THOUGHTS LETO—YEAR 41
NOVEMBER
1993
misli
e9'stered by Australia Post - Publication No. VAR 0663
A R. J L
KRALJICA prosi za nas
LVROPL /
VIŠARSKA GOSPA, Kraljica Evrope, ki nad šeststo let kraljuješ na tej višini, kjer se stikajo tri evropske narodnosti: romanska, slovanska in germanska. Ohrani dragoceni mir, ki je hrepenenje src in božji dar lju dem dobre volje.
Daj, da se pri tebi evropski narod srečujejo v medsebojnem spoštova nju in skupnem prizadevanju za šir jenje krščanske kulture.
Blagoslovi vse, ki se zatekajo k teb in te častijo kot božjo in svojo Ma ter — sicer v različnih jezikih, toda z isto vero in z isto ljubeznijo. Pomagaj svojim otrokom v Evropi, ki z ljubeznijo iskreno iščejo Resnico in Pravico. — Amen.
Naslovna slika:Le križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami — Nekje v Sloveniji je grob domačih... + + .+
TOKRAT pa nisem združil dveh Številk, novembrske in decembrske. Potrudil sem se in se bom še, da bo-stea izšli vsaka posebej, četudi z zakasnitvijo. Ne le z moje strani, tudi s strani tiskarne bo nemogoče natisniti božično, zadnjo Številko letnika, pred božičem. Zato so vsa tri verska središča že v tej številki objavila božične sporede. Z božično številko bomo 41-letnik zaključili žal šele po praznikih. Prva 'številka novega letnika je tako vsako leto dvojna in izide Sele po počitnicah.
Zahvaljujem se naročnikom za potrpežljivost z urednikom ob letošnjem letniku. Poleg MISLI je toliko drugih obveznosti. Samo nekaj primerov smrti eden za drugim, pa je tu že zastoj pri pripravi nove Številke. Ko bo p. Toni dodobra v vodstvu našega središča, bom laže posvečal čas MISLIM, ki kljub svojim Štirim desetletjem res Se ne smejo umreti. Še so potrebne rojakom na peti celini, Slovencem doma in po svetu pa dokazujejo, da Se nismo ostareli in otopeli, da je v naši narodni skupini še dejavnost na vseh poljih. Je zdaj tudi mnogo lažje, ko imamo med seboj predstavnika samostojne in suverene rodne domovine Slovenije in ni — hvala Bogu — več enoumja in zapostavljanja drugače mislečih. Naj tudi med nami samimi prevlada demokratična misel, ki nas bo združevala in lajšala naSe različno delo za iste cilje.
Blagoslovljene praznike vsem!
—	Urednik in upravnik
C
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL. PART I. je že dospel iz ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. - Izdal Slovenian Research Center of America - Cena 12.- dolarjev.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A L. C eferin (ed.) — Cena 11dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio - kaseto vred 6,- dolaijev.
ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Žal je poSel. Že dolgo Čakamo novo pošiljko.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. — Cena 10,- dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Novo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35. — dolarjev.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40. dolarjev. (Posamezne knjige: 7.-, 9,- in zadnja 28,-dolarjev.)
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. Od lična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27.— dolarjev. (Cena za prvi in drugi del je 40.— dolarjev).
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o tehar skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4.- dolarje.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Čakamo novo poSiljko.
PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12.- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja CM
JESENSKO LISTJE — Prva pesniška zbirka Ivana Budnika-LegiSa.Cena 10 dolarjev. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otroški bolniSnici.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je zapisal l.ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev.
CERRO SHAIHUEQUE — Pisatelj je naš argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah. Cena 10. dolarjev.
misli
■	(THOUGHTS)	Religious	and	Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik'za ver-
sko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’BECKETT ST., KEW, VIC. 3101 - Tel.: 853 7787. -Poštni naslov: MISLI, P.O. BOX 197, KEW, VIC. 3101+ Naročnina za leto 1992 je 10.— dolaijev, izven Avstralije pa 18,— dolarjev; letalsko s posebnim dogovorom - Naročnina se plačuje vnaprej - Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska sredi-' šča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo - Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema - Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lav out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print-ing) Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3056 — Tel. (03)387 8488 - Fax (03)380 2141
J
boz | Q
X J
'\!l5f
misli
Leto 41
in
U I	W|	Št.
človeške
•i ii	”
NOVEMBER 1992
Premagana smrt — Novembrsko razmišljanje — stran 193 Kraljica miru,
prosi za nas! — stran 194 Spomin mrtvih — pesem
— Severin Sali — stran 194
V	votivnem kotlu
— Iz Naše luči — stran 195 Očetove besede — Janez Pavel II.
slovenskim škofom — stran 196 Vseh mrtvih dan — pesem
— Marjan Jakopič — stran 198 Matica naših pokojnih Nov. 91 — Nov. 92— stran 199 Le še spomin — črtica
— K. L. M. — stran 201 Slovenska mreža po svetu
— Po Svobod. Slov. — stran 202 Središče svetih Cirila in Metoda Melbourne — P. Basi/ — stran 204 Izpod Triglava — stran 206 Življenjsko krščanstvo
— Sveti zakon
— P. Tone — stran 208 Središče svetega Rafaela, Sydney
— P. Val eri jan — stran 210 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Jožko Kragelj — stran 213 Naše nabirke	— stran 213
Katoliško središče Slovencev
po svetu — stran 214 NaŠ Dom počitka . . .—stran 216 Središče svete Družine, Adelaide
— P. Janez — stran 217 Z vseh vetrov —stran 218 Kotiček naSih mladih -stran 220 Križem avstralske Slovenije
-	stran 221 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 224
PREMAGANA
/ NOVEMBRSKO RAZMIŠLJANJE /
NE samo vernih duš dan, ves mesec november je namenjen sveti m zveličavni misli in molitvi za rajne. Noben dan ne bi smeli pozabiti nanje, četudi je morda cvetje na grobovih že uvenelo in so lutke ugasnile.
Ena luč pa vernim ni ugasnila. Ravno nasprotno: novembrski sprehodi na pokopališče in obiski grobov dragih pokojnih so jo zopet in zopet poživljali: zavest, da smrtne sence nobena reč tako ne razsvetli in smrtne groze nihče tako ne utolazi kakor naša vera. Prav v veri se nam je božja njiva skoraj priljubila. V ven upravičeno stopamo pomirjeni mimo grobov. Saj nam vera govori, da se je našim dragim rajnim vernikom življenje spremenilo, ne pa uničilo in, ko jim je razpadel dom bivanja na zemlji, se jim je pripravilo večno bivališče v nebesih, da se poslužim čudovitih misli hvalospeva iz maše za pokojne.
Človek se ob tem sprašuje, kdo je prav za prav večji zaveznik evangelija: ali smrt ali življenje. Res je, da resničnost naše vere potrjuje v čudoviti meri njena luč in njena moč, ki se v življenju sveta kažeta bolj kakor luč in moč katere koli vere. Zopet pa je ravno smrt, kateri podleže vse človeštvo, najmočnejše priporočilo evangelija, ki je blagovest o smrti in večnem življenju. Gotovo je: Kristus je smrt premagal.
Odkar je smrt prišla na svet, premišljuje človeštvo, kako bi se ji ognilo in iznašlo čašo nesmrtnosti, kako bi smrt premagalo. Od časa do časa beremo kaj presenetljive vesti, Češ da se je temu ali onemu znanstveniku ali zdravniku posrečilo smrt premagati in "človeka spet obuditi k življenju. Toda po natančnejšem preiskovanju se vedno pokaže, da se je komu posreči-
lo	kvečjemu razgibati otrplo srce, zbuditi torej človeka, kite ni bil mrtev. Upanje, da je najden lek zoper smrt, se vedno zopet umakne večni resnici,o kateri beremo v pismu Hebrejcem: “Ljudem je določeno enkrat umreti” (Hebr 9, 27) Edini, ki od tega splošnega pravila more napraviti izjemo, je Gospodar življenja in smrti — Bog.
Sveto pismo nam pripoveduje o taki izjemi. Evangelij nam poroča o obujenju Jairove dvanajstletne hčerke. Načelnik shodnice poišče Jezusa in mu pravi: “Moja hci je pravkar umrla, toda pridi, položi roko nanjo in bo živela.” Jezus hiti pomagat Jairu, še bolj pa neveri ljudi. Da bi pa laže verjeli v tako velik dokaz za njegovo božanstvo, dovoli, da ob bežnem
KRALJICE MIRU.
PROSI ZA NAS!
Molimo za mir naSe zemlje, kajti mir zemlje je na smrt bolan. Pomagaj nam, sveta Devica Marija, Kraljica miru!
Ti, Zarja Gospodovega miru, izprosi nam mir!
Ti, ki Te je pozdravil angel miru, izprosi nam mir!
Ti, ki si vase sprejela Besedo miru, izprosi nam mir!
Ti, ki si svetu rodila Dete miru, izprosi nam mir!
Ti, Lepota vseh lepot,zaradi ljubkosti naie zemlje izprosi nam mir!
Ti, Pomočnica Njemu, ki je prinesel spravo vsemu stvarstvu, izprosi nam mir!
Ti, sodelavka Njega, ki vsem od-puSČa, izprosi nam mir!
dotiku roba njegove obleke nenadoma ozdravi zena, ki je dvanajst let trpela na krvotoku. Ko pride do Jairove hiše, najprej potolaži jokajoče, da deklica ni umrla, ampak samo spi. Ljudje, ki so dobro vedeli za njeno smrt, so se mu posmehovali, ne pa tako učenci, ki so videli že druge njegove čudeže. Jezus vstopi, prime mrtvo deklico za roko in ji veli vstati.. In deklica je takoj vstala in hodila. Tako tudi mladenič iz Naima. Še vidnejša pa je bila Jezusova zmaga nad smrtjo, ko je obudil Lazarja, ki je bil že Četrti dan v grobu in je že dehnel. V najbolj veličastni obliki pa je bila smrt premagana, ko je Kristus sam vstal iz groba po smrti na krilu. Vsi ti dogodki so izpričani in v njih verodostojnost ne moremo dvomiti. Podobnih izpričanih primerov zmage nad smrtjo ne pozna nobena druga vera in znanost — le krščanstvo je vera premagane smrti.
Kdor to ve, bo z upanjem v srcu pritrdil besedam svetega Pavla, kjer pravi: “Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo Zveličarja, našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo z močjo, s katero si more vse podvreči, preobrazil nase borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu. ”
G
O, bratje in sestre v grobe h, kjer rast<5 trave, Seleste žalujke, kjer spe kot otroci na niste nam tuji.
Senca smrti blesti
tudi v naših telesih, pada na nafo pot in senči ure.
Mrtvi
Poj6
v glasu tožnih zvonov
mrtvi cvet6
iz živih src,
mrtvi
rast6
iz jam.
prsih mater —
vik
Živi in mrtvi smo en glas.
Gospod, po Tebi klide.
Samo ena je pot, po kateri prihajal po nas.
Gospod, Ti konca in začetka izvir: prižgi nam lut, daj mrtvim svoj mir!
SEVERIN ŠALI
V Avstraliji
rojena
slovenska
m ladina
je navdušena
nad samostojno
Slovenijo.
Na sliki
je vodstvo
Mladinske
skupine
/ Slovenian
Youth
Group/
melbournskega
verskega
središča v Kew
V volivnem kotlu
Ko boste to brali, bodo v Sloveniji volitve že za nanfi. Vseeno je zanimivo tole predvolilno razmišljanje, ki ga je objavila “Naša luč”. Z nekaj besedami nam podaja sliko o vretju ...
-	na levici so prenovitelji (bivSi komunisti z Ribičičem na Čelu), ki se jih vsi otepajo, socialisti (Žakelj) in socialdemokrati (Pučnik).
Omeniti je treba, da je edinole desni blok podpisal dogovor o medsebojnem sodelovanju v predvolilnem boju in o sestavi vlade, če zmagajo. Da je to ostale stranke močno preplaSilo, ni čudno: ta dogovor namreč obeta desnemu krilu na volitvah zmago.
KAJ se bo v slovenskem decembrskem volivnem kotlu skuhalo, ne ve nihče. Vsekakor v njem že močno vre.
• Najprej nas zanima, ali bodo volitve demokratične.
Po zunanji plati gotovo, po notranji, vsebinski pa gotovo ne: Se vedno so vplivi bivšega enoumja (direktorji podjetij, družbeni denar, družbena občila) na množice izredno močni. Z maso se pa da manipulirati.
• In kdo bo na volitvah zmagal?
Opisati je mogoče le današnji politični prostor. Ta se deli v tri bloke: v sredinskega, desnega in levega: -sredo sestavljajo liberalni demokrati (Drnovšek), zeleni (Plut) in demokrati (Bavčar), a so vsi, vsaj kar zadeva vodstvo, zelo levi;
— na desni so krščanski demokrati (Peterle), Kmečka stranka SLS (Podobnik), narodni demokrati (Pirnat) in liberalci (Gros); pridružiti se jim utegnejo Se zeleni in socialdemokrati, če bo v njih prevladalo desno krilo;
Kučan bo spet kandidiral za predsednika Republike Slovenije. In ker se je prijavil kot neodvisni kandidat, mora zbrati pet tisoč podpisov.Vrsta visoko izobraženih ali sicer znanih Slovencev (Športnikov, pisateljev, igralcev, pevcev) je dala svoj podpis pod njegovo kandidaturo. Dejstvo, da utegne postati slovenski predsednik spet bivSi komunist, je po evropskih merilih sramota, omenjeni podpisi za njegovo predsedstvo pa prav tako.
OČETOVE BESEDE
Govor papeža Janeza Pavla II. slovenskim škofom in po njih slovenskemu narodu ob zgodovinskem srečanju v začetku novembra — prvem uradnem obisku vodstva slovenske Cerkve, odkar je Slovenija samostojna država.
MILOST vam in mir od Boga Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa (Gal 1,3). S temi besedami apostola Pavla želim izraziti svojo povezanost z vami, pastirji Kristusove črede v Sloveniji, v deželi, ki je pred kratkim postala neodvisna in suverena država.
Zahvaljujem se msgr. Alojzu Šuštarju, ljubljanskemu metropolitu, za plemenito poročilo, s katerim je izrazil hvaležnost in vdanost duhovnikov in vernikov Slovenije do Petrovega sedeža, poudarjajoč pomembnost današnjega obiska “ad limina apostolorum”, ki ga Slovenska škofovska konferenca prvič opravlja.
Pozdravljam vsakega izmed vas, spoštovani bratje, ki vam je bilo zaupano poslanstvo, da vodite krajevne Cerkve meni tako drage vaše dežele.
Današnji obisk “ad limina” je za vašo Cerkev resnično pomenljiv trenutek, ki povzema njeno stoletno dediščino in hkrati napoveduje njene bodoče perspektive.
Odnosi med Cerkvijo v Sloveniji in Apostolskim sedežem so bili vedno zaznamovani s tesnimi vezmi edinosti in nikoli prekinjene občestvenosti. Odkar so pred dvanajstimi stoletji vaši predniki prejeli Kristusov krst, so bili vedno zvesti Petrovemu sedežu, ne da bi kdaj klonili pred zunanjimi pritiski in se pustili zaplesti v zanke lažnih naukov. To dejstvo je omogočilo prenos zaklada evangeljskega sporočila rodovom, ki so si sledili, tako da je vsa. zgodovina vaše plemenite dežele z njim globoko prepojena.
Povezava vaše kulturne dediščine s krščansko vero ni samo zagotovila preživetje vaše narodne bitnosti,
ampak je tudi pospeševala njen razvoj, tako da se danes more polnopravno vključiti v sklop drugih evropskih narodov.
Temeljnega pomena je pri tem bilo delo gorečih pastiijev ljudstva, med katerimi zasluži posebno pozornost božji služabnik Anton Martin Slomšek. Njemu je bilo v preteklem stoletju dano posebno poslanstvo v korist Cerkve in vsemu slovenskemu ljudstvu, v pogumneifi pričevanju zvestobe Kristusovemu namestniku in v odprtosti do krščanskih bratov drugih Cerkva.
Vreden pozornosti je tudi božji služabnik Friderik Baraga, apostol in misijonar med Indijanci Severne Amerike, katerih kulturo je znal spoštovati, čeprav jo je odprl oznanjevanju evangeljskega sporočila.
Zvestoba rimskemu škofu ni odpovedala niti v teh zadnjih desetletjih, kljub trdim preizkušnjam, ki so jih morali mnogi duhovniki, redovniki in verniki prestajati in za to zvestobo plačevati visoko ceno: ponižanja, krivice, trpljenje, celo smrt. To je doba, ki bo po raziskavi brez predsodkov gotovo razodela še druga svetla pričevanja pristnega junaštva.
Prihodnost vaše Cerkve mora, predragi bratje, še naprej zajemati pri zdravih vrelcih Kristusa Odrešenika. Ti izvirajo iz zakramenta svetega krsta, ki kristjana včleni v skrivnostno Kristusovo telo, in iz celote drugih zakramentov, ki spopolnjujejo nadnaravno življenje. To pa ima vrhunec v udeležbi pri evharistični mizi.
K razvoju življenja v Kristusu teži tudi prenova
cerkvenih struktur, ki jih izvajate v svojih škofijah primemo krajevnim razmeram. To predpostavlja posebne napore v katehezi, od otrok do odraslih, upoštevaje vse poti, ki jih omogočajo nove razmere. Notranja edinost posameznih kristjanov in župnijskih skupnosti s Kristusom mora biti nato prenešena v zunanjo dejavnost, tako da postane neizčrpen vir najrazličnejših izrazov vsakdanjega življenja.
Glavna naloga Cerkve je evangelizacija. Ta pa je notranje povezana z delom za človeški napredek. Krščanski laiki so kot državljani poklicani, da udejanjajo vse to, kar jih uči vera.
Razsvetljeni z evangeljsko besedo lahko prispevajo k taki ureditvi družbenega življenja, ki bo spoštovala pravilno lestvico človeških in krščanskih vrednot.
Nova država Slovenija ima pri svojih prvih korakih pred seboj vrsto zadev, ki zahtevajo rešitve, sposobne usmerjati družbeno življenje in kulturno zavzemanje v obzorja resničnega napredka. Tako bo, na primer, treba vzpostaviti take odnose med državo in Cerkvijo, ki zagotavljajo popolno spoštovanje vzajemnih pristojnosti in sodelovanje v skupno dobro vseh državljanov. Tudi šolstvo bo treba tako urediti, da bo svoboda poučevanja usklajena s pravico staršev, da oni usmerjajo vzgojo svojih otrok.
Nd splošno si bo treba prizadevati za uveljavitev take pravne ureditve, ki bo vsem državljanom priznavala osnovne civilne svoboščine in še naprej versko svobodo.
