naredili in ugodneje prodali, pa bi bili tudi osebni dohodki lahko večji. To pa je tako moja, kot tudi želja najbrž vseh zaposlenih. Pravzaprav ne najdem »v zalogi« kakšnih posebnih želja. No, pač morda edino to, da bi želela naši tovarni čim boljše poslovanje, da bi tako lahko še naprej, kot doslej, vsestransko skrbela za razvoj Semiča in semiške doline in pomagala pri izboljševanju splošnih življenjskih pogojev našega področja. Osebno pa si želim le zdravja in pa, da bi vladal na svetu mir, saj bi tako bilo tudi vseh drugih težav na svetu manj.«
Dušanka Papič je v novomeški tovarni usmemiških naprav že devet let zaposlena kot navijalka transformatorjev. Delu se je dobro privadila in ga rada opravlja, prav tako pa se v svojem delovnem okolju dobro počuti.
»V letošnjem letu bi si želela, da bi dokončno uredili v naši tovarni vse notranje odnose, kar bi celotnemu kolektivu nedvomno pomagalo do boljših poslovnih rezultatov, ki si jih vsi želimo. Naj bj to leto ne bilo posebnih težav pri izpolnjevanju naših proizvodnih nalog. V naši tovarni pa menim, da bi morali čimprej izboljšati organizacijo dela, prav tako pa tudi delovno disciplino, saj je uspeh tovarne prav gotovo odvisen tudi od teh dveh, pomembnih faktorjev. Za otroke, moža in zase pa si v letu, ki se je začelo, želim predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja, saj je to po moje najtrdnejša osnova za naše skupno zadovoljstvo.«
Branko Stanc je po končani vojaščini (prej je delal v IMV pri montaži stanovanjskih prikolic) že dve leti zaposlen v tovarni usmerniških naprav. Tudi on navija transformatorje in pravi, da se v Iskri bolje počuti, ker za svoje delo prejema tudi boljše osebne dohodke.
»Vsekakor želim naši tovarni v letošnjem letu boljše poslovne rezultate, saj sem prepričan, da bi na trgu lahko tudi prodali več naših izdelkov. Zelo prav bi bilo, če bi bili prav vsi zaposleni v naši tovarni še bolj prizadevni in, če bi uredili vsa tista notranja vprašanja, ki terjajo čim prejšnjo rešitev, saj sem prepričan, da bi nam tudi to lahko veliko pomagalo posebno danes, ko postajajo pogoji gospodarjenja vedno težavnejši in zahtevnejši. Moja največja želja je v tem, da bi postavljene proizvodne naloge brez večjih težav izpolnili in tako omogočili dvig osebnih dohodkov in življenjske ravni vseh, tudi tistih delavcev in delavk, ki imajo najnižje dohodke.
Osebna želja, največja kar jih imam je ta, da bi uspešno dokončal dopisno srednje-tehnično šolo elektro stroke in si tako pridobil možnosti za ustreznejše delovno mesto in tako tudi boljše dohodke.«
Marija špendal bo v novomeški tovarni marca letos že deseto leto. Začela je delati še v Kranju, preden je v Novem mestu zrasla tovarna usmerniških naprav. Njen poklic je — vlagalka transformatorjev in je z njim povsem zadovoljna, le, da bi si morda v prihodnje želela boljše
priprave dela. To bi ji pomagalo, da bi delala lažje in hitreje.
»Želela bi, da bi vsi delali kar najbolje, solidno in, da naši izdelki ne bi predolgo čakali v tovarni, pač pa po najkrajši poti prišli v roke naročnika. Več bi morali imeti naročil, manj pa finančnih in materialnih težav. V celotnem našem poslovanju bo treba urediti še marsikaj, postaviti na svoje mesto. S skupnimi napori, vem, da bi lahko v našj tovarni naredili še veliko več. To bi tovarni prineslo boljši dohodek, nam zaposlenim pa tudi boljši kos kruha. V osebnem življenju v novem letu želim vsem mojim in sebi predvsem zdravja, razumevanja in zadovoljstva, isto pa tudi vsem članom našega kolektiva.«
Ivan Virant dela v Iskri že nad 20 let, zdaj že od začetkov tovarne elektronskih naprav, kot vzdrževalec merilne opreme v tovarni.
