njemu v nesreči,« zadostnega in dobrega orodja. Pi*osim vas, gg. odborniki, podprite gasi!na društva v zadostni meri, da bo prebivalstvo, kaiero vam je poverilo vodstvo občine, lahko brezskrbno spalo v svesti si, da ima na straži dobro organizirane gasilce, ki so z dobrim orodjem pripravljeni, vsak čas pohiteti na pomoč tistemu, ki jih kliče v nesreči, Kakor določa aakon, morajo občine gotov« odstotke vnesti v proračun za zdravstvenJ sklad, kmetij&ki podporai sklad, bednostni idt., bilo bi tudi na meatu, da bi vsaka občina, morala vpoštevati gotov odstotek tudi za gasilstvo. Imamo sicer častne izjeme. ko občin« izdatno podptrajo naša di-uštva, vendar mora-t rao na žalost ugotoviti, da so to bele vrane. Odzovite se torej občine in okrajni zastopi našemu klicu »Za pomoč,« mi gasilci pa se ! bodemo vedno radevolje odzvali: »PripravIjenJ jsmo. — Na pomoč!« Alojzij Falež, tajnik mariborske gasilske župa. OSfrsiiiim zastapom in obCieslfiia otiftoi ora! Bliža se čas, ko bodo okrajni zaatopi in obllnaki odbori aklepali proračune za leto 1930. JCer amo pa v kritičnih goapodarskih časih, ^em, da bodo občine kakor tudi okrajni za|topl znižali avoje izdatke posebno pri podeljevanju podpor na najnižjo vsoto in med dru$im črtall tudi podpore gaailnim društvom, |ili pa vstavili le malenkostne zneake v ta nafcnen. Da pa štednja ravno pri podporah ga•ilnim društvom ni na mestu, ai dovoljujem Ba kratko pojasniti. Po zakonu je dolžnost, vzdrževatl gasilsko itražo, ker so pa v Sloveniji po vaeh večjih 5>bčinah organizirana proatovoljna gasilna Ilruštva, katera so si nadela človekoljubno najjogo, pomagati bližnjemu v nesreči, posebno Jri požarih, ao s tem občine razrešene indirektno te dolžnosti in odgovornosti. Nastane pa vprašanje, odkod naj dobivajo gasilna druItva za to potrebna sredstva? Če hoče gasilno 'društvo vestno vršiti svojo dolžnost, neobhodno rabi zato orodje, rabi brizgalno in cevi ter druge gasilske priprave, kar pa seveda stane ;ogromno denarja. Ker pa gaailna društva niipajo drugih virov dohodkov, kakor prosto,toljne prispevke, ki pa so zelo pičli; srečam tonogokrat gaailca z nabiralno polo v roki, ko IToma od hiše do hiše in v pravem pomenu jfceaede berači pri prebivalstvu, kar pa aeve'da ni prijetno delo, posebno še, ko najde kak gaailec-berač premnogokrat vrata zaprta celo tarn, kjer ae nadeja na najboljši uspeh. Vendar ao prostovoljna gasilna društva prisiljena, naatopiti pot beračenja, če hoeejo svoje ;orodje vsaj v zaailni pripravljenoati vzdrževaM- Kako mučno je to za gaailca, ki žrtvuje pri »vojem prostovoljno ai naloženem poklicu «voje zdravje, da celo življenj«, ki je pripravljen po anevu In ponoči, v vročini in mrazu, ob gromu in tresku, pomagati bližnjemu v nesreči. Pri vaej avoji požrtvovalnoati pa mora, 8e hoče to nalogo izvrševati, beraCiti med preblvalstvom. Dnevno čitamo v časopisih in plakati nam z velikimi črkami naznanjajr), da priredi prostovoljno gaailno društvo v N. veliko veselico 9 plesom, -viinsko trgatev itd., katere čisti prebitek je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Resnično, vendar žalostno je dejstvo, da so gasilna društva, ker drugih dohodkov nimajo, z drugimi besedami: »Podpore ne dobijo od tam, od koder jrm pripada,« prisiljena, vsaj na deželi nastopiti to pot. Ob takih prilikah se čestokrat s prstom kaže za nami gasilci in se nam očita, da že spot imsmo veselico in zabavo. Kako mučno je to za nas, če slišimo take in enake očitke ter opazlce. Gasilci se dobro zavedajo, da prirejnnje ve.-:elic nam ni niti najmanj v Cast, ker vomo, da se s tem razširja pijančevanje in z njim v zvezi druge slabe poalsdice, pa prisiljeni smo tudi k temu, če hof-emo naše orodje obdržati v dobrem in upombnem stanju. Svesti sibo si, da bomo iz čistega dobiSka, Ce je tudi malenkosten, zamogli poravnati spet kak star 5e neporavnan račun. Zadnja leta so pričela tudi podeželska gasilna društva nabavljati si modernejia sredstva, da zamorejo uspešneje nastopati proti neprizanesljivemu, vseuničujočemu elementu, kakor motorne in parne brizgalne, po nekod tudi rešilne avtomobile, katerih vzdrževanje pa zahteva naravnost ogromne avote. A odkod naj iste gasilna društva dobijo? To je vprašanje, s katerim si člani belijo glave. Samo en izhod je in sicer ta, da priakočijo gasilnim društvom na pomoč občinsld odbori in okrajni zastopi z zadostnimi postavkami v prorafiuira. Gospodje odborniki, voditelji naših občin In okrajnih zastopov, pozivam vas, da se spomnite ob tej priliki naših gaailnih društev. Zavedajte se, da samo ime »Gasilno društvo«, v aili ne more storiti avoje dolžnosti, če nima za  to svojo večno lepo nalogo: »Pomagatl bllž-