V	današnjem svetu pa obstaja področje, na katerem naj dajejo kristjani svoj odločilni prispevek: to je področje poštenja in pravičnosti, bodisi v javnem kakor v zasebnem življenju. Porabništvo in nasploh težnja posameznikov po pridobitništvu pogosto vodita k teptanju najosnovnejših pravil osebne in družbene etike.
Prav v teh okoliščinah so kristjani poklicani pričevati za tisto pravičnost, ki daje vsakomur, kar mu gre, in vse usklajuje k višjemu cilju skupnega dobrega. To predpostavlja, da je v njih živa zavest nedotakljivih pravic človeške osebe, zavest, da obstajajo dobrine, ki presegajo gmotne dobrine, in zavest naravnanosti vsakega človeka k večnemu cilju.
Častiti bratje! Naj zadostujte ta preprosta omemba nekaterih nalog. Nakazuje odgovornost, ki jo imate kot škofje na slovenski zemlji, da spoznate težo in nujnost svojega “munus pastorale” —pastoralnega poslanstva - ki leži na vaših ramenih.
Da boste mogli na ustrezen način odgovarjati, iščite pomoč in podporo v sodelovanju vaših duhovnikov v prizadevanju, da boste z njimi vzpostavili resnično očetovski odnos. Oni so vaš jezik, ki naj poučuje, vaše roke, ki naj blagoslavljajo in tolažijo, vaše noge, ki naj dosegajo najrazličnejše predele ozemlja vaših škofij, vaše srce, ki naj razume in ljubi vernike, ki so zaupani vaši apostolski skrbi.
Vzgajajte laike in jih vodite, da se bodo napajali pri čistih studencih evangelija in cerkvenega nauka. Pod vašim vodstvom bodo laiki resnični graditelji tiste civilizacije ljubezni, ki jo tako potrebuje današnji svet in še posebej vaša domovina v svojem notranjem sožitju in v svojih odnosih do sosednjih narodov, ki so nekoč bili z njo povezani v eno samo državo.
Ne opuščajte pospeševanja družinske pastorale, kajti krščanska družina, “domača Cerkev”, odprta življenju, je naravni prostor prenašanja yere od staršev k otrokom. Resnično krščanske družine bodo temelj žive Cerkve in zdrave družbe, v kateri bodo spoštovali kulturno življenje, kljub mnogim nasprotnim skušnjavam, ki se med drugim kažejo v uporabljanju protispočetnih sredstev in v visokem številu ločitev in splavov.
Slovenski škofje somašujejo s papežem Janezom Pavlom II. v njegovi kapeli.
Od desne proti levi: škof Metod Pirih, škof Franc Kramberger, nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar,
Papež Janez Pavel II., škof Jožef Smej in škof Jožef Kvas.
Duhovno oblikovanje krščanskih skupnosti, okrepljeno z molitvami Bogu posvečenih oseb, bo prav gotovo spodbudilo mlade, da bodo velikodušno sledili Gospodovemu klicu k duhovniškemu in redovniškemu življenju in s tem zajamčili navzočnost dekavcev, ki so neobhodno potrebni za prihodnost Cerkve v vaši domovini.
Ohranite v vaših skupnostih živ čut za krščansko ljubezen do vseh, ki so v potrebi. Znano mi je, da so številni begunci, ki so bežali pred vojnimi strahotami najprej na Hrvaškem in sedaj v Bosni in Hercegovini, našli zatočišče v vaši domovini. Iskreno cenim velikodušnost, s katero ste priskočili na pomoč bratom, ne glede na raso, jezik in vero. Živo upam, da se bo njihovo trpljenje moglo končati in da se bo zopet vzpostavil trajen in pravičen mir ter se bodo mogli vrniti na svoje domove.
Častiti bratje! Nadaljujte svoje delo zaupno in pogumno. Gospod, ki vasje poklical, vas ne bo pustil samih. Za vas bodo prosili vsi svetniki, ki jih Slovenci častijo in se jim priporočajo. Na poseben način vam
bo blizu presveta Devica Marija. Tudi na slovenski zemlji je krščansko življenje globoko zaznamovano s češčenjem nebeške Matere. Prva cerkev, ki je bila zgrajena na vaših tleh, je bila posvečena Devici Mariji.
V	naslednjih stoletjih so sledile mnoge druge, tako da se Slovenija upravičeno more imenovati dežela, ki je posejana z Marijinimi svetišči. Osebno sem imel srečo, da sem kronal podobo Marije Pomagaj, ki jo častite v slovenskem papeškem zavodu v Rimu. Marija Pomagaj, ki so pod njenim varstvom živeli vaši predniki in h h kateri ste se tudi vi vztrajno in zaupno zatekali v zadnjih petdesetih letih, naj varuje vaše vernike, vašo Cerkev in vso vašo deželo, od samega nastanka nove Republike Slovenije.
S temi mislimi pozdravljam in blagoslavljam vaše vernike, posebno bolnike in ostarele. Blagoslavljam otroke in mladino. Blagoslavljam vaš narod. Na vas kličem posebno varstvo Jezusa Kristusa, našega Gospoda, in njegove najsvetejše Matere. Z velikim zaupanjem vas vse izročam v njeno varstvo.
Ljubljana s stolnico sv. Nikolaja
VSEH MRTVIH DAN
Veter trka na drobna okna, nocoj se samote boji;
klenkovček joka in toži -	Vsi smo z no£jo obmolknili,
v burji za duSe trpi.	zrak po trohnobi diši,
Iu6 prav do kraja odvili, v vas so zdaj mrtvi priSli . ..
Marjan Jakopič
OD NOV. 1991 DO NOV. 1992 Kratice: S-Sydney, M-Melbourne, A-Ade
laide, B-Brisbane, P-Perth, NC-New Castle
PIRC GABRIJEL r. 21. 5. 31 - Vojščica na Krasu + 3. 11. 91 - VVoodville (A), SA KOKOT FRANČEK r. 12. 2. 39 - Maribor + 4. 11. 91 — Wollongong, NSW
LAH FRANC r. 8.12.10 - NorŠinci
pri Ljutomeru
+ 5. 11. 91 — Goulburn, NSW ČAMPELJ CIRIL r. 10. 3. 33 — Hinje + 6. 11.91 - R.M.H. Melb., Vic. SLUGA JOŽE r. 4. 8. 32 — A rti vize + 9. 11.91 - Altona (M), Vic. KARBIČ DANICA r. Kristan r. 24. 9. 22— Rakulik (Hrulevje) + 13.11. 91 -Westmead(S),NSW SUŽNIK GABRIJELA r. Rojc
+ 14. 11. 91 - ? (Adelaide) S A KALC IVAN
r. 2. 5. 35 - Kutezevo pri Ilir. B. + 18. 11. 91 — l/Vodonga, Vic. BERKE FRANC r. 21. 11. 31 — Ključarovci + 4. 1. 92 — Cabramatta(S),NSW K RISTIČ IVANA r. Čekada r. ? 1911 — SuSak na Prim.
+ 26. 11. 91 - Kew (M), Vic. HVALA JASON FRANK r. 28. 2. 72- Fitzroy (M), Vic.
+ 27. 11.91 —blizu Keilorja, Vic JERŠIČ HENRIK ROBERT r. ? (26 let) - ? Vic.
+ 30. 11.91- blizu Melb. Vic. RIBISEL JULIJANA r. Jeki r. 12. 11. 06- Plotic, Banat + 2. 12. 91 — Moorabbin(M),Vic.
ŽITNIK ANTON r. 28. 12. 16 - Vintarjevec,
Šmartno pri Litiji + 8. 12. 91 — ? Canberra, ACT JOŽELJ VINKO r. 29. 8. 29 - Ljubljana + 23. 12. 91 — Liverpool(S), NSW
LAHARNAR FRANC r. ? (62 let) — ? na Primorskem + ? po božiču 92 — ? Tasmanija PIRC PAVLA r. Maglica r. 12. 9. 31 - Golac, Istra + 6. 1. 92 - Adelaide, SA BORŠTE LJ JOŽE (PINO) r. 28. 12. 10 - Trst + 7. 1. 92 — ? Melbourne, Vic. HORVAT DRAGO
VEENSTRA ROZALIJA r.Antolin r. 28. 8. 18 — Dokležovje, Prekm. + 19. 1. 92- Nambour, Qld.
BARANOI/VSKI ANA r. Černe r. 10. 7. 15 - Semič + 22. 1. 92 - Colyton(S), NSW
JERETIČ FRANC r. 19. 11. 03 — Šmartno, G. Brda + 26. 1. 92 - Camden, NSI/V
ŠOREC ANTON r. 6. 12. 06 - Ostroino brdo
(Zagorje na Pivki)
+ 26. 1. 92 - VVestgarth (M), Vic.
SEVER BERNARD r. 13. 1. 27 - Vrhpolje pri Vipavi + 4. 2. 92 — Petersham (S),NSW
NAJ POČIVAJO
V	MIRU BOŽJEM!
V	lanski Matici pokojnih jih še ni bilo ... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo?
Če zaslediš, da rojaka, u-mrlega v zadnjem letu, ni v seznamu, nam prosim sporoči, da ga vstavimo kasneje. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša.
KOČAR ŠTEFAN r. 16. 7. 25- ? Prekmurje + 12. 2. 92 - VVestmead (S),NSW MEJAČ arh. ROBERT CVETO r. 3. 5. 14 Kamnik + 12. 2. 92 - Redcliff (B), Qld. ANDROJNA JOŽEF r. 2. 5. 05 — Hubajnca
blizu Krškega + 15. 2. 92 - Box Hill (M), Vic. HALOZAR JOŽE r. ? 1937 - Brežice + 28. 2. 92 — ? Tasmania BRENČIČ ANTONIJA r. Koser r. 10. 4. 41 - Ledina (Zg.SCavnica) + 3. 3. 92 - Bulleen (M), Vic. WOHAR FRANC r. 28. 9. 25 - Bakovci, Prekm.
+ 11. 3. 92 - Mt. Gambier, SA BUT KOVIČ IVAN r. 10. 9. 19 - ButkoviSi v Istri + 17. 3. 92 - ? Melbourne, Vic. PIV AR ALOJZ r. 5. 6. 41 — Gornji / vanci + 18. 3. 92 - Lyons (C), ACT BUTKOVIČ TEREZA r. Tomažič r. 3. 10. 38-Lig (Mar. Celje)
+ 19. 3. 92 - Oakleigh (M), Vic. STOCK MARIJA r. Žunker * r. ?— Celie
+ 22. 3. 92 - Blacktown(S),NSI/V
SODJA DOROTHV r. Happ r. 16. 12. 10 -Rickingen,Nemčija + 23. 3. 92 - VVodonga, Vic. DODIČ ALBIN r. -12. 9. 92 - H rutica pri Ilir.B.
+ 28. 3. 92 - Kogarah (S) NSW D RANGI N IS PR AN AS (FRANK) r. 7. 8. 21 — Litva + 1. 4. 92 - Box Hill (M), Vic.
r. 17. 9. 35 — Mursko Središče + 17. 1. 92- Mt.Waver!ey(M),Vic.
r. 1. 3. 28 — Zagreben pri Laškem
ŽOHAR JOŽE r. 25. 2. 33 - Duplje na Gor.
+ 12. 4. 92 - VVollongong, NSW CETINSKI IVAN r. 27. 2. 30 — Kočevje + 15. 4. 92 - Dapto (IV), NSW ČEHOVIN NIVES r. 4. 11. 61 - Postojna + 22. 4. 92 - Centennial Park (S)
NSW
JERETIČ AMALIJA r. Muiič r. 10.7. 10 — Vrhov!je, G or. Brd a + 22. 4. 92 - Liverpool (S),NSW BAN IVANKA r. Mandelc r. 15. 11. 1900 -Dovje pri Mojstrani + 7.5.32 -Kew (M), Vic.
SER BINE K MIRKO r. 19. 7. 22 — Sv. Jurij ob Stavnici + 9. 5. 92 - Albury, NSW
SEDMAK IVA r. Sedmak r. 23. 5. 36 - Juriče (Knežak)
+ 10. 5. 92 - Geelong, Vic. BRALETITCH JOŽE FINA
r. Batagelj r. 13. 4. 02 - Kamnje na Prim.
+ 15. 5. 92 - Kew (M), Vic. ŠKORNIK HERMAN r. 29. 3. 30 — Žusem pri Celju + 18. 5. 92 - Merrickville(S),NSW SKOK ALOJZ (LUIGI) r. ? 1931 — Kolbana (Gor.Brda)
+ 27. 5. 92 — Batmans Bay, NSW ŠPACAPAN DANIEL (DAVID) r. 21. 10. 30— Renče + 28. 5. 92 - Toolern Vale, Vic. MENART VLADIMIR r. 9. 4. 23 — Domiale + 4. 6. 92 — VVestmead (S),NSW
BOŽIČ ŠTEFANIJA r. ? r. 21. 8. 16- ? na Primorskem + 5. 6. 92 - ? Perth, /VA JAKSETIČ HERMAN r. 8. 11. 30- Podgraje + 17. 6. 92- TaylorsLakes (M), Vic.
KRANER MARGARET r.Kmetec r. 1. 6. 57-Ptui + 20. 6. 92 - Leighhardt(S),NSW
elŠnik jurJj
r. 17. 1. 17 - Sv.Lenart v Sl.gor.
+ 22. 6. 92 - Badgervs Creek. NSW
RAŠIČ PETER r. 5. 5. 29 - Pivka + 26. 6. 92 - Mentone (M), Vic.
VOGRIN ALOJZ r. 4. 5. 37 - blizu Črnomlja + 26. 6. 92— W.Footscray(M),Vic.
ČERNE ALOJZ r. 7. 6. 24 — Grčna (NovaGorica)
+ 29. 6. 92— Lithgovv, NSW
CEFERIN DRAGO r. 19. 11. 23— Logatec + 2. 7. 92 - Clayton (M), Vic.
LAVTAR RAFAEL r. 5. 11. 41 — Škofja Loka + 3. 7. 92 - ? Sydney, NSW
PAHOR ALBIN r. 4. 1. 30 — Sela na Krasu + 8. 7. 92 - Clayton (M), Vic.
KAVČIČ IVAN r. 9. 9. 07 - Rateče pri Škofji L. + 9. 7. 92 - Canberra ACT
ŠAJN FRANK r. 13. 10. 24 - Knežak + 10. 7. 92 - Eltham (M), Vic.
MOŽE STOJAN r. 11. 5. 29 - Štorje pri Sežani + 13. 7.92- E.Bentleigh (M), Vic.
ŠKOBERNE DARKO r. ? — Polzelš.
+ 25. 7. 92 — Newcastle, NSI/V
ZORZUTEDVARD r. 7. 3. 54 — ? na Primorskem + 25. 7. 92 - ? Perth, WA
IŽANC M ARU A r. Skvarča r. 19. 7. 35 - Slavina + 27. 7. 92 - Hornsby (S) NSV/
OTOREPEC TEREZIJA r. Ulčar r. ? (80 let) - Bled + začetek avg. — New Lambton (New Castle), NSW
GERBEC IVAN r. 14.8.07 — Kanal na Sohi + 4. 8. 92— W.Footscray(M),Vic,
STERBENC JOŽEF r. 11. 11. 12 - Jesevnik
pri Črnomlju + 8. 8. 92 - Adelaide, S A
KOCE dr. JURE r. 15. 6. 02 - Stari trg ob Kolpi + 12. 8. 92 - Ljubljana
JENKO JOŽE r. ? 1936- Vrbovo pri Ilir.B.
+ 15. 8. 92 — N.Fitzroy (M), Vic. FANTIN BRUNO r. 7. 2. 25 - Ljubljana + 18. 8. 92 — Pakenham, Vic.
DEKLEVA DANILO r. 28. 9. 32 —Kilovče blizu Prema + 19. 8. 92 — PaynesviUe, Vic.
PISK ANTON r. 11. 11. 22 - Grgarske Ravne + 19. 8. 92 - Nevvcastle, NSW POŽAR ANTON r. 31. 3. 06— Košana + 20. 8. 92- Fitzroy(M), Vic. TOMŠIČ ROZA r. RakuŠček r. 26. 11. 26 — Magozd
pri Kobaridu + 24. 8. 92 - VVestmead (S),NSW BASIOLI SREČKO r. 26. 3. 33 - Sati, Dolgi otok + 28. 8. 92 - U lladul la, NSW KUŠČER MARIJA r. Cenčič r. 21. 9. 28 — Borjana pri Kobaridu + 28. 8. 92 - Petersham (S)NSW BRUMEN TILKA r. Urbančič r. 24. 1. 37 - Knežak + 29. 8. 92 — Clayton (M), Vic. FANTIN BRUNO r. ? (65 let) - Ljubljana ?
+ ? avg. ? 92 — ? Vic.
TOMŠIČ ALOJZ r. 8. 8. 19 — Knežak + 2. 9. 92 - N.Fitzroy (M), Vic.
OMAN NIKO r. 3. 2. 64 —Melbourne, Vic.
+ 11. 9. 92 — Sydenham(M),Vic. HREŠČAK MAGDA r. Čuk r. 18. 7. 1897 - Trebče pri Trstu + 15. 9. 92 —Strathfield(S), NSW
TUNISSEN STANI SL A V A r. Dodič, vdova Kracina r. 31. 3. 20 — Jasen pri ilir. B.
+ 23. 9. 92 - Ashburton (M), Vic MARKEŽIČ JOŽEF r. 22. 3. 37 - Reparaz, Istra + 24. 9. 92 - Campbellfield (M) Vic. MEZGEC KAREL r. 4. 10. 11 - Velike Loče + 13. 10. 92- N. Fitzroy(M),Vic.
KOVAČIČ IVANKA r. Pibrovec r. 6. 3. 22 — šmajre pri Ilir. B.
+ 28. 10. 92 - Balmain(S),NSW
TEH IMEN MA Tl CA MRTVIH
ŠE NI OBJAVILA: KENDA JANKO r. 28. 3. 23 - Čiginj, Volče
pri Tolminu + 29. 10. 91 - Auburn (S), NSW BIZJAK ROMAN r. 10. 2. 35 — Dol. Otlica
pri Ajdovščini + 28. 10. 91 - VVoden Valley,ACT
DOLLESCHYMARIJA r. ? r. ? 1922 — Kal pri Kopru + 13. 7. 91 — ? Melbourne, Vic.
ŽUMER Dr. MAJDA (Marija Magdalena) por. LIND ER r. 5. 6. 37 — Celje + 7. 7. 91 — Canberra, ACT
STERLE JOHN r. ? (88 let) — Gornje jezero
(Stari trg pri Ložu)
+ 10. 6. 91 - The Entrance, NSW
URBANČIČ LOJZE r. 3. 6. 23— Robid pri Kobaridu + 24. 6. 89 — Mulgrave (M), Vic. LUKMAN ANTON r. 25. 6. 31 — Ljubljana + 20. 5. 88 — Murvvillumbah, NSVV DECUTARI (DEGOTARDI)
JOHANN N EPOM UK r. 26. 9. 1823 - Ljubljana + 16. 12. 1882 — St. Vincent's Hosp.