»Naši tovarni želim, da bi se proizvodnja čim prej razširila, to je, da bi lahko iz majhnih prišli na večje, bolj rentabilne serije, zlasti pri tistih izdelkih, kjer ni specifičnih zahtev in bi jih lahko več spravili v promet. S tem bi se povečal naš poslovni učinek in čeravno je v naši tovarni organizacija proizvodnje sicer v redu, menim, da bi bila za manjše serije sicer preobsežna administracija ob večjih serijah bolje izkoriščena. V osebnem življenju sicer kdo ve kakšnih želja nimam, razen tega, da bi bil zdrav, glede življenjske ravni pa bi si želel, da bi ostala v bodoče vsaj takšna, če se že ne more izboljšati.«
*	. .	v».v..,,.,.	.**«..
Dragica Geršlč, domačinka, se je pred tremi leti kot navijalka prvič zaposlila v tovarni kondenzatorjev v Semiču. Pohvali se z dobrimi odnosi med sodelavkami in sodelavci, prav tako pa tudi z delom, ki ga z veseljem opravlja.
»Naši tovarni, pa vsej Iskri želim, da bi se čim bolje pre-pehala skozi sedanje težave, ki jih povzroča vprašanje materiala in njegovih naraščajočih cen. Želela bi nadalje, da bi se spet odprla tržišča za naše izdelke in, da bi iih kar najbolje lahko prodali. V Sami tovarni menim, da bi bilo treba nekatere naše stroje izpopolniti tako, da bi vsi na njih delali vsaj pod približno enakimi pogoji. Novi hotel »Smuk«, ki smo ga dobili v Semiču pa naj bj bil eden izmed pogoiev za živahnejše družabno življenje, katerega prav gotovo vsi pogrešamo. Seveda pa imam željo tudi za sam naš Semič — treba bi ga bilo namreč s stalnimi avtobusnimi zvezami bolj približati ostalim krajem, torej omogočiti hitrejši turistični razvoj. Rešitev tega vprašanja se mi zdi vsaj tako važno, kot je bilo važno vprašanje vodovoda, katerega pa je Semič k sreči le dobil. Sicer pa si nadvse želim zdravja in pozneje tudi naraščaj v družini.«
Anica Topolovec se je po
enoletni zaposlitvi v »Rašici« v Ljubljani, pred desetimi leti zaposlila v obratu »Upori« v Šentjerneju, kjer niklja keramiko. N; ji žal, da je prišla v Iskro, s&j je s svojim sedanjim delom, pa tudi sožitjem v kolektivu zadovoljna.
»V letu 1S72 bi od srca želela, da bi se lani poslabšan položaj v našem obratu in v vsej tovarni elementov za elektroniko, čim prej popravil. Želim torej, da bi spet imeli dovolj naročil, kot pred leti, s tem pa tudi ugodnejše poslovne rezultate. Zase pri delu želim le to, da bi ga lahko čim prej opravljala strojno, saj bi tako lahko naredila veliko več, laže in verjetno tudi bolje, morda pa bi se mi poznalo tudi na zaslužku, kar pri vedno večji draginji ne bi bilo nič narobe.
(Dalje na 6. strani)
— Sejem novdetnita zeljat — Sejem
(Nadaljevanje s 5. strani)
Osebno si želim, da bi si sedanji dom vsaj nekoliko lahko izboljšala in modernizirala, vendar vse to je odvisno od OD, želim si zdravja, mojim otrokom, pa, da bi se dobro učili in si kar najbolje postlali za svojo bodočnost.«
Tone Zagorec dela v obratu »Upori« v Šentjerneju že deset let, prej na obdelavi keramike, zdaj pa že vrsto let kot kurjač. S sedanjim delom je bolj zadovoljen kot prej, čeprav je morda težje.
»Zadovoljen bi bil, če bi se našemu obratu, pa vsej tovarni elementov letos spet odprle možnosti, kakršne so Se nam kazale pred d verni ali tremi leti, ko se je naš obrat začel tako lepo razvijati in rasti. Rad bi, da bi zunaj spet lahko več prodali. S tem bi morali seveda tudi spet več narediti, a to ne bi bilo težko, saj naši ljudje rajši več delajo. Želim torej več dela in dohodka obratu v Šentjerneju in vsej tovarni elementov.
Tako kot našemu obratu in tovarni, želim sebi in moji družini, da bi bili zdravi in si kljub vedno večji draginji, sčasoma le uspeli ustvariti malo boljše življenje.«
Jana Frumen je že tudi 15 let v tovarni elektronskih naprav, oz. v Iskri. Dela v montaži, in sicer spajka module na UKV aparaturah in je pri svojem delu zadovoljna.
»Želim, da bi imeli letos veliko dela in, da bi med nami še naprej vladali dobri, tovariški odnosi, saj je delo v takšnem okolju prav gotovo prijetnejše. Se naprej naj bi se vsi trudili, da bi v naši tovarni proizvodnja tekla
normalno, nemoteno in, da bi nam le ta prinesla čim boljše poslovne rezultate. Glede na oddaljenost naše tovarne od mesta pa si najbolj želim tega, da bi nekako izboljšali prevoz v Stegne. Sicer zjutraj in opoldne vozi avtobus, vendar ne bi škodilo, ko bi bila do tovarne, naše in drugih na tem področju, vsaj občasno kaka podaljšana linija mestnega prometa. Osebno pa si želim zdravja v družini in, da bi se otroka dobro učila.«

Terezija Mravlje že osem let veže žične oblike za železniške aparature v obratu si-gnalno-vamostnih naprav tovarne električnih aparatov.
»Tudi v letošnjem letu želim. da bi naš obrat in celotna tovarna »Aparati« uspešno izpolnila načrtovane obveznosti, ki zares niso majhne, želela bi, da bi nam bilo dano, ustrezno tem delovnim in poslovnim rezultatom urediti tudi osebne prejemke. To je sicer moja, vendar pa tudi najbrž želja drugih članov našega kolektiva, saj bi bilo prav, da bi se naši osebni dohodki dejansko ravnali po delu. Želim tudi manj težav z materialom in bol jšo likvidnost, pa manj problemov v proizvodnji. Sicer pa sc tudi meni, kot najbrž vsakomur, ne manjka želja, večjih ali manjših, toda največja je pač ta, da bi bilo dovolj zdravja!«
Barbara Kališnik že šest let dela v tovarni električnih aparatov, v obratu SVN. Spajka pri relejnih grupah. Pri delu se počuti dobro, posebno še, ker v kolektivu vladajo dobri medsebojni odnosi.
»Naša tovarna je lani kljub vsem težavam, ki se pojav-
ljajo ob tolikšnem povečevanju proizvodnje, dosegla dobre poslovne rezultate. Tudi letos bodo naše skupne naloge veliko večje, zato si želim, da bi se prav vsi člani kolektiva z vso resnostjo lotili svojih nalog, kar je najboljše jamstvo, da bomo naše načrte tudi lahko izpolnili. Seveda pa čisto vse tudi ni odvisno samo od našega dela, pač pa tudi od finančnih sredstev in rednega dotoka materiala, čemur bo treba posvetiti vso pozornost. Glede vsega tega sj pač želim, da bi v letošnjem letu bilo čim manj raznih težav in ovir, ki bi nas obremenjevale pri tolikšnih proizvodnih nalogah. V osebnem žvljenju pa si najbolj želim zdravja in še nadaljnjega razumevanja, pa, da bi se moj sinko lepo razvijal.«
Angelca Vrezovnik je že devet let članica delovnega kolektiva tovarne elektronskih naprav in sicer na traku spajka. V kolektivu, zlasti med najožjimi sodelavci se dobro počuti in meni, da so tudi medsebojni odnosi dobri.
»Za letos si želim, da bilo vsaj toliko dela. kot smo ga imefj doslej, čeprav sem prepričana. da bi vsi želeli narediti tudi več. Pri tem bi si želela zlasti to. da bi bila v prihodnie preskrba z renro-dukcijskim materialom boljša in rednejša, saj je najbolj zoprno, če moraš z delom čakati zaradi pomanjkanja te ali drobne stvari. Mislim, da bi bilo prav, če bi se v sedanjih težkih časih prav vsi v tovarni še bolj prizadevali za boljši skupni delovni učinek. To bi nam vsem koristilo, saj bi ob večjem dohodku tovarne prav gotovo bili tudi osebni dohodki boljši. Pa vendar iz tega ne sledi, da s sedanjimi ne bi bila zadovoljna. V družini pa si predvsem želim zdravja in pa tega. da bi se moj sin kar najbolje usposobil za svoj poklic.«
Jadranka Žagar dela v trboveljski tovarni polprevodnikov že tri leta, doslej na difuziji, zdaj pa se priučuje za delo na luknjalniku za elektronsko obdelavo podatkov. V Trbovlie je prišla iz Sarajeva, pred petimi leti, vendar s svojo slovensko be-
sedo naravnost preseneča, saj ji po govoru ne moreš prisoditi, da je po rodu Bosanka.