Sydney, NSW Zadnjega pokojnika je urednik naše/ slučajno in je zelo verjetno prvi priseljenec iz slovenske dežele.
•de
V	jesensko jutro so zapeli zvonovi. Komu zvoni? Kdo je zapustil ta naš “mali svet”?
“Ne veš? ” me je prijatelj, s katerim si že mesec dni nisva vedela drug drugemu kaj povedati, malo začudeno pogledal. “Umrl je Darjin oče, ” je tiho in skoraj boječe dodal. “Srčni infarkt. ”
Spomin mi je obstal sredi cvetočih češenj. Bila je pomlad, ko smo sedeli za mizo, ki je čula že marsikatero veselo in tudi bridko modrost. (Samo vztrajati je treba, vztrajati - to fr bila ena, izrečena ta dan.) V očetu, sedečem za mizo, je kljub starosti še veliko želja, upov in morda tudi hrepenenja po brezbrežnih obzorjih.
“To in ono moram še postoriti. In popraviti moram kapelico ob poti, ”je nezaupno dejal krogu ljudi.
In res: ta želja s kapelico je prav kmalu dobila “nov obraz”. Pogled, ki zre to kapelico v pomladnem jutru, ti nehote prikliče v spomin “podobo raja”. Kako mogočno se razgleduje siva gora po svojih varovancih -sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Juriju - ki imajo svoj “mali domek” v tej ljubki kapelici, nad zeleno dolino.
Kdaj bomo šli? - Velja! Čez teden dni se dobimo!
Naša prva postaja so Brezje. Dež. .. dež.. . megla. Mi pa smo se vseeno namenili na Triglav. Bo šlo? Mo-
goče bo, kdo ve? ! V prošnjah, ki smo jih v mislih izrekali pred milostno podobo Marije Pomagaj, je bila tudi velika želja, prošnje za lepo vreme. (To smo si priznali šele na vrhu Triglava, kjer je bilo vse prelepo vreme, pa tudi v naših srcih je bilo sonce.)
Res, ko smo zapustili Marijino svetišče in pozabili na naše prošnje, se je nebo nad nami prikazalo v vsej svoji sinjini. Steza, kamenje, nebo, voda, železni klini
-	vedno višje in višje. Planinske rože, cvet ob cvetu, pa tudi osamljeni cvetovi med neizprosnim kamenjem. Malo pred našim prvim ciljem še precej snega, ki se predaja sončni opojnosti. Tri dolge dni - le en trenutek - nam je bilo lepo. Veliko smo med našo potjo govorili, še več pa je bilo misli v naših srcih. Kaj vse smo razmišljali - kdo ve!
Vrnili smo se v sivo vsakdanjost, a srce je bilo polno lepih trenutkov, ki jih je prešinjala tiha bol človekovega hrepenenja.
V	deževni in temni večer noči nas pred hišo čaka Darjin oče. Vabi nas, da v topli sobi malo pokramljamo o našem izletu. Srce je hotelo, a volja je branila. Končno je zmagalo srce. Stekel je pogovor, in tako je bila dana beseda, da si ob priliki to našo pot na Triglav ogledamo še ob diapozitivih.
Težko mi je pri srcu, ker ta dana beseda ni našla svoje zadostitve in uresničitve. Beseda je onemela in obstala, le spomin na sklenjene roke ob grobu njenega očeta še živi. Prepozno!
Tiho se spušča mrak nad vasjo. Jesenska megla se kot kosmiči vate oprijemlje smrek. Kapljice dežja vztrajno padajo. Težke so ta večer te kaplje, kot solze s trpečega obraza. Rahlo padajo na lesene skodle strehe kapelice - njen gospodar pa mirno spi sredi jesenskega cvetja. ..
Odnesli so te v dolino, oče. Tvoji trije “prijatelji” na stenah kapelice pa ostajajo kot spomin in opomin, da je človekov pravi dom le nekje drugje. Znamenje kapelice pripoveduje o življenju vrste rodov, ki so živeli tod, o pesmi - srečni in veseli, pa tudi o žalosti in bolečini, ki ji ni moč ubežati. Veliko ve povedati, le prisluhniti mu je treba.
Tiho, sklonjenih glav, stojimo vsak s svojim sporni-
Slovenska
Iz argentinske "Svobodne Slovenije", z nekaj dodatki iz novejših poročil.
SLOVENSKA samostojnost je prinesla tudi novo postavko v slovenskem državniškem Življenju, to je zunanje diplomatsko povezovanje z drugimi državami po svetu. V svoji zgodovini so za slovenske zunanjepolitične interese skrbeli ( ali bolje: bi morali skrbeti, pa niso) najprej Avstrija in nato Jugoslavija, ki pa sta najprej skrbeli za svoj vladajoči narod in razred. Zato smo tudi po prvi vojski izgubili KoroSko in Primorsko, katere smo nekaj dobili nazaj po drugi svetovni vojni, drugače pa nismo bili subjekt mednarodne politike.
Ko smo končno prišli do svoje samostojne države, 202
nom ob grobu dragega pokojnika. Bori šume, zadnje lastovke so odletele za soncem. Glas zvonov se meša s pesmijo, ki je ta jesenski popoldan žalostna. Kako rad si imel pesem, oče! Bila je zvesta spremljevalka tvojega življenja. Bela cesta, velika domačija ob njej, v "hiši” pa so bele tipke na klavirju tonile v skrivnosten molk. Pa še ta molk govori o pesmi, ki ostaja le še spomin. Ali bodo še kdaj zapele strune klavirja? Ali bo še kdaj vesela pesem vlivala srečo v srce od dela utrujenegmu človeku?
Pogled je obstal na sklenjenih rokah najmlajše hčerke. Veliko trpljenje in bolečina je zarisana čez njen obraz. Samo Bog ve, koliko je lahko bolečine v tako majhnem človeškem srcu.. .
Ostal je le še spomin, oče pa naj mirno počiva med sivozelenim vresjem. Gora ob njegovem vzglavju mu bo pela svojo večno, nikdar izpeto pesem . . .
-K. L. M.-
mreža po svetu
je bilo treba takoj ali čimprej organizirati svojo diplomatsko mrežo, ki naj predstavlja interese države Slovenije v svetu. Najprej so to pripravljali politiki — Peterle je v tem imel prijateljsko zaslombo v krščanskih demokratih po svetu, Rupel in Kučan pa v socialdemokratski internacionali in med komunisti.
Z mednarodnim priznanjem pa je nastopila doba veleposlanikov in konzulov. Najprej so bili določeni le osebni predstavniki v deželah, kjer je bilo veliko Slovencev ali važni interesi (kot npr. Argentina), sedaj pa se vzpostavlja redna pot veleposlaništev.
V	Ljubljano prihajajo poslaniki, Slovenci pa odha-
jajo na svoja mesta po svetu. Po raznih virih smo sestavili pregled našega poslaniškega udejstvovanja in njegov trenutni položaj.
Naj na hitro strnemo temeljne podatke o tej mreži. Slovenija ima trenutno formalno ali neformalno (zaradi neobstoja diplomatskih odnosov) odprtih in delujočih sedemnajst veleposlaništev. Ta so v Avstriji (veleposlanica Katja Boh), Italiji (Marko Kosin), pri Svetem sedežu (Štefan Falež), v Veliki Britaniji (Matjaž Šinkovec), v ZDA (Ernest Petrič), Nemčiji (Boris Frlec), v Belgiji oz. Evropski skupnosti (Boris Cizelj), za Češko-Slovaško (Zvone Dragan), v Kanadi (Milan Majcen), na Madžarskem (Ferenc Hajos), Hrvaškem (Matija Malešič), Švedskem oz. za Skandinavijo (Ivo Vajgl), pri misiji OZN v New Yorku (Danilo Turk), pri misiji OZN v Švici (Anton Novak) ter v Makedoniji, v Rusiji in v Franciji, a na zadnjih treh mestih še ni določenih ambasadorjev.
Poleg tega ima Slovenija tudi že Šest generalnih konzulatov: v Italiji v Trstu (Jože Šušmelj), Franciji (Andrej Novak), Nemčiji (Andrej Grasselli), ZDA (Matjaž Kovačič), Švici (Jure GaŠparič) in v Avstriji v Celovcu (Jožef Jeraj), kjer se je sprva imenovani častni konzul Karl Smolle, se predno je začel delovati generalni konzulat, odpovedal Častnemu mestu.
Republika Slovenija pa ima tudi devet častnih konzulov in sicer v Argentini (Herman Zupan), Avstraliji (Alfred Brežnik), Avstriji (Anton Kern v Gradcu), v Kanadi (dr. Zlatko Verbič), Grčiji (Evangelos Tzia-vos), Luksemburgu (Franc Dreu), Novi Zelandiji (Dušan Lajovic), ZDA (Karl Bonutti v Clevelandu) in Thailand (Phatra Putipanpong).
Skupaj je torej v svetu enaintrideset predstavništev Republike Slovenije: šestnajst veleposlaništev, šest generalnih in devet častnih konzulatov, nekaj predstavništev pa je ?e na vidiku.
Misija pri OZN v New Yorku pa je tudi odskoKna deska za morebitno kasnejše sodelovanje z gibanjem neuvrščenih. Veleposlaništvo v Washingtonu bo pokrivalo tudi v tem času nastajajoči skupni trg Severne Amerike (NAFTA), tisto v Buenos Airesu pa skupni trg Južne Amerike (Mercosur). Tako med za nas pomembnimi institucijami ostajajo še države Magreba, Organizacija afriSkih držav (OAD) in države Aseana, v katerih pa bo mogoče delati še letos preko veleposlaništev v Kairu (za prvi dve) in v Canberri.
Belih lis je torej malo. Predvsem je nepokrita Afrika, s katero pa so težave že pri navezovanju diplomatskih odnosov. Manjka tudi neposreden stik z državami Bližnjega vzhoda, ki je v svetovnem merilu zelo pomemben tako strateško kot gospodarsko. Kmalu bo treba odpreti veleposlaništvo tudi na Japonskem, jugovzhodno Azijo pa bi bilo morda pametno pokrivati tudi iz New Delhija. V Amerikah bi bilo dobro raz-
mišljati predvsem o Braziliji (in manj o Mehiki), dojim v Evropi manjkajo predvsem Švica, Nizozemska, Poljska in Ukrajina, najbrž pa tudi Iberski polotok (Madrid) in Beograd, ko se razmere na Balkanu ure-de ter umirijo.
Zadnji veleposlaniki so bili določeni julija meseca. Zanimivo je, da so na ta mesta poslani predvsem prejšnji jugoslovanski veleposlaniki, seveda partijci, ki da “imajo največ prakse”; drugi pa — kot piše ljubljansko Delo o Majcenu — zaradi “zelo dobrih odnosov s Peterletom, . . . sicer pa iz strokovnih razlogov niso primerni za tako mesto”.
Že iz tega se vidi, da hoče prejšnja rdeča nomenklatura obdržati tudi v diplomaciji svoje stolčke in vodstvo. To se vidi tudi iz tega, da je slovenski zunanji minister dr. Rupel v začetku skušal zadržati prihod nuncija v Slovenijo; dalje daje Demosovec Millonig, predstavnik slovenske vlade v Washingtonu, moral oditi; in da je odstopil tudi Karel Smolle, častni konzul Republike Slovenije v Celovcu. Iz slovenskih medijev je namreč zvedel za novega diplomata v Celovcu, Jeraja; zveze z zunanjim ministrstvom so bile kaj pičle. Tiskovne konference, na kateri je Smolle razložil svoj odstop, se je udeležil tudi bivši premier Lojze Peterle, ki se je Smolletu zahvalil za trud pri uveljavitvi slovenske države v Avstriji in hkrati povedal precej pikrih na račun slovenskega zunanjega ministrstva. “Nadaljuje se Ruplova politika, ponovno izvemo za dogodke iz medijev. Slovensko zunanje ministrstvo je povsem brez cjiplomatskih in človeških manir. . .” Povedal je tudi, da Karel Smolle za svoje delo ni dobil nikakršnega plačila, Sloveniji pa je zagotovil milijone šilingov pomoči .Po njegovih besedah naj bi prav tako brez plačila delali Falež v Rimu, Millonig v NewYorku in Fink v Argentini (dodamo tudi lahko naša Sydney-čana Dušana Lajovica in Alfreda Brežnika - op. ur.), vsi so se pa morali zanašati na lastno iniciativo, saj jim zunanje ministrstvo menda ni dajalo nobenih posebnih navodil.
__________O-n
v. CIRIL m METOD
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beekett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176
Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home
11 - 15 A'Beckett St, Kew, Vic. 3101
Tel.: (03) 853 1054
KER bo božična Številka MISLI skoraj gotovo mogla v tisk Sele po praznikih, je tu že v novembrski Številki objavljen
LETOŠNJI BOŽIČNI SPORED:
MELBOURNE — Nedelja pred božičem (20. decembra) bo nudila priliko za božično spoved, da ne bo prehudega navala na sam sveti večer. Spovedovali bomo pred in med obema mažama, osmo in deseto.
Četrtek, 24. decembra, vigilija božiča: Kot £e vsa leta, je tudi tokrat ves dan prilika za sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovenf domu. Zvečer bo spovedovanje od devetih do deset minut pred polnočjo, če bo lepo vreme, bo polnočnica seveda na prostem. Prične se točno opolnoči s prinosom Jezuščka in blagoslovom jaslic. - Vsi, ki Želite praznik božjega rojstva doživeti tako, kot ga verni Slovenci doživljamo že stoletja in ste pripravljeni polnočnico obogatiti s svojim sodelovanjem, ste lepo povabljeni in dobrodošli pri polnočni maši. Tisti pa, ki težko zdržijo uro in pol sredi noči brez klepeta in kajenja, ste povabljeni k eni dnevnih prazničnih maš, ki bodo krajše. Omogočite lepo praznovanje polnočnice tistim, ki to želijo.
Petek, 25. decembra, BOŽIČ — Praznične maSe bodo ob osmih, desetih (pred votlino z jaslicami, Če bo primerno vreme) in petih popoldne. Pred vsako mašo bo prilika za božično spoved.
Sobota, 26. decembra, SV. ŠTEFAN: MaSi bosta ob osmih in ob desetih.
Nedelja, 27. decembra, praznik SVETE DRUŽINE: Maši ob osmih in desetih, pred masama prilika za sveto spoved. Pri deseti maši bo blagoslov malih otrok.
Četrtek, 31. decembra, SILVESTROVO: Z večerno mašo ob sedmih se bomo Bogu zahvalili za vse prejete dobrote v iztekajočem se letu. Na poti k pri-
čakanju novega leta - napravite detour za udeležbo pri zadnji maši leta. Vsaka zahvala je nova prošnja, prošenj za novo leto pa imamo veliko . . .
Petek, 1. januarja, NOVO LETO (praznik Božje Matere Marije): Maše bodo ob osmih, ob desetih (pred votlino z jaslicami, če bo vreme primerno) in ob petih popoldne. Pred mašami prilika za spoved.
SPRINGVALE z okolico ima priliko za slovensko božično spoved v ponedeljek 21. decembra v farni cerkvi sv. Jožefa od šeste do sedme ure zvečer.
ST. ALBANS z okolico bo imel slovensko spovedovanje v torek pred božičem, 22. decembra, od 6.30 do 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega.
NORTH ALTON A z okolico: slovenski duhovnik bo na razpolago v torek 22. decembra v cerkvi sv. Leona Velikega od Šeste do sedme ure zvečer.
GEELONG in okolica — Božična spoved v domačem jeziku bo v ponedeljek pred božičem, 21. decembra, od šeste do sedme ure zvečer. Cerkev svete Družine, Bellpark.
MORVVELL z okolico jma priliko za slovensko božično spoved v nedeljo pred božičem, 20. decembra, od šestih do sedmih zvečer. Nato bo sveta maša kot običajno vsaka dva meseca.
VVODONGA in ALBURY z okolico — Božična spoved bo v četrtek 17. decembra v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se vsak drugi mesec zbiramo k slovenski ma'si. Ob pol osmih zvečer bo skupna priprava za vso župnijo, nato bo prilika za osebno spoved, pri slovenskem duhovniku seveda v slovenščini.
Dragi rojaki, izrabite lepe prilike, ki se vam nudijo za praznike , da bodo ti dnevi zares blagoslovljeni. In povejte o tem če drugim rojakom, za katerih naslove ne vem in niso naročniki Misli oz. ne bodo dobili božičnega pisma.
BOLNIKI in OSTARELI, Če želite v dneh pred božičnimi prazniki obisk slovenskega duhovnika, da se s prejemom zakramentov pripravite na praznik OdreSe-nikovega prihoda, to sporočite v Baragov dom, Kew (telefon 853 7787 ali 853 8118). Rojaki in zlasti sorodniki, omogočite notranje bogat boiič tudi bolnim in os*arelim v svoji sredi!
ROJAKI MELBOURNA IN OKOLICE, poslušalci slovenskih radijskih oddajna 3EA in 3ZZZ, prisluhni-
li	boste lahko božični oddaji, zopet v priredbi verskega sredisca in sicer: v sredo 23. decembra zvečer med sedmo in osmo uro na radiu 3ZZZ (92.3FM) in tudi v soboto 26. decembra zjutraj ob sedmih na radiu 3EA (1224 kHz), če bo Slo vse prav. Ne zamudite prilike, da vas na?e lepe božične pesmi obiščejo na vaših domovih.
+ Kar neverjetno se mi zdi, da topot nimam poročati o nobenem pogrebu med nami v Viktoriji. To se Ze dolgo ni zgodilo. Sicer pa smo imeli v zadnjih dveh Številkah MISLI cele litanije pokojnih,- Kot vidite v naši Matici mrtvih za preteklo leto, je sestra Smrt počela veliko rojakov. Gospod jim daj svoj mir!
+ Na keilorskem pokopališču smo se na prvo novembrsko nedeljo spet zbrali v velikem Številu. Kaj bi se ne, saj je slovenskih grobov vedno več. Celo uro me vzame, da po skupnih molitvah pri našem spomeniku Slovenke pod križem obletim vse grobove ter jih blagoslovim. Pa se vedno bojim, da sem koga prezrl. ..
Slovenske grobove na pokopališču v Springvale sem obiskal na nedeljo 25. oktobra, po maši za pokojne v dvorani društva Planica. Mašo in obisk grobov že par let organizira društveni odbor in je lepa zamisel. —
V	Geelongu obiščemo grobove na Western Cemetery vsako leto po slovenski maši na drugo nedeljo v novembru. — Wodonga pa dobi obisk grobov na krajevnem pokopališču vsako četrto novembrsko nedeljo pred redno slovensko mašo.