»V naš delovni kolektiv sem se hitro in dobro vživela in v njem se dobro počutim. Prav zato želim naši tovarni v novem letu več uspehov pri gospodarjenju, pa manj težav, posledic nelikvidnosti in drugih pojavov, ki tarejo naše gospodarstvo. Ker so Trbovlje, po poroki postale moj drugi dom, pa si iz srca želim, da bi tukajšnja industrija, zlasti tista, ki najbolj onesnažuje zrak, vendarle našla denarna sredstva in v korist vsega prebivalstva kupila ustrezne čistilne naprave. Slab in nezdrav zrak pa je v Trbovljah tudi vse, kar me moti. Seveda pa tudi meni ne manjka osebnih želia. vendar je zaenkrat največia ta, da bj kljub delu v službi m v družini, vendarle naš'-toliko prostega časa d-uspešno dokončala grmn-- ,o. Kot odličnjakinja sem namreč po prihodu v Trbovlie in po poroki, prenehala s šolanjem. zdaj pa si prizadevam, da bi gimnazijo dokonč-da prek dopisne šole. Dokončati gimnazijo je torej trenutno moja največja osebna želja in da bi se najin sinek lepo razvijal.«
Stana Stemiša dela v kontroli v tovarni polprevodnikov že sedmo leto. Ko smo jo pobarali, kakšne želje ima v letu 1972, ni prav nič oklevala z odgovorom, kot bi ga že prej pripravila.
»Spričo vseh dosedanjih težav ki pretresov, ki jih je doslej doživljala naša tovarna in, ki so po moje bile še
najhujše prav v preteklem letu, si pač najbolj želim, da bi kooperacijska pogodba z ameriškim partnerjem bila zares tista rešilna pot, ki bi našo tovarno polprevodnikov pripeljala do boljšega gospodarjenja. Pri našem skupnem delu menim, da bi bilo zelo koristno, ko bi bil vsak posameznik in vsi skupaj bolj disciplinirani, pri delu pa tudi bolj pazljivi, saj bi nam že to dvoje lahko precej pomagalo do boljših rezultatov. To naj sicer ne zveni kot moja kritika, vendar pa le kot moja želja, katero bi kazalo uresničiti na vseh delovnih mestih. Moja največja osebna želja je bila dobiti lastno stanovanje. Ta se mi je lani izpolnila in preostale želje niso več tako izrazite, razen seveda, da bi bilo zdravje in razumevanje v družini, kar pa je tudi največ, kar si želim.«
Martina Kovač je v tovarni polprevodnikov v Trbovljah že devet let in preddelavka na treh linijah, na linijah točkastih in plenarnih diod in na liniji mostičkov. Pravi, da je z delom zadovoljna, če- t prav terja nrecei skrbi in pri- ! zadevnosti, vendar pa jo ve- i seli še posebej zato. ker v tem ožicm kolektivu vladajo 1 a ko dobri medsebojni odnosi.
»Naši tovarni v letošnjem , letu želim samo to, da sc ne , bi več ponovilo preteklo leto in, da bi dosegli čim večji j uspeh tako na domačem, kot na tujem tržišču. S tem v zvezi želim tudi, da bi bila uspešna amcrišk-> firma Kna-pic, saj so od skupnih eko- ; nomskih uspehov neusmilje- : no odvisni tudi naši osebni dohodki. Naslednje, kar že- j lim je to, da hi čim prej korigirali delovne norme na nekaterih delovnih mestih, da hi bile le te realne, saj bi delavke na teh mestih potem delale še bolje in bile tudi ustrezneje ragrnienc. Ker na . >e v tovarni tudi nrecei poklicnih obolenj, si želim, da j bt naša služba za higiensko- ; tehnično varstvo delala še bolje in bolj skrbela za zdravie naših delavk. Osebnih želja prav za prav nimam posebnih, razen seveda zdravja v družini, mani še sprotne želje pa še kar nekako uspevamo sproti reševati.«
Konkretizirati odgovornost
Obvestilo
SINDIKALNI ODBOR
ISKRA KRANJ — ELEKTROMEIIANIKA
Komisija za šport in rekreacijo
RAZPIS SMUČARSKEGA PRVENSTVA ELEKTROMEHANIKE
Športna komisija pri sindikalnem odboru Elektro-mehanikc organizira posamezno prvenstvo Elektromc-hanike v smučanju, ki bo hkrati izbirno tekmovanje za sestavo ekip za smučarsko tekmovanje ZP Iskra in Občinskega sindikalnega sveta Kranj.