Na keilorskem pokopališču je letos nabirka prinesla vsoto 608.70 dol., pri maSi za pokojne na Planici pa 286.25 dol. Darovalcem Bog povrni! Darovi so Sli k vsoti, ki je pripravljena za obnovitev naših skupnih grobov na keilorskem pokopališču. Moja odsotnost je letos zadevo zavrla, zdaj pa je ne sme več. Z delom bomo pričeli čim prej po počitnicah, saj upam, da še drži dogovor s podjetjem Rina Starca.
+ Naši krsti so si sledili takole: Dne 8. novembra je bila pri našem krstnem kamnu krSCena Daniela, kije prinesla sonček v družino Dušana Novaka in Zlatke r. Horvat. Novakovi živijo v Greensborough.
Dylan Louis bo ime fantičku, ki je novi tlan družine VValsh. Očetu je ime Gavin Louis, mama pa je slovenskega rodu, Irena Doris r. Medica. Družina živi v Highett.
Pa naj dodam še krsta, ki sem ju imel danes, dne 6. decembra,’ ko zaključujem novembrsko številko: Iz St. Albansa sta prinesla h krstu Šinka Jožef Turk in Marcella r. Polh. Ime mu bo Mathevv James.-Peter Wayne Conlan in Liljana Marjetka r. Prosen pa sta kr-ŠCevala hčerkico. Ime ji bo Laura Maree, prinesla pa sta jo iz Diamond Creeka.
Se en krst naj omenim, ki je bil 15. novembra v farni cerkvi v Northcote, kjer družina livi. NovokrŠCenki je ime Sarah, srečna pa sta jo pričakala starša John Candusso in Magda r. Smrdelj.
Mlademu naraščaju naše najboljše želje. Naj vselej hodijo skozi življenje z božjim blagoslovom!
+ Dve poroki moram omeniti: Prva je bila dne 7. novembra v cerkvi sv. Jožefa, West Brunsvvick: Stojan
ValenčiE, sin Lojzeta in Marije r. Fabjančič, rojen v Carltonu in krščen v kapeli Baragovega doma, je rekel “da” svoji izbranki Antoinetti Failla, tu rojeni italijanskega rodu.
Druga poroka pa je bila 14. novembra v naši cerkvi v Kew: Giovanni Prassel, doma iz Istre, ki mu je slovenska lena Zofija umrla v lanskem letu, je dobil novo življenjsko družico v Mariji Dikanovič r. Premužič iz Slavonskega Broda, ki ji je mol Anton umrl leta 1989.
Obema paroma naše čestitke!
+ V novembru je druStvo Planica obhajalo dvajsetletnico obstoja .Zaprosili so za maSo, ki jo je imel p. Toni na soboto 21. novembra v dvorani. Zahvala udeležencem za nabirko, kije prinesla vsoto 176.56 dol. in jo bomo porabili za kritje stroškov ob nabavi novih mikrofonov v cerkvi. Bog povrni, Planici pa obilo lepih uspehov v bodočih letih!
+ Omenil sem nove mikrofone v cerkvi, ker so bili stari dotrajani in so začeli nagajati. Posebna zahvala zlasti Maksu Koržetu, ki je zanje daroval 300 dolarjev. Morda se bo našel Še kateri dobrotnikov, da pokrijemo celotno vsoto, kije 701.19 dol.
+ Bližajo se tudi počitnice na Mt. Elizi, kamor prihajamo že dolgo vrsto let. Prvi trije celi tedni v januarju so tudi tokrat rezervirani za nas. Prvi teden je družinski, drugi fantovski, tretji pa dekliški. Prosimo pa, da se prijavite Čimprej, ker je tako lažje načrtovati.
Tudi za kuhinjo na Mt. Elizi se ni doslej še nobena gospodinja prijavila. Lepo prosim sodelovanja tudi pri tem, da bo manj skrbi in bo počitniška kolonija stekla brez težav.
+ Na nedeljo 22. novembra je prižel med nas iz Syd-neya Častni konzul Alfred Breznik. V verskem središču je sprejemal po končani masi v knjižnici, kdor ga je hotel srečati ali je imel zanj kako vprašanje. Z istim namenom je bil tudi v Cankarjevem domu v Geelongu, na Planici in pri S.D.M. na elthamskem hribčku. — Upam, da bodo kmalu na sporedu redni konzularni dnevi v Melbournu, saj bo s strani rojakov vedno več potreb, ki so v zvezi s konzulatom.
P. BAZILIJ
Svete Višarje so že v snegu
IZPOD TRIGLAVA
DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR, ljubljanski nadiškof in metropolit, se je moral zaradi bolezni predčasno vrniti iz Rima, kjer so bili vsi slovenski škofje na uradnem obisku pri papežu Janezu Pavlu II. Zaradi krvavitve v Črevesju je bil takoj sprejet na kliniko. Stanje se mu je ob dobri zdravniški oskrbi kmalu izboljšalo. Krvavitev so ustavili in ko boste to brali, bo ljubljanski nadpa-stir najbrž že doma in v svojem utrudljivem delu. Tudi Slovenci po svetu mu želimo-zdravja, da bi še dolgo vrsto let vodil slovensko Cerkev.
IME LJUBLJANE je prvič omenjano leta 1144 v neki listini, s katero je takrat pl. Henrik de Trimian izročil gotovo posest samostanu v Reichersbergu ob reki Inn. Samostan to listino, za prestolnico Slovenije tako važno, še danes hrani. V Ljubljani pa so že začeli razmišljati, kako bodo proslavili 850-letnico. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo naredila program in uskladila razne dejavnosti v počastitev tega znamenitega jubileja.
SPOMINKI letos ne gredo preveč v prodajo, pravi poročilo iz Ljubljane. Po trgovinah so umaknili iz prometa razne jugoslovanske spominke. NadomeSCajo jih seveda z novimi slovenskimi, kot so narodne noSe, sončne ure in podobno. Slovensko žganje bo dobilo novo obliko steklenice, da bo zamenjalo prejšnjo srbsko. V prodajo gredo predvsem Čipke, kijih kupujejo v glavnem japonski, ameriSki in italijanski turisti. Italijane privlači tudi kristal, dočim Avstrijci segajo radi po lončenih izdelkih.
“BANKA, ki bo vredna zaupanja”, smo brali naslov nad člankom v ljubljanskem verskem tedniku “Družina” dne 25. oktobra. Članek sporoča, da so katoliški verniki v Mariboru ustanovili Vzajemno Krekovo banko, ki bo nadomestila podobne predvojne ustanove na
tem področju. Če bo od Banke Slovenije pred božičem dobila dovoljenje za poslovanje, bo začela delovati v začetku prihodnjega leta . Njene postojanke bodo Maribor, Ljubljana in Koper-Nova Gorica. V njenem upravnem in nadzornem odboru so zastopani Člani vseh treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske. Poslovala bo po normah zahodnih bank in vodstvo obljublja stabilnost banke ter varnost naložb. Skrbela bo za dobro obrestovanje vlog varčevalcev in zmerno obrestovanje kreditov. . Do odprtja pa odbor zbira delničarje, ki naj bi bili pripravljeni podpreti zadevo z vplačilom delnice v ustanovitveni fond. Razumljivo je: Čim večji bo ta fond, tem boljša bo banka. Član banke postanete, če vplačate vsaj eno delnico, ki je 200 nemških mark. Pristopne izjave se dobe na vseh župnih uradih, naslov pa je: Vzajemna Krekova banka, Slomškov trg 18, 62000 Maribor (telefon 062/27-969 ali 062/211-271).
LETOŠNJA SUŠA, ki je v poletni dobi kar cele tedne pustošila Slovenijo in ji uničevala pridelke, pa je le pripomogla k eni stvari: prodaja radenske mineralne vode in brezalkoholnih pijač se je prav v Času suše zelo zelo dvignila. Na dan so napolnili kar 1,3 milijon steklenic in z njimi zalagali Žejne Slovence, pa tudi sosednjo Hrvaško.
OCENJUJEJO, da je med slovenskim prebivalstvom okrog 120.000 kosov ilegalnega orožja. Do njega so prišli zlasti med zadnjo vojno in ga obdržali kljub stalnim pozivom oblasti, naj orožje oddajo. Tej oborožitvi je seveda pripomogla tudi sedanja vojna v Bosni in Hercegovini, ki ji nihče ne vidi konca in vsaj delno vzbuja strah še tudi v samostojni Sloveniji.
KAMNIŠKI FRANČIŠKANI obhajajo visoki jubilej
—	500-letnico samostana. Praznovanje seje pričelo že letošnjega maja z duhovnim poglabljanjem, november beleži blagoslov prenovljenega samostanskega poslopja, v decembru pa bodo pripravili tudi kolokvij o zgodovini kamniškega samostana, o njegovem kulturnem in umetnostnem pomenu ter predvsem o samostanski knjižnici neprecenljive vrednosti. Računajo, da bodo vsa dela končana maja prihodnjega leta, ko bodo slovesno odprli javnosti knjižnico, galerijo in’muzej.
Pol tisočletja le ni kar tako. Samostan je v petih stoletjih izvršil veliko duhovno in kulturno nalogo vsemu kamniškemu okraju.
TUDI v Sloveniji za službe ni lahko in — kot danes povsod po svetu — brezposelnosti kar noče in noče biti konec. Državni statistični urad je poročal, da je n.pr. v letošnjem juliju ostal brez dela vsak deseti delavec. V prvih sedmih mesecih na?ega leta je ostalo brez dela 10.5 % vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu.
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za .broSure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunsvvick 3056 Telephone: 387 8488
TERENSKO ANKETO so izvedli doma pod vodstvom ameriške fondacije za raziskavo javnega mnenja. Vprašanje tisoč naključno izbranim ljudem se je glasilo:Kdo — se vam zdi — je najprimernejši kandidat za predsednika republike? Kar 69.7 % vprašanih je odgovorilo, da je najprimernejši kandidat za predsedniško mesto — dosedanji, torej Milan Kudan.
Kasnejše telefonske ankete, kijih opravljata časopisa Delo in Dnevnik, pa kažejo, da Število glasov za Kučana pada, rastejo pa glasovi za Ivana Bizjaka (Kr-ščansko-demokratska stranka) in za Jelka Kacina (Demokratska stranka). - Bomo videli, kaj nam bo prinesel sveti Miklavž, saj bodo volitve 6. decembra, na sam praznik tega nebeškega dobrotnika.
V
LETOŠNJE slovensko srečanje pritrkovalcev je bilo v nedeljo 15. septembra v Dolenjskih Toplicah. Že osmič so se zbrali ljubitelji pisane melodije zvonov, ki je tako edinstvena na svetu in našemu narodu v ponos. Udeležile so se ga pritrkovalne skupine iz šmarti-na pri Kranju, Doba, Jarš, Podnanosa, Slivnice pri Mariboru, SoStanja, Kobarida, Idrije, Št.Petra-Otočec, Novega mesta-Sv. Janez, Šentvida pri Stični, Šmarja-Sapa, Vipave in Dolenjskih Toplic. Skoraj dve uri trajajoči pritrkovalni koncert je - podobno kot narodne noše — pokazal raznolikost slovenskih pokrajin in ljudi. Ta vsakoletna srečanja organizirajo bogoslovci, ki se jim zdi ohranitev te edinstvene slovenske glasbene umetnosti za Slovenijo važna zadeva.
PRVI KORAK za proces proglasitve med blažene in kasneje med svetnike našega mučenca revolucije, Lojzeta Grozdeta, je nedavno storil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Šuštar. Postopek se mora vselej začeti v škofiji, kjer je nekdo umrl. In začne se z zbiranjem podatkov o življenju in smrti svetniškega kandidata. - Lojze je bil ljubljanski Študent, doma iz Dolenjskega, ki so ga na novega leta dan 1943 v Mirni komunisti zverinsko mučili v sokolskem domu, nato pa mu v gozdu zadali smrtni udarec.
Priporočajmo se Lojzetu Grozdetu in molimo za priznan’? njegovega mučeništva.
Število učencev na Koroškem leto za letom pada, istočasno pa narašča Število prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Tako je letos za dvojezični pouk prijavljenih Šestdeset učencev več kot pa lani. V Celovcu Mohorjevo ljudsko Šolo obiskuje 89 učencev in učenk, slovensko gimnazijo pa 450 Šolarjev (14 vec kot lani). ViŠjo strokovno solo pri šolskih sestrah v Št. Petru pri 2t. Jakobu obiskuje 127 deklet in fantov (49 več kot lani), dvojezično trgovsko akademijo pa 111 Solarjev (45 več). Skupaj se letos uči oba deželna jezika — nemškega in slovenskega — 2657 učenk in učencev.
TRI MOHORJEVE - celjska, celovška in goriška -so slavile 140-letnico Mohorjeve družbe — svojega začetka, katerega oče je bil Anton Martin Slomšek. V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila dne 24. septembra letos jubilejna prireditev, katere so se udeležili številni kulturni delavci. Slovenski metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar, je ob tej priliki izročil Mohorjevi družbi odličje svetega Cirila in Metoda za velike zasluge za Cerkev doma, za skrb za zamejske rojake in pa rojake po svetu. Na svečanosti so govorili predsedniki vseh treh družb in prebrana je bila tudi skupna izjava o skupnem delu, ki so jo sprejele vse tri družbe letos 8. julija. V njej med drugim piŠe:“Dve nalogi vidimo pred seboj s svojimi izdajami. Pomagati Slovencem, da ohranijo ali znova najdejo človeško, narodno in krščansko zavest in samozavest, obenem pa jim pomagati do ‘nove pismenosti’ v*Času, ko se ljudje množično odvračajo od knjige. — Mali slovenski narod in njegove tri Mohorjeve - naj bo to naše bogastvo!”
SEDEM TISOČ MLADIH iz vse Slovenije se je v soboto 19. septembra zbralo v cistercijanski opatiji Stični na Dolenjskem. Letošnje srečanje verne slovenske mladine v Stični je bilo Že enajsto in udeležba je vsako leto številnejša. Nadškof Šuštar je srečanje poimenoval “mogočno srečanje in pričevanje”. Posebnost letošnjega srečanja sta bili pričevanji olimpijskih smučark Mateje Svet in Majde Ankele Samaluk. Srečanje je oblikovala tudi avstralskim Slovencem poznana glasbena skupina Big Ben Hit Quartet.
“Pitmo
THE slovenTlettefT
je nova informativna revija, ki jo izdaja AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA. v Se želite seznaniti z njeno vsebino?
Sporočite nam svojo željo in vam pošljemo zadnjo številko brezplačno na- ogled. Potem pa sami odločite, ali se boste nanjo naročili.
SLOVENSKO PISMO je edina revija te vrste v Avstraliji. Prinaša obilo informacij o tekočih dogodkih v Sloveniji ter med Slovenci v Avstraliji in tudi drugih zanimivosti. Izhaja šestkrat na leto.
Berite, ne bo vam žal!
Naročila pošljite na: UPRAVA/ADMINISTRATION Alfred Brežnik P. O. Box 188
COOGEE, NSW. 2034, AUSTRALIA Tel: (02)519 3933 Fax: (02) 550 1378
CANST
SVETI
ZAKON
PRI tem zakramentu imamo pred očmi lepo okrašeno cerkev, v kateri so se oglasile orgle. Pred oltarjem pa sta dva mlada Človeka, ki si pred duhovnikom podata roki, izrečeta ‘'da” in potem v družbi svojih sorodnikov, prijateljev in znancev praznujeta svoj “veliki dan”.. . Vse skupaj pa se začne že dosti prej.
Temelje vsaki zakonski skupnosti je dal Stvarnik s stvarjenjem prvega človeka. “Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril” (1 Mz 1, 21). Tako nobenemu človeškemu srcu ni tuj nemir, skrivnostno iskanje in hrepenenje po drugem. Odtod izvira človekova pripravljenost podariti sebe drugemu v ljubezni. Zaradi te notranje naravnanosti bo po besedah svetega pisma mož zapustil očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.
S človekom se srečaš le, če si pripravljen zapustiti sebe in greš drugemu naproti. Šele ko si sposoben pozabiti nase in dajati zastonj, da bi bil drug srečen, se rodi ljubezen. Ta ljubezen mora biti postavljena pred preizkušnjo. Dva, ki se imata rada, se morata spoznati tudi v nesreči.
V resnični ljubezni ni prostora za laž in prikrivanje. Potrebno je sprejeti sebe in drugega z vsem kar je. Ni dovolj, da se privajaš na telesno bližino drugega. Spoznavati moraš njegove poglede na življenjska vprašanja, njegove nazore, hotenja, cilje. Spoznavati moraš njegov čustveni svet, to kar ga privlači in to kar ga odbija, kar ga navdušuje in kar ga pušča brezbrižnega. Spoznati moraš, kaj ga osreči in veseli, kaj ga razjezi in kaj užalosti Spoznati moraš njegov značaj, svet, v katerem se rad giblje. Pred vsem pa se moraš tudi ti sam odpreti drugemu, da se z vsem tem lahko sreča tudi pri tebi.
Šele takrat, ko dva spoznata, da se imata resnično rada, da imata veliko podobnih lastnosti, želja in ciljev, se lahko odločita za skupno življenje. Vprašati
"JAZ .. . SPREJMEM TEBE ZA SVOJO ŽENO (SVOJEGA MOŽA) IN OBLJUBIM,
DA Tl BOM OSTAUajZVESf11
V SREČI
IN NESREČI,
V BOLEZNI IN ZDRAVJU, DA TE BOM LJUBIL(a) SPOŠTOVAL(al VSE DNI SVOJEGA ŽIVLJENJA."
se morata, če je njuna ljubezen dovolj globoka in trdna, da bo prenesla medsebojne razlike, posameznikove pomanjljivosti in napake. Ni nujno, da sta pri tej odločitvi že povsem “enega srca in enega duha”. Bolj pomembno je, da sta v tej smeri pripravljena delati še naprej, da drug ob drugem že zdaj občutita zadovoljstvo, razumevanje, varnost in vedno nove želje po skupnih doživetjih.
Kaj pa, če ljubezen ni dovolj močna? Bolje bo, da se razideta pred dokončno odločitvijo. A tudi za to odločitev je treba imeti dovolj poguma. Biti iskren tudi v tem in povedati resnico je težko, a tudi tu se je treba potruditi.
Kjer je resnična ljubezen, tam je tudi Bog blizu s svojo milostjo. Tu ne gre za romantično, zasanjano ljubezen, ampak za tisto, o kateri pravi apostol Pavel v pismu Korinčanom: Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese.