Tekmovanje bo v veleslalomu 22. I. ob 10. uri na Joštu.	_
Tekmovanje obsega naslednje tekmovalne razrede:
_ I. razred
—	člani, ki do 1. 1. 1972 niso dopolnili 35 let II. razred
—	člani, ki so do 1. 1. 1972 dopolnili 35 let
III. razred
- — člani, ki so 1. 1. 1972 dopolnili 45 let Ženski razred I.
—	V tem razredu tekmujejo tekmovalke, ki niso do
1. 1. 1972 dopolnile 30 let	.
Ženski razred II.
—	V tem razredu tekmujejo tekmovalke, ki so do 1. 1. 1972 dopolnile starost 30 let.
Rok prijav je do 17. I. 1972 pri predsednikih sindikalnih odborov obratov oz. enot.
Na podlagi rezultatov bo športna komisija sestavila ekipe za smučarsko tekmovanje ZP Iskra in ObSS.
Prireditelj si pridružuje pravico, da v slučaju tehničnih ovir spremeni kraj in čas tekmovanja.
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj ¡ndustnje za elektromehamko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Od govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopi sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj. Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333
Precej mimo tiska je šel sprejem resolucije o odgovornosti nosilcev samoupravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij. Resolucijo je sprejela koncem novembra preteklega leta zvezna skupščina.
O odgovornosti je pri nas zadnje čase precej govora. Mnogo se o tem tudi piše. V okviru delovanja ZK, organov samoupravljanja se sprejemajo razni sklepi, ki naj postavijo odgovornost kot enega bistvenih pogojev za uspešen razvoj samoupravnih odnosov. Sama resolucija tudi v uvodnem delu navaja, da je nujno uresničiti stališča 9. kongresa ZKJ in 2. kongresa samoupravijalcev, o potrebi po popolnejšem uresničevanju odgovornosti in učinkovitem opravljanju zaupnih, javnih in drugih družbenih funkcij in krepitvi družbene kontrole nad delom njihovih nosilcev.
V tem članku poskušam navesti nekaj misli, kako bomo lahko to resolucijo sedaj izvajali konkreino v našem družbenem življenju. Vsi naši družbeni dejavniki morajo ravnati tako, da se bo ta resolucija uresničevala v praksi in da ne bo ostala samo na papirju.
Prvo moramo povsod poudariti, da pravica nosi tudi dolžnost. Ponavadi govorimo samo o pravicah, pozabljamo pa na dolžnosti. Odgovornost pa seveda mora biti sorazmerna pravicam in dolžnostim. V aktih, kj urejajo delovanje tako samoupravnih organov v delovnih organizacijah kot predstavniških organov, bomo morali z vso
doslednostjo precizno normirati odgovornost, med drugim tudi tako imenovano politično odgovornost. Odgovornost mora biti konkretizirana in sankcionirana. Zagotoviti moramo dosledno izvajanje sankcij.
Politično odgovornost smo pri nas vsi premalo uveljavljali. To je odgovornost posebne vrste. Ta sc mora v praksi realizirati v inštitutih, kot so odpoklic, odstavitev, odstop, postavljanje vprašanja zaupnice ter v drugih ustreznih ukrepih. Do sedaj smo v glavnem postavljali kazensko odgovornost, odnosno odgovornost za gospodarske prestopke in prekrške. Ravno uveljavljanje politične odgovornosti, nosilcev samoupravnih in javnih funkcij, bo nesporno element, ki bo delovanje nosilcev teh funkcij postavljal pred stalno kontrolo občanov, delovnih ljudi, torej tistih, ki so jim dalj mandat za opravljanje teh funkcij. Nosilci samo-unravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij bodo morali v svojem delu redno obveščati le-te, ki so jih izvolili oziroma imenovali alf delegirali. Mišljenja sem, da bo ravno zaostritev politične odgovornosti na vseh nivojih preprečila marsikateri premalo premišljeni ukrep, prav tako pa tudi postavlja pred tiste, ki ukrepe predlagajo in sprejemajo vso resnost obravnave in odgovornost za niihovo sprejemanje. Razumljivo jo tudi. da bodo morali bit! tudi nosilci teh funkcij liudje, ki bodo s čutom politične in ostale odgovornosti javno delali. Zagotoviti pa jim je treba potrebno samostojnost, ustrezna pooblastila za avtonomno delo, da bodo lahko pravočasno izvajali ustrezno politiko za katera so zadolženi.
Naslednje vprašanje je ureditev tako imenovane kolektivne odgovornosti. V določenih primerih mora biti podana tudi kolektivna odgovornost ustreznih organov in to v skladu z njihovo vlogo. Mislim, da bo potrebno še posebej poudariti kolektivno odgovornost raznih izvršilno-političnih organov, izvršilno kolegijskih organov v delovnih organizacijah v določenih primerih pa tudi drugih kolektivnih teles. Ravno pri normativni ureditvi kolektivne odgovornosti bodo potrebne zelo jasne, točne ter konkretne formulacije. Razumljivo pa je, kar ugotavlja tudi resolucija, da ni nujno, da bi kolektivna odgovornost organa imela za posledico istovetno odgovornost vsakega njegovega člana. To bo odvisno od njegove individualne aktivnosti pri opravljanju z ustavo in zakonom ter drugimi predpisi določenih pravic in dolžnosti.
če bomo hoteli zagotoviti izvajanje odgovornosti, bomo morali tako v ustreznih predpisih družbeno političnih
skupnosti kot v splošnih aktih delovnih organizacij konkretno določiti, katera dejanja oz. opustitve nosilcev funkcij predstavljajo osnovo za sprožitev postopka za ugotavljanje odgovornosti in ob katerih pogojih. To zahteva tudi pravna varnost. Ne smemo namreč dovoliti, da bi ocena za sprožitev postopka bila odvisna od presoje določenega subjekta, ker bi to lahko omogočilo razne deformacije in eventuelne neupravičene pregone. Zagotoviti pa je potrebno obveznost sprožejna postopka za ugotovitev odgovornosti, kar hkrati pomeni tudi odgovornost, če se takšen postopek ne sproži. Mišljenja sem, da je bila do sedaj tudi ena glavnih pomanjkljivosti, da nismo odgovornost v naši družbi tako uresničevali, kot bi jo morali, ravno v tem, da sc postopek kljub dejanskemu stanju kršitve ni sprožiL Ravno tukaj je bilo mnogo oportunizma. Imamo norme, ki določajo, da ta ali ona dejanja ali opustitve predstavljajo neko kršitev, samo tisti, ki je bil odgovoren za sprožitev postopka pa iz teh ali onih razlogov, iz teh ali onih interesov to ni napravil. Ta defekt je bil pogosto prisoten ravno pri osebah, ki so bile odgovorne za sprožitev postopka.
V delovnih organizacijah bo treba mnogo bolje urediti v okviru samoupravnega sistema notranjo kontrolo, tako v smeri zagotovitve izvajanja pravic samoupravljanja članov delovne organizacije, kot izvajanje njihovih dolžnosti. Sprejemamo in še bomo sprejemali razne družbene dogovore in samoupravne sporazume. Tudi tukaj ne smemo prezreti instrumentov. ki bodo zagotovili izvajanje sporazuma, ker le tako bomo lahko dosegli njihov namen. Določene sankcije in tudi javna kritika kršitve družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov bodo tudi zagotavljale njih izpolnjevanje.
Resolucija pravilno ugotavlja, da je treba ustrezno urediti tudi uresničitev odgovornosti strokovnih in drugih služb v splošnih aktih, tako v delovnih organizacijah kot tudi v aktih ostalih organov.' Popolneje in določneje je treba razčleniti njihovo delovno področje, kakor tudi način uresničevanja odgovornosti za opravljanje nalog v okviru njihovih pooblastil. Strokovnim službam bo zagotoviti določeno samostojnost, pri vsem tem pa konkretizirati odgovornost za njihove predloge, kakor tudi za izvajanje sprejetih sklepov.