Sledi odločitev za nov način življenja. To ne more in ne sme biti beg pred resničnostjo, pred osebnimi težavami in problemi. To kar si in kar imaš v sebi, ostane s tabo. Biti moraš odprt za novo življenje v dvoje, pripravljen sprejeti vse kar pride: radost ali bolečino v dvoje. O tej pripravljenosti za noživljenje in zavestno sprejetje drugega lepo govori tale misel iz Rutine knjige: Kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz in kjer boš ti, bom tudi jaz; tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog. To naj mi Gospod stori in to naj mi doda: samo smrt me bo ločila od tebe
(prim. Rut 1, 16-17). Ali ni podobno mišljenje zaznamovalo mnoge, ki so prišli na to našo peto celino? In glede na to, daje vse več narodnostno mešanih porok, je vprašanje “ljudstva in Boga” še kaj pomembno.
Zdaj pa si poglejmo zakon kot zakrament. Teologi razlagajo, da je zakonska zveza posebna vrsta zakramenta. Pri drugih zakramentih je v ospredju zakramentalno znamenje (oblivanje z vodo, polaganje rok, maziljenje . . .), tu pa je ljubezen tista, po kateri prihaja zakramentalnost v zakon. Tu je začetek zakramenta zakonske zveze, ni pa vsak zakon zaradi zakra-mentalnosti, ki je v njem skupaj z ljubeznijo, že zakrament v pravem pomenu besede. Pravi zakrament je lahko le zakon tistih, ki verujejo v Kristusa in so vanj vcepljeni s Kristusom.
Zakrament zakona si moški in ženska v moči vere in krsta podelita med poročnim obredom. Duhovnik nastopa tu le kot priča Cerkve. Na začetku vpraša zaročenca, če. sta prišla k poroki neprisiljena in če sta se svobodno in z vsem srcem odločila drug za drugega. Vpraša ju, ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati. In če bi ju vprašal, zakaj se poročata? Da bi bila skupaj, da bi jima bilo dobro in da bi bila srečna . . . Tako nekako bi lahko odgovarjala. Zakonska zveza je sama po sebi naravnana tudi na porajanje novih življenj.
Glavni del zakonskega obreda je obljuba. Pri tem si zaročenca podasta roke in si obljubita zvestobo v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju; obljubita si ljube-
zen in spoštovanje za vse dni življenja. Duhovnik to njuno privolitev sprejme in moli: Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
Predpogoj ljubezni je zvestoba, ki stopi v zakonskem življenju še bolj v ospredje. Danes pa se večkrat zatika ravno tu. Mnogi bi radi samo poskusili, če bo šlo. Pri taki človekovi naravnanosti je že sam začetek vprašljiv. Pri poskusnem zakonu človek ni sposoben pravega tveganja, celotne predanosti. Podzavestno postaja lak zakon nekaj neobveznega. Kdor živi z zavestjo, da svojega življenjskega sopotnika lahko tudi zamenja, se ne bo nikoli tako potrudil za srečo in harmonijo v zakonu, kakor tisti, ki živi v zavesti, da lahko le smrt loči zakonsko skupnost. Do kake mere je tak človek pripravljen nh žrtve, odpovedi, obzirnosti, na vzdržnost in vse drugo, kar prekali ljubezen?
Kjer je temelj zakonskega življenja zvestoba v ljubezni, je navvzoč tudi Bog s svojo zvestobo. Zakonca smeta računati z njegovo navzočnostjo v sreči in nesreči. Z božjo pomočjo bosta lahko svojo obljubo pri poroki vsak dan znova obnavljala. Zaradi božje navzočnosti lahko upata, da bo njuna ljubezen rasla in da ju zakonski križi ne bodo zlomili.
To je bilo le nekaj drobcev o zakramentu svetega zakona. Tisti “da” pred oltarjem je le začetek. Kaj vse pa temu sledi, to mnogi izkušate v vsakdanjem življenju. Preložita svojo skrb na Boga — on vaju bo podpiral!	'
MOLITEV — Nebeški Oče. Ustvaril si naju kot moškega in žensko; pri poroki si naju napravil za moža in ženo. Postala sva eno, vendar sva ostala dva, včasih tako zelo različna. Vsak s svojimi željami in potrebami, s svojimi sposobnostmi in lastnostmi, s svojimi značajskimi posebnostmi Pomagaj nama, da bova sprejela to različnost in se z njo bogatila, da bova drug drugemu pomagala postajati boljša. To te prosiva po tvojem Sinu, Jezusu Kristusu. Amen.
P. TONE
". ..SPREJMI TA PRSTAN V ZNAMENJE MOJE LJUBEZNI IN ZVESTOBE."
 a—1
s k UAFAEL ]
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Ftaphael S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. VV. 2160 (P. O. Box 280, MerrylandS, N. S. W.,2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478
NAŠI POKOJNI — V sredo 28. oktobra 1992 je v bolnišnici v Balmainu umrla IVANKA KOVAČIČ, rojena Pibrovec. Luč sveta je zagledala v Šmarjah pri Ilirski Bistrici dne 6. marca 1922 kot hčerka Janeza Pibrovec in Marije r. Kovačič. V Avstralijo je prišla le-leta 1955 in se še isto leto poročila z Ludvikom, ki je prav tako po rodu iz Šmarja, župnija Prem. V Avstraliji je bil Že leta 1949, zaposlen najprej pri sezonskem nabiranju sadja, nato v Nowry, na bazi Albatros, v Snowy Mountains, od leta 1955 do upokojitve pa v sydneyskem pristanišču. Ženo Ivanko je zadela kap v juniju 1973 in ostala je nepokretna vse do svoje smrti. Ludvik je vseh devetnajst let zgledno skrbel zanjo.Nje-no trpljenje se je Se povečalo, ko je leta 1989 zaradi slabega obtoka krvi izgubila nogo. Krajevna župnija Haberfield je skrbela, da so ji redno prinašali sveto obhajilo, tudi farni duhovnik je bil pogosto pri njej ter ji občasno podelil sveto maziljenje. — Pokojnica zapu-Sča poleg moža Ludvika tudi sina Johna Antona (35 let), ki je poročen z Ruth r. Evans, in sina Ludvika (33 let), ki je poročen z' Nadeen r. Wheeler. Prvi ima sina Nicholasa, drugi hčerko Elise. Ena sestra pokojne Ivanke, Mary por. Codognoto, živi v Melbournu, sestra Milka por. Kastelic pa v domovini, docim so štirje bratje Že med pokojnimi. — Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu na dan vi-gilije Vseh svetnikov. P. Valerijan je bil že toliko pri moči, da je somaševal ob p. Tonetu. Drugi somaševa-lec pa je bil Fr. Frank Mecham, župnik pokojničine fare Haberfield. Ivankino truplo so položili v grobnico, ki je v bližini slovenskega drugega dela pokopališča Rookwood.
V	torek 11. novembra je v kraju Glenfield, NSW, umrl rojak JOŽE PETEK. Rojen je bil dne 18. marca 1921 v Breznici pri Ptuju. Leta 1957 se je v Linzu v Avstriji poročil z Ano Pondelak, ki je po rodu iz Ma-
ribora. Še isto leto sta emigrirala v Avstralijo. Jože je bil po poklicu varilec in je to delo do svoje upokojitve opravljal pri podjetju “Malesko” v Yennori, kjer je bil tudi delovodja. Bolan je bil tri Teta. Mučila ga je rakova bolezen, ki pa sojo ustavili s terapijo. Nato se je pojavila huda astma, ki je bila zdaj kriva njegove smrti. — Pogrebne molitve so bile opravljene v pokopališki kapeli na livadnem pokopališču v Leppingto-nu, kjer smo pokojnika položili k večnemu počitku.
Naslednji dan, v sredo 12. novembra zvečer malo pred polnočjo pa je v bolnišnici v Gosfordu dotrpela VIDA VERZEL, rojena kot hčerka Andreja Mlakar in Pavle r. Samec dne 14. januarja 1942 v Šentvidu pri Ptuju. S Stankom Verzelom se je poročila v oktobru 1942 na Ptuju, po rodu pa je mož od Sv. Barbare (Cirkulane). Pred petintridesetimi leti sta prišla s štirimi hčerkami na ladji “Neptunia” v Avstralijo. Po prvi dobi v taboriščih novih priseljencev Bonegilli in Villa-vvoodu si je družina končno kupila dom v Canley Vale.Ko so bile vse hčerke poročene, sta se odselila na Central Coast, kjer sta živela najprej v Kanvvalu, nato pa v Noraville. Upala sta, da bo tam podnebje boljše za hudo astmo, ki je že dolgih petnajst let mučila pokojno Vido. Najhuje je bilo zadnji dve leti in pol. Bolnica se je morala zaradi astme večkrat zateči v bolnišnico, tako v Gosford, kakor tudi v Fairfield in West-mead. — Letos na nedeljo 4. oktobra, komaj dober mesec pred smrtjo, sta Vida in Stanko še praznovala svojo zlato poroko: med sveto maSo v naši cerkvi sv. Rafaela sta obnovila zakonske obljube. Nato sta nadaljevala praznovanje visokega jubileja v krogu hčera in njih družin. Naj bo omenjeno, dat sta zakonca Verzel res lepo vzgojila svoje štiri hčerke, za kar so jima tudi hveležne ter so vedno starše zelo spoštovale in cenile. Enako so bili vsi vnuki izredno spoštljivi do starih staršev Vide in Stanka. Poleg hčera Kristine (porocfena z Emilom Kukovec), Vide (poročena s Paskom Matkovič), Nade (poročena z Rudijem Štehar) in Marije (poročena z Mirkom Lukežič) zapušča pokojna Vida tudi devet vnukov in šest pravnukov, v domovini pa na Ptuju še sestro Angelo in brata Stanka. — Pogrebna maSa je bila v naši cerkvi dne 16. novembra, pokopana pa je bila pokojnica na novem delu slovenskega pokopališča v Rookwoodu.
Naše iskreno sožalje družinam vseh treh pokojnih!
KRSTI —Aleksander Anton Brežnik, Forest Lodge, NSW. Oče Alfred, mati Margaret Erin Cavanagh. Botra sta bila Ivo in Mihaela SuSterSič - Sv. Rafael, Merrylands, 10. oktobra 1992.
Samantha Molloy, Centennial Park, NSW. Oče je Glenn Molloy, mati Nives Čehovin, botrovala pa sta Greh King in Tania Canov. - Sv. Rafael, Merrylands, 25. oktobra 1992.
Simon Filipčič, Erskine Park, NSW. Oče Rajmund, mati Sally Walkingston. Botra sta bila Viktor in Judy Ivec. — Sv. Rafael, Merrylands, 25. oktobra 1992.
Edvvard Anthony Vogrin, New Farm, Qld. Oče Anton, mati Yuying r. Yang. Botra sta bila Stanko in Tonika Heric. — Surfers Paradise, 7. novembra 1992.
Ellie Sophia Pring, West Ryde, NSW. OCe Haydn, mati Marinka r. Brkovec. Botrovala sta Vinko Brko-vec in Dana Vuchich. - Merrylands, 15. nov. 1992.
Staršem in njih družinam ter botrom in sorodnikom iskrene čestitke, zlasti pa seveda novokrščencem z iskreno željo, da bi vse Življenje držali svoje krstne obljube!
POROKA - Danilo Franc Kavčič, Guildford, NSW, sin Franca in Vilme r. Bizjak, rojen v Sydneyu in krščen v Guildfordu, ter Roslyn Gaye Bignold, Guildford, NSW., hčerka Ivana Phineasa Bignolda in Bever-ley Gordon, rojena v Parramatti in krščena v Lalor Parku, NSW. Priči sta bila Bojan Švigelj in Coral Jones
—	St. Patrick, Guildford, NSW, dne 3. oktobra 1992.
Iskrene Čestitke novemu paru!
SLUŽBE BOŽJE
Merrylands — Pri Sv. Rafaelu so poleg rednih svetih ma? ob sobotah ob sedmih zvečer in ob nedeljah ob 9.30 dopoldne, tudi naslednje mašfe, pobožnosti in dejavnosti:
6.	decembra, druga adventna nedelja — Po maši bo v dvorani nastop otrok Slomškove šole za zaključek Šolskega leta, nato bo Miklavž obdaril otroke in odrasle. — Ob drugi uri popoldne bo v farni dvorani avstralske cerkve (vhod je iz Davies Street, Merrylands) predavanje znane Vassule Ryden, ki je prejela od Jezusa privatna razodetja o prenovitvi in pobožanstve-nju človeštva. — Popoldne ob petih bomo na mednarodnem letališču sprejeli p. Davida, ki bo prišel iz domovine na pomoč za božične praznike.
11. do 13. decembra: duhovna obnova za žene in matere na Mt. Schoenstatt, Mulgoa. Vodijo p. David Šrumpf OFM.
13. decembra, tretja adventna nedelja — Po maSi bo naša mladina obiskala in obdarovala stanovalce v Pendle Hill Nursing Home, 2 Wyena Road. Sodeluje tudi mladinski zbor “Nove steze”, enako Slomškova šola in SYP.
16. december, sreda - Začetek božične devetdnev-nice, ki bo vsak večer ob sedmih skupno s sveto mašo. Trije dnevi te božne devetdnevnice pa bodo namenjeni božični duhovni obnovi, ki jo bo vodil p. David. Ti dnevi so ponedeljek, torek in sreda (21, 22 in 23 decembra). Gotovo pridite, da boste Čimbolj duhovno doživljali praznik Kristusovega rojstva!
18. decembra, petek - Zvečer.bo na “Triglavu” bo-
žična prireditev “Carols by Candlelight”. Sodeluje zbor “Nove steze”, kakor tudi SYP (Slovenian Youth Productions).
20. decembra, četrta adventna nedelja — Božična devetdnevnica bo združena z ma$o ob 9.30.
24. decembra, četrtek — Ob sedmih zvečer zaključek božične devetdnevnice.
25. decembra, petek, BOŽIČ, praznovanje Jezusovega rojstva. Opolnoči slovesna polnočnica v dvorani.
—	Ob osmih zjutraj praznična sveta maSa z ljudskim petjem. Ob 9.30 dopoldne slovesna maša z zborovim petjem.
27. decembra, nedelja, Sveta Družina — Praznična maša ob 9.30 dopoldne. Po ma?i Zahvalna pesem za konec leta in blagoslov z Najsvetejšim. Sledi blagoslov otrok ob jaslicah.
31, decembra, četrtek - Večerna maša ob sedmih v zahvalo za prejete dobrote leta.
1. januarja 1993 — Prvi petek, dan novega leta, praznik Matere božje. Sveta maša ob 9.30 dopoldne in ob sedmi uri zvečer.
3. januarja, nedelja, Razglašanje Gospodovo s sveto mašo ob 9.30 dopoldne.
OBISK BOLNIKOV bodo naredili člani diakonije v sklopu našega župnijskega sveta ter bolnike tudi obdarovali. Lepo prosim, sporočite nam pravočasno imena in naslove teh rojakpv. Pravtako nam sporočite, Se želite za praznike, da duhovnik obišče vašega bolnika ter mu prinese Sveto obhajilo na dom.
ZAKRAMENT SPRAVE za božič prejmite Če le mogoče že v začetku adventa, da se izognete navalu tik pred prazniki. Prilika za to bo vselej pol ure pred vsako mašo, na sveti večer pa od enajste ure dalje do četrt pred polnočjo.
“ŠTEFANOVANJE” bomo letos združili z “Dnevom samostojnosti”. Pri tej proslavi bodo sodelovale razne skupine in pevski zbori. Podrobnosti boste zvedeli po radiu in po društvenih in cerkvenih oznanilih. Datum je: sobota 26. decembra.
DEVETDNEVNICA — priprava na božič. Vse, kar je važnega v našem življenju, zahteva skrbno pripravo. Od priprave je odvisen uspeh vsega, kar hočemo doseči. To velja tudi za lepo praznovanje božiča, kije spomin Gospodovega rojstva. Vsak večer ob sedmih bo pri sveti maši tudi devetdnevnica. Lepo prosim, vzemite si čas in posvetite teh devet dni pred božičem skrbi za vašo dušo in pridite! Posebej apeliram na rojake, ki žive v bližini naše cerkve. Naj bi ne manjkali noben večer devetdnevnice! Pred mašo je tudi prilika za zakrament sprave, saj bo med nami p. David.
SLUŽBE BOŽJE - UDELEŽBA UPADA . . . Opažamo, da zadnje čase število pri naših mašah ter pobožnostih kopni. Kaj je vzrok? Če bi posameznike med vami spraševal, bi imeli še in še izgovorov. Eden je, da “smo stari in ne moremo več toliko prihajati kot smo prej”. Vendar pa je ?e vedno vse polno aktivnosti pri naših organizacijah in to celo v poznih (ali zgodnjih jutranjih) urah. Zakaj bi morala biti cerkev prva, ki bi jo Črtali iz naših dejavnosti?! Zgradili smo si cerkev in versko središče. Cebomo zdaj popuščali in pustili v nemar, bo ostala brez vernikov ter bo prišla v tuje roke, ki jo bodo znale bolj ceniti. Pokažite torej, da ne Želite, da bi se to zgodilo! Napolnite našo cerkev za božično devetdnevnico in vse nedelje ter praznike v novem letu!
Devetdnevnica se prične v sredo 16. decembra in bo trajala vse do božične vigilije, v Četrtek 24. decembra. Pričakujemo vas vsak večer ob semi uri, v nedeljo pa ob 9.30 dopoldne. Če pa res ne morete priti vseh devet dni, pa je za vas v ta namen vsaj . . .
BOŽIČNA TRIDNEVNICA, ki jo bo vodil p. David in maševal ter govoril, pa tudi pred mašo spovedoval, so trije dnevi: od ponedeljka do srede (21. do 23. decembra). Z udeležbo nas ne razočarajte, ampak prijetno presenetite!
WOLLONGONG—FIGTREE ima redno službo božjo na nedeljo 13. decembra, ko bo po maši tudi prihod Miklavža v dvorani, in pa 27. decembra, na praznik svete Družine. Poleg tega bo adventna pobožnost vse srede v adventu, vselej ob sedmih zvečer. Na božično vigilijo, v četrtek 24. decembra, bo “polnočnica” ob osmi uri zvečer. Na novo leto, v petek 1. januarja, bo sveta maša ob 11.30 dopoldne. Izredna maja bo v nedeljo 3. januarja —Gospodovo razglašenje — redni pa na nedelji 10. in 24. januarja ob petih popoldne.
CANBERRA ima redno slovensko službo božjo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob šestih zvečer v cerkvi sv. Petra in Pavla, Wisdom Street, Garran, ACT., tako: v nedeljo 20. decembra (četrta adventna in nedelja pred božičem), nato na božični dan (v petek 25. decembra), na novo leto (v petek 1. januarja) in v nedeljo 17. januarja in dalje skozi leto vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Kar sem napisal za Menylands glede padanja ude-
ležbe pri nedeljskih mašah, velja tudi za Canberro in vse druge kraje, kjer imamo slovenske maše vsaj občasno. Pater in sestra potujeta 300 kilometrov iz Sydneya, da imate canberrski Slovenci priliko za bogoslužje v domačem jeziku — ali je res preveč pričakovati, da bi se canberrski rojaki potrudili vsaj enkrat na mesec k naši službi božji? Naj bo to v premislek!