Imamo torej pomemben akt. Zagotoviti je le treba njegovo izvajanje. Za to pa so zopet zlasti odgovorni nosilci samoupravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij.
Pavle Gantar
V zasluženi pokoj je pred kratkim odšel tov. JANEZ GORJANC, šef tehnološke priprave dela obrata EMI v kranjski tovarni. Vse kaže, da je v tovarni malo takih, kl ga ne bi poznali, saj je v tej tovarni zaposlen že 25 let, če pa odštejemo še leta iz bivše »Jugočeške«, v kateri se je zaposlil leta 1930, tedaj je to 41 let. Treh stvari se izredno živo spominja in to: velike tekstilne stavke v avgustu leta 1936, prevzema tovarne ob odhodu okupatorjev, ter velikega poleta, idealizma in zavesti v prvih letih po vojni. Tovariš Gorjanc je živa priča začetka, težav, problemov in rasti kranjske tovarne, saj je poleg rednega dela vrsto let sodeloval tudi v samoupravnih organih, v raznih komisijah in družbenopolitičnih organizacijah. Z izredno vestnostjo, vztrajnostjo in predanostjo je zaupano mu delo vsa leta službovanja opravljal y splošno zadovoljstvo, zato je užival ugled in spoštovanje. Ob slovesu so mu sodelavci izrekli iskreno zahvalo za plodno sodelovanje in tovariške odnose ter mu poklonili v spomin fotoaparat z željo, da bi na sprehodih v naravo, ki ji bo sedaj še bolj zvest občudovalec, napravil čimlepše posnetke, hkrati pa so mu zaželeli zdravje, srečo in zadovoljstvo v pokoju
OBVESTILO
Še so možnosti za prijavo v tretjo izmeno smučarskega tečaja
Sindikalni odbor ZP Iskra obvešča, da sta prva in druga izmena smučarskega tečaja v Gozd Martuljku že zasedeni. Tretja izmena tečaja bo le v primeru, če bo do 21. januarja
1.1.	prišlo dovolj prijav.
Interesenti za tretjo izmeno tečaja — t. j. od 7. do 13. februarja torej pohitite s prijavami!
PROPOZICBJE
za tekmovanje na X. zimsko-šporlnih igrah ZP Iskra, ki bodo dne 26. februarja 1972 ob 9. uri v Kranjski gori
1. X. zimsko športne igre obsegajo tekmovalno disciplino — veleslalom.
'	2. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo za sle-
deče tekmovalne razrede: tekmovalni Razred I
—	zajema tekmovalce, ki jjo 1. 1. 1972 še niso dopolnili 35 let;
tekmovalni razred II
—	zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1972 dopolnili 35 let;
tekmovalni razred III
—	zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1972 dopolnili 45 let;
ženski razred I
—	zajema tekmovalke, ki do 1. 1. 1972 niso dopolnile 30 let;
ženski razred II
—	zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1972 dopolnile 30 let.
razred štipendistov in dijakov Tš in Pš
—	tekmovalci tega razreda se ne štejejo za ekipni plasman.
3.	Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno ter ekipno. Za ekipno uvrstitev se šteje
3 tekmovalci tekmovalnega razreda I 2 tekmovalci tekmovalnega razreda II 1 tekmovalci tekmovalnega razreda III ena tekmovalka tekmovalnega razreda I ena tekmovalka tekmovalnega razreda II
4.	Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, imenovana od Komisije za šport in rekreacijo pri SO ZP Iskra,
5.	Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani ZP Iskra, njihovi štipendisti in dijaki TS in PS, ki bodo svojo udeležbo - prijavili pismeno do 10. II. 1972 na
naslov:
ZP ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Za prijavo se smatra seznam tekmovalcev, ki ga potrdi personalna služba prijavljene ekipe. Formular obsega: priimek in ime tekmovalca, rojstne podatke, razred v katerem bo tekmoval, datum začetka zaposlitve v delovni organizaciji in številko osebne izkaznice.
V primeru spora, glede pripadnosti ekipi ima komisija za pritožbe pravico indentificirati tekmovalca s pomočjo njegove osebne izkaznice.
6.	Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. Kolikor komisija oz. vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na propozicije tekmovanja, diskvalificira vse tekmovalce prizadete organizacije.