WAGGA WAGGA pride na vrsto za slovensko mašo na nedeljo 20. decembra ob 11.30 dopoldne. Spet se bomo zbrali v sestrski kapeli na Mt. Erin, Edmondson Street. Po maši se boste lahko pogovorili z mladim patrom Davidom, ki pride k nam na pomoč za praznike.
NEWCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo 27. decembra in nato spet 31 .januarja, ko je peta nedelja v mesecu. Kraj je isti: Hamilton; čas pa tudi: ob šestih zvečer. Prideta p. David in sestra Francka.
SURFERS PARADISE: slovenska maša bo v soboto 9. januarja ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Marimac. Po maSi bo srečanje s patrom Davidom. Pred mašo vprašajte patra za spoved!
BRISBANE ima slovensko bogoslužje naslednji dan (nedelja 10. januarja) ob 11.30 dopoldne v cerkvi Matere božje, South Brisbane. Upam, da boste lahko organizirali pevsko vajo in pripravili spored petja pri maši. T*idi k vam pride tokrat p. David. Pred mašo bo na razpolago za sveto spoved. — Naslednje srečanje pri slovenski maši na Zlati obali in v Brisbanu bo spet v tednu po veliki noči.
ZASPANOSTI, SLEPOTE, UTRUJENOSTI, NAVELIČANOSTI, BREZBRIŽNOSTI IN NEZANIMANJA ... - REŠI NAS, O GOSPOD! Po štiridesetih letih naše emigracije v Avstralijo bi bilo potrebno, da bi se vsakdo izmed nas vprašal, na kateri od zgoraj imenovanih “bolezni” boluje. Če zgubimo odpornost, ki smo jo v začetku imeli v veliki meri, bomo postali slabokrvni Slovenci in kristjani ter nas bo prej ali slej pobralo. Koliko se zanimamo za slovenski jezik v družini,’za Sole v Merrylandsu, v Bankstownu, na Mac-quarie univerzi, za društveno življenje, za versko življenje in molitev doma ter udeležbo pri sveti maši? Če smo najraje samo tam, kjer je “luštno”, kjer pa je potrebno malo napora ali osebne žrtve, nas ni zraven — potem gremo rakovo pat . . . Ni ?e prepozno, da se zdramimo, da nehamo kazati s prstom na bližnjega in začnemo pri sebi!
P. VALERIJ AN
'-S*
Mogoče je varati del naroda, ves narod je mogoče varati le kratek čas, popolnoma nemogoče pa je nenehno varati prav ves narod. /Abraham Lincoln/
/NOVA ZASLIŠANJA/
“Kragelj, kakšne stike ste imeli z domobranci? ”
“Ko sem šel v Kobarid, sem obiskal brata, ki je bil pri domobrancih. Bil je vedno v skladišču in ni šel nikamor na nobeno akcijo. Nikoli ni rabil puške, ker je imel pokvarjene prste in je bil zaradi tega odpuščen tudi iz italijanske vojske.”
“Ste poznali poročnika Cotiča? ”
“Videl sem ga v kasarni.”
“Videl? Kakšne stike ste imeli z njim? ”
“Osebno nobenih. Nekoč je prišel v župnišče, kjer smo bili pri dekanu zbrani duhovniki kobariške dekanije. Predstavil se nam je. Rekel je, da je bil prej pri četnikih. Trdil je, daje povezan z Angleži, in nas vabil, naj ljudi nagovarjamo, naj ne nasedajo partizanom, češ da partizani ne bodo zmagali.”
“In vi ste mu verjeli? ”
“V takih razmerah verjameš vsakomur, ki ti napoveduje rešitev in konec vojne.”
“In rešitev je prišla, ko so Nemci s pomočjo poročnika Cotiča požigali in zapirali po Kobariškem, kajne, Kragelj? ”
Nekoliko se je ustavil in beležil najin pogovor. Nato se je malo zamislil, kot bi iskal novo vprašanje, čeprav gaje imel na papirju.
“Kragelj, poznate nekega Srdžana Kacafura? ”
“Seveda ga poznam.”
‘in kje je sedaj? ”
“Ne vem. Verjetno študira, če ni že končal študija.”
“Čudno, da nimate več stikov s svojimi nekdanjimi prijatelji! Kje pa ste ga spoznali? Kolikor vem, ni iz teh krajev.”
“Po kapitulaciji Italije je prišel iz Padove peš. Raztrgal si je čevlje. Prijavil se je k partizanom. Oglasil se je pri meni na Livku in me prosil, naj bi šel do njegovih sorodnikov v Tolmin, da bi mu priskrbeli nove Čevlje. Oče je nekje v Rimu, mati in dve sestri pa v Benetkah. Sam je študiral v Padovi. Ustregel sem njegovi prošnji, ker se mi je smilil. Za-
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$40.— Feliks Drobež; $10.— Marija KovačiC, Otto Zdražil, Franc Žele, Ivo Leber, Stanko Kolarič; $5.— Anica Kalc, Ivanka Bajt .$1.— Zofka Valentinčič, Zdravko Žele, Valerija Sedmak; $1.— Marica Ozvatič.
V	POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM:
$35.— Ivanka Bajt (namesto božičnih voščilnic znancem); $30,— N.N. (za lačne); $20.— Marija Uršič (za lačne v Afriki, namesto božičnih voščilnic znancem), družina Jože Gosak (za najbolj lačne); $10.— Ivanka Študent (za lačne).
MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $$100,— N. N.; $20,—Marija Frank. VSEM DOBROTNIKOM NAJ BOG STOTERO POVRNE!
Okrešelj
n
KATOLIŠKO SREDIŠČE
SLOVENCEV PO SVETU . . . smo v MISLIH že večkrat o-menili. Je naslednik RAFAELOVE DRUŽBE, ki je uspešno delovala do aprila 1941, po končani drugi svetovni vojni pa ji ni bilo dano zaživeti znova. To novo ustanovo v prid izseljencem je ustanovila Slovenska škofovska konferenca na seji 13. marca 1990, z dekretom nadškofa Šuštarja z dne 9. aprila 1990 pa je bil za ravnatelja KSSS postavljen JANEZ RIHAR, župnik Župnije Ljubljana-Fužine. Sprva je upravljal svojo novo službo na svojem župnem mestu, letos pa je že uredil pisarno v nadškofijski hiši na naslovu Poljanska cesta 2. Kot pisarniška moč uraduje s. Marjana Korber, za enkrat od ponedeljka do petka po dve uri na dan, od 11 do 13 ure. Telefonska številka pisarne je (061) 132075 Telefonska številka Župnišča Fužine in direktna zveza z ravnateljem Riharjem je
(061) 454 246,
Fax pa (061) 446 135.
V	pisarni ima svoj sedež tudi novoustanovljena organizacija Slovenija v svetu, ki so jo priklicali v življenje vrnjenci iz izseljenstva oz. njih otroci.
Z letošnjim oktobrom je središče KSSS začelo izdajati tudi svoje glasilo z imenom OBVESTILA, za enkrat dvomesečna razmnoževalnina na skromnih šestih straneh, a kljub preprosti obliki za nas izseljence zelo informativne vsebine. Za nas ima razne zanimive novice, oznanila o novih knjigah, audi o- in video-
radi velikih stopal ni mogel najti primernih čevljev. Njegovim sorodnikom sem povedal, kje je. Priskrbeli so mu nove čevlje, prave gojzarje. Fant je bil izredno vesel.”
“In kakšno protiuslugo ste za to zahtevali? Da bi vam dajal poročila o partizanih? ”
“Nobene protiusluge. Celo pisalni stroj sem mu posodil, da gaje nesel v Matajur, kjer so imeli svojo bazo.”
“In po kaj je večkrat prihajal k vam? Mi smo o vsem dobro obveščeni.”
“Prosil me je, da bi sporočil materi v Benetke, kje je in naj bi ga prišla obiskat.”
“In kaj ste sporočili materi? ”
“Pisal sem ji, naj se oglasi pri meni, kjer bo lahko videla sina partizana.”
“In je prišla? ”
“Da. Je prišla poleti 1944, menda ravno na praznik svetega Jakoba. Vem, da smo takrat priredili neko igro, ki jo je tudi ona gledala. Ostala je na Livku nekaj dni in se je yečkrat srečala s sinom.”
“Ali je Srdžan vedel, da vi hodite v Kobarid, kjer so bili Nemci in domobranci? ”
“Če sem šel-celo v Tolmin, je vedel, da hodim tudi v Kobarid!”
“Da nosite poročila? ”
“Kakšna poročila? Vprašajte ljudi, če so kdaj Nemci ali domobranci napadli partizane, ko so bili v Matajurju. Duhovniki smo hodili v Kobarid na svoja srečanja in konference. V vojnih razmerah je bilo dovolj moralnih vprašanj, o katerih smo razpravljali.”
Ali niste vpričo Cotiča govorili tudi o imenih terencev? ”
“Smo in Cotič je zlorabil naSe zaupanje.”
“Kakšne zveze ste imeli z nemškim kapetanom v Kobaridu? ”
“V drugi polovici aprila 1945 so Nemci napravili akcijo proti Kuku in Livškim Ravnam. Pod Ravnami so jih partizani napadli in tudi nekaj Nemcev pobili. Nemci so takrat pobrali tri može iz vasi Avsa in Perati in jih odpeljali za talce. Šel sem v Kobarid in z bratom sva prosila kapetana, naj jih izpusti, češ da niso prav nič krivi. Izpustil jih je pod pogojem, da pripeljejo mrtve Nemce do glavne ceste. To so obljubili in so šli skupaj z mano domov. Zagrozil pa je, da bodo represalije, če se to ne zgodi. K sreči je prišlo do kapitulacije, da so ostali doma in niso izpolnili dane obljube.”
“Kdo pa je pripeljal Nemce leta 1944, ko so požigali senike in hiše? ” “Kolikor mi je znano, so Nemci takrat pripravili splošno ofenzivo na Kobariškem in po Benečiji. Bombardirali so tudi nekatere kraje pred ofenzivo. Če so šle cele brigade partizanov čez Livek, mislim, da niso bili nevidni. Ni bilo treba, da bi kdo javljal Nemcem njihovo prisotnost.” “Kakšne zveze ste imeli s Hrastom? ”
“S katerim Hrastom? Na Livku je veliko Hrastov.”
“S Simonom!” je poudaril.
“V župnišču so bile shranjene knjige bivšega prosvetnega društva. Simon je rad bral in se ukvarjal zlasti z ugankarstvom, zato je prihajal po knjige.”
Kaj sta govorila? ”
“O knjigah, če je prišel po knjige.”
“In o politiki, o terencih, o premikih partizanov, o tem ni bilo govora? ”
“Tudi o tem, saj je bil nekaj časa pri partizanih. Ni mu bilo prav, da se nekateri tiščijo doma, druge pa pošiljajo v ogenj.”
“Ali je pri tem mislil na terence? ”
“Verjetno.”
“Kdaj ste se srečali s Furlanom? ” je kapetan Stane usmeril vprašanje drugam.
“S kakšnim Furlanom? ” sem se začudil.
“Ne delajte se nevednega!”
“Res ne vem, na koga mislite. Ne poznam nobenega človeka, ki bi se pisal Furlan.”
“Vodnik na karavli na Livških Ravnah.”
“Jaz nisem imel nobenih stikov s karavlo.”
V	hipu pa se mi je posvetilo, za kaj gre. Nekaj časa pred mojo aretacijo je prišel Peluž k meni in me nagovarjal, naj se umaknem čez mejo. Rekel mi je, da me imajo zelo na piki in me bodo verjetno zaprli. Povedal mi je, da bo vodnik zbežal, ker ne prenese več takega življenja.
“Zdaj imate lepo priložnost,” mi je rekel. “Pojdite z njim. Obleko smo mu že spravili na drugo stran.”
“Ne morem,” sem mu rekel. “Če bi imel ta namen, bi bil to napravil že prej, kot so naredili drugi duhovniki s Kobariškega, da so se umaknili pred priključitvijo. Sklenil sem, da ostanem pri svojih ljudeh, pa naj pride karkoli.”
Tisti vodnik je bil Slovenec in seje pisal Furlan. Resje prav tisto noč zbežal čez mejo. Na ravnah je nastal halo. Kapetan Stane je divjal, ker mu ni šlo v glavo, da bi se pri vsej njegovi budnosti moglo kaj takega zgoditi. In zdaj je Stane iskal krivca. Prepričan je bil, da sem imel jaz stike z njim in ga nagovarjal, naj zbeži. Priznam, da meje pri tem zaslišanju obhajala misel, zakaj nisem takrat izkoristil priložnost. Mislil sem si: ljudje bi bili ostali brez duhovnika, zdaj so pa tudi. /Dalje prih./
kasetah. Vsekakor nekaj, kar smo v izseljenstvu že dolgo potrebovali in iskali po različnih virih. Zdaj je na nekaj Ustih in bo v dobrodošlo pomot zlasti verskim središčem po svetu.
Za uvodnik prve izdaje OBVESTIL je Rihar uporabil besede iz pisma urednika MISLI, ki se glasS:
"Izredno vesel sem bil, da sem bil ob srečnem naključju obiska domovine lahko prisoten na sestanku Katoliškega središča Slovencev po svetu (KSSS). Razgovarjali smo se o delu za izseljence in tudi postavili temelje OBVESTIL. Če hočemo cimveč skupnega plodnega dela za versko in narodno ohranjanje slovenstva po svetu, je povezava — pa četudi skromna — nujna. (...)
Razveseljiv je občutek, da ne delamo nekaj novega. Kar gradimo, o-življamo na temeljih Rafaelove družbe, katere začetek je že v daljni preteklosti, ko je slovenski izseljenec potreboval vodilno roko v pomol, pa mu je ni dal nihče razen slovenske Cerkve. (. . .) Zdaj je Sas, da slovenska Cerkev preko Katoliškega sred/šCa Slovencev po svetu zopet pokaže svojo skrb za slovenski živelj po svetu. Čimveč naših izseljencev bo zajela njena reševalna roka, več bo tudi lahko dobrega storila. Naj jo spremlja božji blagoslov!"
Adventni venec nas spominja, da praznik Gospodovega rojstva ni več daleč. Da bi pri jaslicah našli srečo in mir, ki ga svet ne more dati, to želita vsem sodelavcem in dobrotnikom, naročnikom in bralcem uredništvo in uprava MISLI.
Enako želijo vsem rojakom širne Avstralije Vaši slovenski duhovniki, sydneyski sestri ter naši posinovljeni misijonarji!
Naš Dom počitka
/Dom m. Romane,
KEW, Vic./
LETOS v septembru smo pokopali rojakinjo Stanislavo. Živela je sama v hiši. Ko večkrat ni odgovorila na telefonski klic, je postalo sumljivo. Res: našli sojo ležečo na tleh — mrtvo. Že v februarju, ko smo odpirali Dom počitka m. Romane, je omenjala svojo preselitev vanj. Pa so zmagali razni neutemeljeni pomisleki: da je za tak Dom še premlada (imela je 72 let), da ne bi rada izgubila hiše, ki jo je namenila hčerki, da morda ne bi zmogla visokega plačevanja, da bi še rada pomagala v naši knjižnici ... O vsem tem sva se pogovorila par dni pred smrtjo, ko sem ji s kratko razlago odstranil vse strahove in popolnoma napačne predstave o vstopu v naš Dom počitka. Mirna in vesela se je odločila, da pride čim prej, žal pa je nenadna smrt prekrižala njene račune. Ko sem kropil njeno krsto, sem si mislil: Ko bi pravočasno prišla v nd& Dom počitka, bi ob odloženih skrbeh in redni zdravniški skrbi morda sploh ne prišlo do srčnega napada, ob kakem napadu pa bi bila takojšnja pomoč tudi lahko uspešna za podaljšanje življenja. . .
Zakaj sem to napisal? Ker vem, daje več takih Stanislav in Stanislavov med nami, ki imajo več ali manj enake pomisleke glede Doma počitka, katerega je na-?a narodna skupnost zgradila z najiskrenejšimi nameni prav zanje. Mnogi so napak informirani, ne da bi se prepričali, kakor se je končno Stanislava, a žal prepozno. Zato tu nekaj besed o vsem tem.
Njena skrb, da je “premlada za Dom”. Dom naj služi tistemu, ki ga je potreben, pa naj bo star devetdeset let in čez, ali pa dvajset. Zanj ni nihče premlad in nihče prestar. Končno je zdravnik tisti, ki odloči. Žal bi mi bilo za vsakega Slovenca, ki bi čakal tako dolgo, da ga bo končno lahko sprejel samo še kak Dom onemoglih — Nursing Home.
Dom počitka m. Romane ni nikak zapor. Stanislava bi ?e vedno lahko pomagala v naši knjižnici, kakor MrČunova Julka v kuhinji Baragovega doma. Šla bi za nakup v Kew po svoji volji, k hčerki na obisk ali tudi na počitnice. Nedeljske maše, prireditve v dvorani, obiski znancev redni zdravnikovi obiski ... Pri tem
pa domače okolje, domača hrana in domači jezik. V hiši pa slovensko osebje, ki nudi 24-urno oskrbo v vsakem pogledu. . . Kaj more kdo pričakovati več za res brezskrbno jesen življenja?
Stanislavo je skrbela hi?a, koliko bo morala dati ob vstopu in Čfe bo zmogla plačevati “visoko” stanarino.
Naj povem, da je bil od vsega početka namen našega Doma počitka, da bo v pomoč Slovencem in nikomur v dobiček. Vzdrževati pa se seveda mora in stroški niso majhni.
Sleherni dar je ob vstopu v Dom počitka hvaležno sprejet, ni pa nikak pogoj za vstop. Drugo je vstopna vsota, ki prav tako ni pogoj za sprejem, lahko pa zmanjSa tedensko plačevanje stanarine. Vstopna vsota pride po državnih predpisih v poštev le za tiste, ki imajo nad 20.000 dolarjev premoženja. Oseba ostane lastnik, ter dobi pri nas celotno vsoto povrnjeno v primeru odhoda iz Doma. (Tega pravila druge take ustanove nimajo.) Dom ima pravico le do obresti, ki mu pomagajo vzdrževanje. Državne oblasti (Social Securi-ty) zaradi tega lastništva ne zmanjšajo nikomur pokojnine, kakor bi jo, če bi oseba večjo vsoto denarja hranila na svoje ime.
Kdor ima nad 20.000 dolarjev premoženja, plačuje za stanarino in vso oskrbo v našem Domu počitka standardno vsoto tedensko, ki je danes 210 dolaijev. Kot omenjeno, vstopna vsota to številko lahko zniža.
Osebe, ki nimajo drugega doprinosa razen pokojnine in državnega dodatka ter nimajo preko 20.000 dolarjev vrednosti, plačajo za stanarino in vso oskrbo le 85% pokojnine in državnega dodatka (danes 160 dolarjev tedensko), 15% pa ostane njim za vsakdanje potrebe.
Upam, da je z gornjo razlago na kratko vse pojasnjeno. Ni težko uvideti, da Dom počitka m. Romane ne zahteva preveč, najmanj v primerjanju z drugimi takimi ustanovami. Slovenci smo v Avstraliji majhna skupina. Ponosni smo lahko na Dom počitka, ki je nov in lep, da ga občuduje vsak obiskovalec, ko prvič stopi vanj. Občudovanje pa preide v začudenje, daje dve tretjini sob — Se praznih . . .
DNE 18. oktobra, na misijonsko nedeljo, je iz na?e skupnosti bila sprejeta v občestvo Cerkve ELIZABETA PISTOR. Je četrti član mlade družine Rika in Suzi r. Jenko. Botrovala sta Sonja Pahor in Frank Jenko. StarSem čestitke, Elizabeti pa božje modrosti in obilo zdravja v življenju!
Kot po navadi je tudi letos na misijonsko nedeljo bila lepa udeležba pri maši in potem tudi na misijonskem B.B.Q. Ves dohodek prireditve — 950 dolarjev — je bil oddan nadškofijski misijonski pisarni za potrebe misijonov. Vsem, ki podpirate misijonsko dejavnost iz leta v leto, Bog plačaj!
Dne 26. oktobra je umrl JANKO KAČAR. Pogreb je bil 29. oktobra z mašo zadušnico, ki je bila opravljena v naši cerkvi. Naj počiva v božjem miru!
Po kratki in zahrbtni bolezni je dne 10. novembra v Julia Fear Centru umrl ANTON ZUPANČIČ, star komaj 29 let. Toni je bil operiran pred mesecem in pol za tumorjem na možganih. Žal so bili možgani že tako poškodovani, da ni bilo več.pomoči. Lepo pripravljen na srečanje z Bogom je odšel v večnost. Dne 13. novembra zvečer smo zmolili rožni venec, 14. novembra pa smo ga po maši zadušnici v naSi cerkvi spremili k večnemu počitku na pokopališče Enfield, kjer bo izmučeno truplo čakalo vstajenja. Staršem Jožetu in Anici ter bratu in sestrama globoko sožalje, Tonija pa priporočamo božjemu usmiljenju. Naj počiva v miru!
Naši prvoobhajanci in birmanci bodo imeli s starti posebno družinsko mašo dne 13. decembra popoldne ob tretji uri. Vabljeni!
Verouk pa je redno vsako prvo nedeljo po maši v naši knjižnici.
Slovenska radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je vsako prvo, drugo in tretjo sredo v
t C5—i
SVITA DRUŽINA
 1
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Ho!y Family Slovene Mission,
51 Young A ve, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Wel/and, S. A., 5007J Tel.: (8) 346 9674 - Fax: (8) 3463487
mesecu, zvečer ob 7.30 na valu etnične radijske postaje 5 EBI FM. Vabljeni k poslušanju!
*
Božični spored:
Dne 21. decembra zvečer ob sedmih bo spokorno bogoslužje in priprava na božično spoved. Starejša skupina jo ima v cerkvi, mladina pa v dvorani.
Priložnost za zakrament sprave je pred vsako ma?o skozi vso adventno dobo, na božično vigilijo pa popoldne in zvečer.
Kot navadno bo tudi letos slovesna polnočnica z zborovskim petjem. Na božični dan — praznik Gospodovega rojstva — bo sveta maša samo ob desetih dopoldne.
Praznik svete Družine, zavetnice naše cerkve, bomo •slavili na prvo nedeljo v januaiju. Kot vsa leta bo po bogoslužju B.B.0.
Rojake v Milduri in Berriju bom obiskal pred božičem po dogovoru z obema skupnostima.
Vsem rojakom želim milosti in notranjega miru polne božične praznike, v letu 1993 pa božjega blagoslova in varstva pri vašem delu — posebej še rojakom Južne in Zapadne Avstralije!
P. JANEZ
Res pravi Avstralec. Kdo ga ne pozna!
Z V&H l/€THOV
V	RIMU so bili vsi slovenski Škofje “ad limina” od 4- do 14. novembra letos. Obisk je zgodovinskega pomena, saj je to prvi5 po mednarodnem priznanju samostojne Slovenije in ustanovitve Slovenske škofovske konference.
“Ad limina apostolorum” je latinski izraz in pomeni “na grobove apostolov”. Uporablja se za uradne obiske škofov od casa do casa. Kot ostali so zdaj pri-šli v Rim naši Škofje, da poročajo o delovanju svojih Škofij, obenem pa se ob bogoslužju na grobovih apostolov, učiteljev v veri, sv. Petra, sv. Pavla, sv. Cirila ter bazilikah Marije Snežne in Lateranu znova pozive ter se v imenu svojih vernikov zahvalijo Bogu za tisoč-letno krščansko preteklost in božjo pomoč v teku zgodovine. Ob obiskih na enajstih rimskih kongregacijah in papeških svetih osebno urede marsikaj, kar bi sicer vzelo Sasa. Govor papeža Janeza Pavla II. našim Škofom in po njih vsem slovenskim vernikom je na strani 196 te Številke.
PODATKI papeškega urada za zadeve svetnikov navajajo, da je bilo doslej razglašenih za blažene in svetnike, kot posamezniki ali v skupinah, 374 vernikov, ki so izgubili življenje v obdobju francoske revolucije. Kandidatov pa je Se precej, a procesi Se niso končani.
Zdaj pa so že na vrsti mučenci iz Španske revolucije, ki nam je Časovno zelo blizu. ProglaSenih je Se 122 in umorjeni so bili od julija do decembra 1936 kot žrtve verskega preganjanja.
Ne bo dolgo, ko bo kongregacija raziskovala muče-niStva zadnjih petdesetih let. Prepričan sem, da bodo tudi mnoge žrtve komunistične revolucije v Sloveniji priznane za to, kar so bile — mučenci zaradi vere v Kristusa in ljubezni do njega. Med njimi imamo res mnoge kristalne značaje, ki bi bili vredni Časti svetni-§tva.
PapeŽ Janez Pavel II. je leta 1984, ob razglasitvi 99
angerskih mučencev, dejal: “. . . Obtožili so jih, da so se kompromitirali s ‘protirevolucionarnimi silami'. Tako se dogaja skoraj v vseh preganjanjih, včeraj in danes. Vendar pri moških in ženskah, katerih imena določno poznamo — je namreč še mnogo drugih, ki bi vsekakor zaslužili isto oceno —, ni nobenega dvoma iz raziskav tega, kar se je z njimi dogajalo in kakor so pred sodišči odgovarjali, da so bili trdno odločeni — tudi za ceno lastnega življenja — ostati zvesti temu, kar jim je narekovala njihova vera. Pa tudi ni nobenega dvoma glede najglobljega razloga, zakaj je prišlo do njihove obsodbe: to je bilo sovraštvo zoper vero, ki so jo njih sodniki imeli za ‘nespametno pobožnjakarstvo’ in za ‘fanatizem’.. .”
OTTO HABSBURG, sin zadnjega avstrijskega cesarja, je prejel odlikovanje za “zasluge in uspeSno delo na področju laiškega apostolata”, medaljo kardinala Rossija. Odlikovanec je v vsem svojem dosedanjem življenju nastopal kot prepričan kristjan in pokončen katoličan. Zlasti se vsa zadnja leta trudi, da bi pri združevanju Evrope upoštevali njeno krščansko zakoreninjenost in dediSČino. Otto dr. Habsburg je v zahvalnem govoru poudaril, da se je Cerkev pod vsemi papeži vedno zavzemala za evropsko združevanje in zbliževanje. Kristjan je dolžan javno pokazati, če in kadar je treba, svojo vernost in odnos do “večnih vrednot”.
DOBO PROTESTOV lahko imenujemo naš čas, saj so protesti na dnevnem redu in za vse mogotfe in nemogoče. Me je pa vseeno začudil naslov članka: Mati Terezija protestira. Kaj ima ta žena pri vsem svojem delu Čas celo za proteste? sem se spraševal. In vendar je res: protestirala je pri indijski vladi, ki načrtuje zakon prepovedi beračenja. Najmanjša predvidena kazen za prestopek je pol leta zapora za vsakega, ki bi ga zasačili pri beračenju v glavnem mestu New Delhiju in Šestih drugih območjih Indije, ki so pod vladno upravo. Beračenje po razlagi vlade zajema vse, ki s petjem, plesom, prerokovanjem, umetninami ali pa zaradi telesnih okvar, poskušajo dobiti miloščino.
“Kaj ti reveZi počnejo slabega? Vlada bi jim morala
SLO VENI A N FUNERA L SER VICE
A F D A
Tel: 724 5408	f/
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
preskrbeti najnujnejše za življenje, namesto da jih kaznuje,” je dejala m. Terezija.
Njeno protestno pismo je dobil indijski minister za socialno skrbstvo.
SLABA POROČILA prihajajo še vedno iz Bosne in Hercegovine, kjer se vojna tragedija samo nadaljuje, kr§i sleherno premirje, žrtve pa gredo v visoke tisoče. Hrvaški radio je nedavno poročal, da je bilo v sedmih mesecih vojne v BiH pobitih najmanj 128.000 muslimanov in Hrvatov. Poročilo se je sklicevalo na podatke ministrstva za zdravstvo v Sarajevu.
Število ranjenih se je dvignilo na okrog 133.000. Pri tem je treba upoštevati, da so podatki zaradi nepreglednosti situacije v notranjosti BiH zelo nepopolni. Niso pa bili objavljeni doslej podatki o Številu ranjenih in mrtvih na srbski strani. O njem lahko za enkrat samo ugibamo. Prepričani pa smo, da je prav tako zelo visoko število žrtev tudi tam.
ZASKRBLJUJOČA je novica, ki jo je objavila v Londonu organizacija babic in ginekologov: v zadnjih dvajsetih letih se je v Veliki Britaniji Število splavov pri mladostnicah povečalo za Štirikrat. Leta 1969 se je odloCilo za splav 11,200 deklet v starosti od 15 do 19 let; leta 1972 jih je bilo 27,000, leta 1980 že 36,400, leta 1988 pa kar 43,300. Vseh legalnih splavov v Angliji in Walesu je bilo lani 173.900. To pomeni, da se je za splav odločila tretjina žena, ki so mlajše od dvajset let. To so strahotna dejstva, številke, ki dajo rrjisliti vsakemu poštenemu človeku.
RAZISKAVA javnega mnenja, ki je vključila šest tisoč ljudi iz Šestih evropskih držav, je spraševala, kaj mislijo o značaju naroda, ki mu pripadajo, kakor tudi o značilnostih sosednjih narodov in njih izdelkih. Po odgovorih naj bi Italija imela največ smisla za oblačila, Japonci za televizorje, Nemci za pralne stroje, Francozi pa so izvedenci za kozmetiko.
Zanimivo je, da Angleži izstopajo v tej anketi z dvema nasprotujočima si lastnostima. Veljali naj bi za najbolj dolgočasne v Evropi, obenem pa slovijo po svojem smislu za humor.
Razmišljanja o slovenskem narodu je v eni svojih knjig razkril dr. Trstenjak. Njegovi izsledki so kaj zanimivi, sladki in grenki.
PAPUA-NOVA GVINEJA ima iz leta v leto več kriminala. Izraz nezadovoljstva zaradi tega je dogodek, ki se je zgodil nedavno v Port Moresbyju: Anton Tei-tei je s tremi prijatelji napadel redovno sestro ter jo hotel posiliti. Nekdo mimoidočih je to ubranil s tem, da je z nekaj pomočniki nasilneža s kamni in palicami tako pretepel, da je na poti v bolnišnico umrl.
Tudi drugod po svetu je vedno več primerov, ko ljudje vzamejo zakon v svoje roke ter kaznujejo zlo-
CELOTNA anglikanska episkopalna župnija sv. Marije v Aringtonu (Texas, ZDA) se je odločila, da prestopi v katoliško Cerkev. Njen župnik A113n Havvkings je izjavil časnikaijem, da je Že dolgo njegova želja, da bi postal katoliški duhovnik. On in njegovi verniki se ne morejo sprijazniti z nekaterimi odločitvami Episkopalne cerkve, še posebej z ordinacijo žensk v duhovniško službo. Njihov Skof Clarence Pop iz episkopalne Škofije Fort Wort je z razumevanjem sprejel odločitev celotne Župnije, saj se tudi sam ne strinja z razvojem v svoji cerkvi.
Po zadnjih odločitvah anglikanske cerkve, ki je sprejela žensko duhovništvo, smemo pričakovati še več primerov množičnega prestopa h katoličanstvu. ki hoče — vsaj doslej — ohraniti svojo dvatisočletno tradicijo. So pa, če pomislimo, taki prestopi samo vrnitev domov, odkoder so bili njih predniki prisiljeni oditi po odloku nesrečnega kralja Henrika VIII. Vrniti se domov pa je vedno nekaj lepega in prijetnega.
BARAGOV DAN, ki ga vsako leto organizira Ame-riSka Baragova zveza, so letos praznovali 5. in 6. septembra v Marquettu, Mich., središču škofije našega velikega misijonarja in svetniSkega kandidata Friderika Baraga. Tudi več sto Slovencev iz vseh delov Amerike pride vsako leto na to slovesnost. Ljubljanskega nadškofa Šuštarja ie tokrat nadomeščal Skof Jožef Kvas.
  »»«».»»»,
DO YOU NEED AGOOD PLUMBER? i: POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ,
5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
cinca. V tem se kaže nemoč policije in nezaupanje do nje ter do sodišč, ki odmeijajo prenizke kazni. Rešitve pa v tem tudi ni, saj to ni samoobramba, ampak izvršitev obsodbe brez sodnega procesa.
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO and JOE
MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. 3061
 o—i
kanem naših mladih
DRAGI OTROCI!
Koga pa naj danes predstavlja slika Galerije mladih? Melbournska mladina bi seveda spoznala, da je na njej MARY PETELIN, ki živi s starši — oče Franc je iz Leskovca pri Krškem,mama Marija izZgornje Ponikve — in bratom Frankom, priznanim harmonika-šem, v Kew, komaj nekaj deset metrov od slovenske cerkve. Ko je bila majhna, je bila zelo boječa: samo pogledal sem jo, pa se je Že vsa v solzah skrila za mamino krilo. Kmalu pa se je navadila domače družbe: postala je učenka Slomškove Sole in se vkljutila v mladinske aktivnosti verskega središča, nastopala je na našem odru, ali pri raznih prireditvah v narodni nosi kazala svojo narodno pripadnost. Tudi njena slovenščina je dobra, pogojena na domu v družini in v slovenski Soli, tako naši Slomškovi kot kasneje v državni sobotni za srednješolce. Mary je maturirala tudi v slovenščini leta 1988, nato pa začela Študij na Avstralski katoliški univerzi. V Študiju je bila vsa leta zelo vestna in trud je bil kronan z uspehom: njena Diploma of Teaching (Primary) ima datum 1. maja 1992. Z večernim študijem letošnjega leta pa je napravila Še korak naprej ter bo enkrat v aprilu prihodnjega leta prejela diplomo Bache/or of Education. Čestitamo!
Žal se je zaradi splošne brezposelnosti tudi Mary
KAKO RASTE MAMA
NAJPREJ JE SAMA TEMA,
NAJPREJ JE VELIK NIČ,
POTLEJ JE MAJCENA DEKLICA IN IZ NJE LJUBEK DEKLIČ.
IZ NJEGA MAMICA ZRASTE,
A RASTE DOLGO IN MNOGO LET. POTEM PA JE TO KAR NAENKRAT IN JAZ PRIDEM NASVET.
IZ MAMICE ZRASTE MAMA BOGVEKDAJ, KAR NEKEGA DNE,
KO ŠE SAMA NE VE, DA JI PADA PRVI SNEG NA LASE.
KO JAZ ODRASTEM, RASTE MAMA POČASI NAZAJ,
DOKLER BABICA NE POSTANE IN PRIDE Z VNUKI V RAJ.
TONE PAVČEK
uvrstila v dolgo vrsto študentov, ki sicer končajo študije, zaposlitve pa ne dobijo. Mary je v zameno za učiteljsko službo in poleg večernega nadaljevanja študija sprejela poučevanje v naši Slomškovi šoli (nekoč učenka, zdaj pa učiteljica — ali ni to lepo?), kjer jo je lepo vpeljala naša dolgoletna učiteljica Pahorjeva Pavlina in jo imajo učenci zelo zelo radi. Mi pa smo ji iz srca hvaležni, saj je po odhodu sester tudi pri Slomškovi šoli nastala vrzel. Z začetkom našega Doma počitka m. Romane pa je Mary začela delati tudi tam — dokler seveda ne bo dobila kako učiteljsko mesto, za katerega se je ^pripravljala z vso resnostjo toliko Časa. Žal vse izgleda, da to še ne bo tako kmalu.
Mary želimo, da bi ohranila svojo vedrino in pripravljenost deliti svojo dobro voljo in svoje zmožnosti drugim, naj bo šolskim otrokom, ali pa ostarelim in bolnim.
Dragi stritek! Naj Te enkrat Se jaz lepo pozdravim. Pisem pa Ti zato, ker se mi smiliS, ko ne dobi? ni2 kaj preveč pošte od kotičkarjev. Naj to moje pismo zaleže za deset drugih. Tvoj
Pripis: Ko sem pismo oddal, sem se pa spomnil, da ga nisem podpisal. Pa ugani, kdo sem!
Kdo si? Lumpek, da starega strička takole vlečeš za nos. No ja, saj razumem šalo, a drugič se pa le podpisi, da bom vedel, s kom imam opravka. — Striček
BAYSWATER NORTH, VIC. — Dne 20. septembra letos je Slovenski narodni svet Viktorije predstavil v cerkveni dvorani program z naslovom “Pesem pomladi” s častnim gostom prof. Lojzetom Peterletom, in pa priročnik Drage Gelt, Magde Pišotek in Marije Penca “Učimo se slovensko 1. del - Let’s Leam Slov-enian Part 1”. Tžma dne je bilo spoštovanje pomladi slovenskega naroda, pomladi svobode, lepih misli. Predstava je bila zelo uspešna in vsi nastopajoči, predvsem pa mladina, so dokazali vsem prisotnim svoje spoštovanje do slovenstva.
Častni golst tega dne, prof. Peterle, je v svojem govoru z navdušenim priznanjem pohvalil naše delo.
Nemogoče nam bi bilo uspeti z izdajo Šolskega priročnika brez nesebične pomoči in denarnih prispevkov posameznikov, predvsem pa melbournskega verskega središča in Slovenskega narodnega sveta Viktorije, ki seje z navdušenjem ponudil, da prevzame izdajo našega dela.