7.	V primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član organizacije v sestavu organizacije Združenega podjetja Iskra, za katero tekmuje, diskvalificira tekmovalce prizadete organizacije.
8.	Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja eventuelne spremembe (bolezen ali službeno odsotnost).
9.	Tekmovalci, tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za eventuelne poškodbe.
10.	Organizator tekmovanja si pridržuje pravico, da spremeni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bo vodstvo zimsko športnih iger ZP Iskra pravočasno obvestilo vse prizadete.
Predsednik
komisije za šport in rekreacijo ZP Vili Tekavc
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
» Elektromehanika« Kranj
Z letnega srečanja upokojencev
POVSOD JE BILO ČUTITI PONOS, DA SO BILI UPOKOJENCI ČLANI DELOVNEGA KOLEKTIVA, KI USPEŠNO POSLUJE, PONOSNI SO, DA SO K DANAŠNJEMU VZPONU KRANJSKE TOVARNE TUDI SAMI MNOGO DOPRINESLI
Kakor vsako leto, tako so se tudi ob koncu lanskega decembra zbrali upokojenci kranjske tovarne na prijateljsko srečanje, povezano s solidno zakusko in mnogimi vprašanji glede poslovanja Iskre oz. konkretno kranjske tovarne v kateri so bili pred odhodom v pokoj zaposleni.
Obe dvorani Iskrine restavracije sta bili 25. decembra polni znanih obrazov ozir. Iskrašcv, ki so se po enoletnem premoru spet pozdravljali in ogledovali drug drugega, s skrito željo, da bi se starost čim manj poznala.
Upokojenci, ki se jih je od 626 zbralo 575 je pozdravil predsednik sindikata Vinko Šarabon, nato jih je na kratko informiral o poslovanju, ki je bilo lani dokaj uspešno, o perspektivi za leto 1972 ter o gradnji nove tovarne za potrebe telefonije na Labo-rah. »Za razširjeno proizvodnjo bo v doglednem času potrebnih še 400 novih delavcev. V letu 1972 se bodo zvišali OD za 23 %.« je dejal tov. Šarabon. Govor je zaključil z iskreno željo, da bi vsi bivši sodelavci, zdaj upokojenci, v novem letu živeli srečno in zadovoljno.
Okusna zakuska in pristna kapljica (postrežba je vredna pohvale) sta dobro volio prijetno stopnjevala: obujali so se spomini, pile zdravice, povsod ic bilo čutiti ponos, da so bili svojčas člani Iskrinega kolektiva, da so k današnjemu vzponu kranjske tovarne tudi sami mnogo doprinesli in, da so še danes tesno povezani z dogajanjem v Iskri. Veseli so bili lepih uspehov, še bolj pa jih je razveselila novica, da se bo Iskra še večala, kar kaže na ugodno perspektivo zaposlovanja. Časopis »Iskra« jih tesno povezuje tudi s kolektivom, saj je bilo iz pogovorov moč zvedeti, da so naši upokojenci tudi stalni in vestni bralci.
Vsako leto dobijo upokojenci tudi Iskrine koledarje, zato je bil prav zanimiv pogled, ko so upokojenci odhajali domov, večinoma čez savski most; kdor je ta dan držal pod roko veliko rujavo
ZAHVALA
V spomin na lani tragično preminulega sodelavca Iskrinega šolskega centra, tovariša Ivana Juhanca je kolektiv Šolskega centra poklonil sinu Iztoku in hčerki Inge lepo darilo, za kar se vsem članom iskreno zahvaljujem.
Silva Juhanc
kuverto, je bil prav gotovo Iskraš, in teh ni bilo malo. Čeprav je bila na cesti brozga, vreme pa kislo, so čvrsto.
včasih kar v gosjem redu stopali s koledarji pod pazduho po izhojenih poteh v mehkem snegu 'dobre volje in z zavestjo, da je bilo novoletno srečanje upokojencev kranjske Iskre prijetno, ter z upanjem, da Se bodo drugo leto zdravi in veseli ponovno sestali in si voščili vse najboljše.
Organizacijo srečanja upokojencev je dobro pripravil in vešče vodil odd. za družbene zadeve v kranjski tovarni.	ABC
Nekaj posnetkov s srečanja upokojencev kranjske tovarr ob novem letu