Hvaležna sem, kakor tudi Magda in Marija, da je naše delo končno med otroci.
Iskrena hvala vsem za sodelovanje pri predstavitvi in pa založniku, Slovenskemu narodnemu svetu Viktorije, za uspešen korak. Srečno in lep pozdrav!
Draga Gelt
ST. MARY’S, N. S. W. — Ker najbrž se niste dobili sporočila, MISLIM v objavo zdaj jaz sporočam, da je dne 29. junija letos v Lithgow-u, NSW, umrl mo5 moje sestre ALOJZ ČERNE. Pokopan je na katoliškem pokopališču kraja njegove smrti. Pokojnik je bil rojen 7. junija 1924 v Grčni, sedaj Nova Gorica.
V	Avstralijo je prišel z ladjo “Goya” dne 25. oktobra 1949. Delo je dobil pri Železnici v Lithgow-u kot mehanik in služil na istem mestu do petinšestdesetega leta, ko je stopil v zasluženi pokoj. Žal ga je užival komaj nekaj let.
Pokojni Alojz zapušča ženo Dino rojeno Colja ter dve hčerki, Anito in Loretto.
Sprejmite na?e najlepse pozdrave — Ina Stanjko
Za sporočilo se vam iz srca zahvaljujem ter prosim oproffenja, da pisma nismo takoj objavili. Sožalje pokojnikovi družini, on pa naj potiva v veifnem miru pri dobrem Bogu! — Urednik
MONA VALE, NSW — Dragi pater urednik! Rada bi napisala nekaj vrstic v spomin moje pokojne mame, ki nas je zapustila 6. avgusta letos v starosti 92 let. Umrla je v Kanalu ob Soči, kjer je živela zadnja leta svoje bolezni pri hčerki Gabrijeli. Njeno ime je MARIJA FABIJAN r. Humar, po rodu pa je bila iz Gr-garskih Raven. Bila je dobra mati šestim hčeram in dvema sinovoma. Ob smrti je zapustila kar 19 vnukov in 18 pravnukov. Pogrebna maša je bila v farni cerkvi sv. Križa v Batah. Opravil jo je kanalski gospod dekan
Klli£M AVfTHALiKl tlOUNUL ,
Srečko Šuligoj. Nato so jo položili v družinski grob poleg Že dolga leta pokojnega moža Andreja. Večina otrok živi v domovini, ena hčerka je v Argentini, jaz in brat pa živiva v Avstraliji.
Lep pozdrav in obilo uspeha pri urejanju lepih “Misli”, ki jih prejemamo že dolga leta in vselej težko čakamo. In hvala za objavo tega pisma. — Pavla Fabian in družina.
CARRARA, QLD. — Je že nekaj časa, odkar sem bil v stiku z Vami. Takrat še niste preživel praznovanja zlatih redovnih obljub na drugem obisku domovine. Danes pa že vodi misijon sv. Cirila in Metoda nova, mlada moj, Vaše odgovorno delo pa so “Misli” in kar prav je tako. Ne smete se prehitro izčrpati, prihranite nekaj za jutri. Upam, da v bodoče ne bo več tistega izgovora:“Saj veš, da nimam časa . . (2al ta izgovor za enkrat ?e vedno velja. — Op. ur.)
Gotovo je že kdo drug poslal poročilo, da smo imeli v naši sredi prof. Lojzeta Peterleta. Ne bi rad ponavljal, zato vzemite iz mojih vrstic, kar se Vam zdi primerno. Kratek čas je bil visoki gost med nami, zato je bila izkoriščena vsaka urica. Po sprejemu na letališču Coolangatta takoj v Cornubijo, delček Slovenije v Oueenslandu, kjer je sedež in skromen skupni dom “Planinke”, najstarejšega slovenskega društva v Avstraliji. Veliko število rojakov se je zbralo, med nami tudi tukajšnji hrvaški duhovnik Fr. Nikica, ki ima rad slovensko družbo; in pa Fronzy Samy z družino, za prof. Peterleta vsekakor presenečenje. Samy je doma iz Sri Lanka, Študiral pa je na ljubljanski univerzi in v Sloveniji spoznal Miro Novak, ki je zdaj njegova zakonska družica. S prof. Peterletom sta se srečala pred desetimi leti v ljubljanski porodnišnici, kjer sta obe ženi ležali na sosednjih posteljah. Pred leti se je družina preselila v Brisbane in redno obiskuje sloven-
1........*...........
Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige
SLO — IMPEX COMPANY
25 Reserve Rd., BEAUMARIS 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig
založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor"	;
Suha roba in razni spominki	I
;	Telefon:	(03)589 6094 - Fax (03)589 6085
I’	HELENA	in	IVO	LEBER
ski hribček v Cornubiji. Njuna desetletna hčerkica je zdaj poklonila prof. Peterletu Šopek in mu — seveda po slovensko — deklamirala.
S svojimi odgovori visoki gost ni nikogar razočaral in povedal nam je veliko. Kot ljubitelj petja je pa komaj Šakal, da sliši, čfe Se znamo kakšno po domače. Res se je kar hitro znašel v sredini kroga ter nam razodel svoj topli glas. Seveda petja ni bilo tako hitro konec — pevcem se nikoli ne mudi k počitku.
Naslednji dan si je z najvišje točke ogledal mesto Brisbane, potem pa br£ na Zlato obalo. Tam je izrazil željo, da bi rad občutil na lastni ko£i, če je voda Tihega oceana mokra. Slika dokazuje, da ni mogel brez kopanja zapustiti prekrasne plaže odprtega oceana, Čeprav je bil za tukajšnje razmere dan precej hladen
—	21 stopinj C. Ob obisku Currumbin Birds Sanctu-ary nam je že skoraj zmanjkalo Časa. Visokega gosta bivšega premieija prve slovenske demokratsko izvoljene vlade— in upajmo, tudi bodoče po decembrskih volitvah — smo pospremili na letališče. Srečanje z njim nam bo ostalo v najlep&m spominu. — JoŽe Vah
MT. LOVV, QLD. — Na prošnjo Vašega naročnika Antona Stariha Vam sporočam, da mora odpovedati mesečnik MISLI, ker se mu je vid tako poslabšal, da
Tudi voda Tihega oceana je m okra in še kako osvežujoča, je ugotovil naš visoki gost, p red n o je zapustil Oueensland.
Na sliki je z Jožetom Vahom in Mirkom Cudermanom
ne more več brati. Njegova žena žal ne razume slovensko, da bi ona nadaljevala z naročbo.
Priložena je naročnina za leto 1992, z novim letom 1993 pa prosim, da ustavite pošiljanje.
Lepo pozdravlja Anton Stariha in M. R.
Takihle pisem prihaja žal ve! in veS na naKo upravo. S starostjo mnogim opeSajo ofci, kar pomeni za MISLI izguba narotnika. En vzrok več, da zvesti naro&niki pomagajo upravi najti nove bralce, ki bodo zamaSili praznino po teh, ki jih izgubljamo. S tem pomagamo podaljlevati življenje mesečniku, ki 2e toliko let obiskuje slovenske druiine po sirni Avstraliji. — Antonu Starihi hvala za sporočilo. Velikokrat prihajajo MISLI celo leta in leta po naročnikovi smrti na naslov, dokler se kontno le nekdo spomni ter jih vrne. Seveda v teh primerih naročnine nihtfe ne povrne. — Urednik
MELBOURNE, VIC. — Pokojni Bruno FANTIN je
v prejšnji Številki Misli mimogrede omenjen med umrlimi, podatkov pa uredništvo Se ni prejelo. Tu jih zdaj posredujem, da bo vsaj novembrska Matica mrtvih za preteklo leto popolnejša,Bruno Fantin je bil rojenIne
7.	februarja 1925, za rojstni kraj pa je sam vedno imenoval Ljubljano. V Avstralijo je prišel leta 1971 ali 1972, ni pa znano, kjer je v Avstraliji začel. Vemo, da je bil nekaj časa v Daylesfordu, od koder se je kot
VIKTORIJSKIM Sl.OVENCEM
Ob
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TOBIN BROTHERS funeral directors
Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
upokojenec preselil v Pakenham. Živel je pri družini Stankovič, imel pa je po pripovedovanju gospe Vere že nekaj <fasa steZave s srcem. Gospa ga je pripravljala, da bi Jel v naš Dom počitka m. Romane, žal pa je prej končal svoje življenjsko potovanje. Dne 18. avgusta letos se je, kakor skoraj vsaki dan, odpravil proti mlekarni, verjetno da si kupi cigarete, ko je na poti dobil srčni napad in mu podlegel. Gospa Vera je storila vse za krfcfanski pogreb. Mašai zadušnica je bila v farni cerkvi v Pakenhamu, nato je sledil pogreb na pakenhamsko pokopališče. Naj počiva v miru in Čaka vstajenja.
Zanimivo, da je z objavo pokojnikovega imena v Mislih prišlo na dan, da po njem povprašuje hčerka v domovini. Žal je ali bo dobila sporočilo, da smo ga našli — mrtvega.
To je pa vse, kar sem mogel zvedeti o pokojnem Brunu. Pozdrav vsem! — Poročevalec
MT. WAVERLEY, VIC. — Ob prerani izgubi drage žene in mame — pokojne TILKE BRUMEN — bi se rad v imenu cele naSe družine iskreno zahvalil vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih dneh udarca. Hvala za številne obiske v bolnišnici in na domu v času Til-kine bolezni in kasneje žalovanja, kakor tudi izrekom sožalja, poklonitvi cvetja, darovom za Dom počitka m. Romane, udeležbi pri molitvah, pogrebni maši in spremstvu na zadnji poti. Hvala patru Toniju za ganljiv obred slovesa in vso pomoč, kakor tudi za obiske v bolnišnici.
Posebna zahvala sorodnikom in prijateljem za sleherno oporo in tolažbo.
Tebi, draga Tilka, naj dobri Bog da večni pokoj, mi pa Te bomo ohranili v trajnem spominu.
Žalujoči mož Tone z družino
“Tomažek, kaj pa si storil Pavlinki, da joče?”
“Nič, prav nič, samo jagode sem ji pomagal jesti.”
+
“No, Janko, kakšna je nova utiteljica?”-“Oh, mami, grozna je. Nič ne zna.” — “Nemogoče!” — “Res, pa le kako mogoče! Samo sprašuje.”
.......
PRODAJAM hišo in delavnico na lepem sončnem kraju na Dolenjskem (Novo mesto — Škocjan), s krasnim razgledom. Dvonadstropna hiSa, delno opremljena (ca. 125 kv.metrov), ima dva balkona in veliko teraso. Delavnica ima 70 kv.m., vrtna garaža pa 30 kv.m. Kombinirano centralno ogrevanje (plin, olje, premog) , s posebnim kaminom. Vrtna površina je ca. 1700 kv.m. Idealna prilika za obrtnika. — Zainteresirani kličite po telefonu
(02) 528 9381 '
REŠITEV BESEDNE UGANKE prejSnje Številke:
1. zvoki; 2. metla; 3. pismo; 4. Piran; 5. mreža; 6. želod; 7. kovat; 8. Solar; 9. skuta; 10. sliva. — Črke na "stopničkah'' povedo dve naročnikom znani besedi: MISLI in SKLAD. (Brez darežljivih naročnikov, ki poleg naročnine darujejo Se v Sklad, bi MISLI ne mogle več izhajati, razen z občutno dvignjeno naročnino. Zato Žabkarjevi Ivanki zahvala, da je bralce v uganki spomnila na SKLAD. — Op.ur.)
ReSitev so poslali: Lidija Čušin, Jože Grilj, Marijan Lauko, Vinko Butala, Maria Judnič, Lojzka Pinterič, Italo Bacchetti, Nada Kostevc, Martin PeČak, Lotka Rafolt, Ivanka študent, Joseph Debevec, Milan Pre-Seren, Jože Štritof, Amalia Kucler, Angela Židan, Marija Vravnik, Antonija Poklar, A.& M. Cuderman.
Žreb se je nasmehnil Amaliji Kucler.
Tonček je priprl prst in izgubil noht. Po nekaj tednih ga vpraša teta:“Tonček, ali ti je noht že zrastel?”
-	“Ne še čisto, teta. Manjka mu se Črni rob zgoraj.”
Z	Melbournskim	rojakom	je	na uslugo
m	•
:	ZOBNI TEHNIK — DENTAL	TECHNICIAN	:
:	LUBI	PIRNAT	j
•	18 WRIDGWAY	A VE., BURWOOD, Vic.	•
'	Telefon:	808 4159	:
■	•
J	Izdelava umetnega	zobovja in	vsa popravila.	'•
m	•
Z	Full	denture	Service	and	repairs.
Admiral Motor Inn
Vaša gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljčno opremljena stanovanja,kopalni bazen,sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . .
Samo par minut hoje do plaže in središča mesta. Vprašajte za ostale informacijel 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom	•
za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL : 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275 ;
KDO BI VEDEL POVEDATI. ..
... kje v Avstraliji živi ALOJZ BLAŽEK, rojen leta 1922 v Postojni. Od leta 1962, ko mu je umrla žena Kristina, se domačim ni več oglasil. Njegov zadnji naslov je bil Camarvon, W.A. - Išče ga v imenu dveh sester nečakinja Breda Može iz Senožeč.
Cveta Lindič iz Koroške Bele išče svojega brata JOŽEFA LINDIČA, ki se že dolgo ni oglasil domačim.
Janez Vogrin v Ljubljani išče svojega bratranca JOŽEFA VOGRINA, ki se že sedem let ni oglasil. Zad. nji naslov je bil v Adelaidi, S.A.
Milan Lauš prosi ALFONZA MAROLTA, naj se mu oglasi, oz. prosi vsakega, ki kaj ve o Alfonzu, naj to sporoči na MISLI ali pa RAFAELA.
Sleherna novica o pogrešanih bo dobrodošla. Sporočite jo upravi MISLI ali upravi RAFAELA, pa jo bomo posredovali domačim, ki željno čakajo našega odgovora.
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Preteklo leto smo stali pred prepadom. Letos hočemo narediti velik korak naprej.
+ Če Sefa ni, odloča njegov namestnik. Če tudi njega ni, pa odloča zdrava pamet.
+ Moja družina je kot država: moja Žena ne zna go. spodariti, moji otroci hočejo pomoč za nerazvite, ma ja tašča hoče imeti nad vsem nadzorstvo, jaz pa moram vse financirati..."
+ Komunisti niso sestopili z oblasti, ampak so samo vzeli zalet.
•E 850 1836
^ENTON
URNISHINGS
Anthony Grl 20A Derreck Ave Bulleen 3105
Izdelujemo kuhinjsko pohištvo po Vaši želji ter hišno in pisarniško pohištvo vseh vrst . . .
Melbournskim Slovencem se priporoCa KAMNOSEŠKO PODJETJE
V1ZZINI MEMOR1ALS
Proprietor: Giovanni Verga 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 478 4726 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako na Je delo!
Križanka /p tone/
a	
1 ■ iTJ	1
■ 2\	-■
l 27	■ 31
4= i	■
+ Da je ne bi pozabili, puSča generacija, ki odhaja, za seboj ogromne dolgove.
+ Mladina! Učite se na napakah svojih očetov!
+ Nekateri Se vedno živijo na tuj žiro-račun.
+ Pazite se tistih kameleonov, ki so vedno rdeči!
+ Nobene razlike ni med revnim in zelo bogatim človekom. Oba mislita na denar.
+ Kalnost daje videz globočine.
+ Vse moderne pravljice se srečno končajo v svetli prihodnosti.
Vodoravno: 2. osebni zaimek /3. sklon ednine/; 6.Sloven-ska ljudska stranka; 9. oče; 11. neraven, naguban; 13. mo-ško ime; 15. veznik; 16. grška Črka; 17. gora v Julijcih /viši-na 2645m/; 18. ropar; 19 zvitek; 20. doba, vek; 22. pogosti medvzklik v primorski govorici; 23. učenje; 24. lopa; 26.ena parnih številk; 28. prostor v cerkvi; 30. visokogorsko smučišče blizu Triglava; 32. dolga pesnitev; 34. obračati zemljo; 35. slovenski simbol; 38. vojaška stopnja; 39. oče; 40. slog /množina/.
Navpično: 1. drevesni štor; 2. kraj zahodno od Kranja; 3. kratica za tujko, ki pomeni mogoče, morda; 4.miliamper; 5. ceste v naselju; 6. kratica za svetnika; 7.staro glasbilo, brenkalo; 8.bankovec za sto denarnih enot; 10. papeška krona; 12. osebni zaimek; 14. oolitni apnenec; 18. kazalni zaimek; 21.umetniški poklic; 22. model, osnutek; 23. oprati, očistiti; 24. Abrahamov rodni kraj; 25. površinska mera;
26.	znamenje suifnosti; 27. šteje za enako; 29. naslonjen na; 31. spi (v otroškem jeziku); 33. vas na Barju; 37. kratica za atmosfero.
Rešitev pošljite čim prej na uredništvo!
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne. Cena 7,- dol.
ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3,- dol.
CVET LJUBEZNI - Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. - dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.— dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5.-dol.
UČIMO SE SLOVENSKO - 1. del - Odlična metoda pouka mladine osnovnih Šol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Vreden božični dar mladim znancem.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev.
VSE POTI — V vezani besedi izražena razmišljanja je napisala Draga Gelt. Cena 15 dolarjev. Od vsake knjige en dolar za Dom počitka v Kew
DREAM VISIONS Cankaijeva knjiga “Podobe iz sanj" v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 11. -dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8.— dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22,- dolarjev.
VVHISPER — AngleSko-slovenske poezije Danijele HliS.— Cena 10 dol.
Imamo Se več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega tiska.
0
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,- dol.
GORIŠKE MOHORJEVKE 1992 še na razpolago. Za 40 dolarjev pet vrednih knjig: KOLEDAR 1992 LJUDJE IN ZANKE (N Velikonja) SIMON IZ RUTA (J. Kragelj), MO JA DOBA IN PODOBA (A. Mara šič) in 17. snopič BIOGRAFSKE GA LEKSIKONA. Veliko branja
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE
V	CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM. poznan pod imenom TRIGLAV na lrwing Street, PH1LLIP (CANBERRA), A C T . je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in pra/nike. razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 I 30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVE Mi ' AUST R AU AN
»j
C Al i AN	'
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
FOR ALL YOUR TRAVEL REOUIREMENTS:
AIRLINES
TOURS
CRUISES
COACHES
ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT:
ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH
DO N VAL RAVEL
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Roatl, EAST DONCASTER, V.ctoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
ENROL NOW FOR ECONOMICAL GROUP TRAVEL
TO SLOVENIJA IN 1993 PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO
POTOVANJE V SLOVENIJO V LETU 1993
Zelo dobre ekonomske prilika
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta .. .
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666