KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 36 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
Izdan 15. Septembra 1924
PATENTNI SPIS ST. 2116
FRIED.KRUPP AKTIENGESELLSCHAFT, GRUSONWERK, MAGDEBURG, NEMČIJA.
Postopek za izvedbo nepretrganih procesov v stoječih pečeh z izjemo topilnih. Prijava z dne 1. novembra 1921.	Velja od 1. septembra 1923.
Pri večini dosedaj običajnih postopkih za izvedbo nepretrganih procesov v stoječih pečeh, kakor praženju, reduciranju, žganju, apnenju
i.	v. dr., pri katerih je potrebna uvedba svežega zraka ali plinov, se je vodilo dosedaj za postopek potrebni zrak (ali pline) v splošnem nasprotno zgoraj dovedenemu in spodaj odvedenemu materijalu, od spodaj navzgor skozi peč. Pri teh znanih postopkih v stoječih pečeh se dajo razlikovati trije eden poleg drugega ležeči, eden v drugega prehajajoči pasi, namreč oni na uvodnem mestu materijala počenjajoči predogrevalni pas, reakcijski odnosno gorilni pas, počenjajoči na mestu, kjer je materijal razgret do potebne temperature, in ohladilni pas, kateri počenja na mestu, kjer je padla pečna temperatura pod reakcijsko temperaturo in kateri sega do izhodnega mesta za materijal. Dosedaj spodaj v poslednji pas uvedni zrak je ohlajeval materijal in se je tem potom predogreval celo do reakcijske temperature. Na pr. pri pražilni peči iz reakcijskega pasa skozi predogrevalni pas prehajajoči zgoreli plini so oddajali svojo toploto deloma uvedenemu materijalu ter so se konečno odvajali v zgornjem delu peči. Pokazalo pa se je, da se reakcijski pas potom v peči vršečega se predogrevanja zraka na reakcijsko temperaturo močno skrajša na korist ohladilnega pasa. Tej nezgodnosti se je skušalo odpomoči tem potom, da se je zrak predogtevalo, predno je dospel v notranjost peči. Predogreti zrak je bil uveden spodaj v peč in nato vpeljan v peči v prosti struji k materijalu. S tem je bil sicer reakcijski pas navzdol podaljšan, ampak nastalo je lahko škodjivo pregretje v peči. Tej nezgodnosti naj se odpomore potom
izuma. To se doseže s tem, da se pri navedenih procesih, torej z izjemo topilnih procesov, uvede v peč sveži zrak (plini) neposredno v reakcijski pas na enem ali več mestih odnosno v eno ali več plastik so ena nad drugo. V reakcijskem pasu nastajajoči zgoreli plini se dovajajo potem le v toliko predogrevalnemu pasu, v kolikor je potrebno za predogrevanje materijala. Ostala množina zgorelih plinov se vodi v istosmerni struji z materijalom navzdol in se tem potom podaljša reakcijski pas navzdol, s tem, da ostane v predimenovanem ohl.adilnem pasu ali v delu tega pasa še ohranjena reakcijska temperatura. Istočasno se prepreči potom dovedbe svežega zraka v reakcijski pas škodljivo pregretje v istem. Razdelitev zgorelih plinov iz reakcijskega pasa na dvoje se doseže s tem, da se odvede zgorele pline na obeh koncih peči. Potom primerne izmere odvodnih kanalov, odnosno potom uvrstitve zagušnih priprav, kakor tudi potom namestitve ekshaustorjev ali ventilatorjev se more razmerje razdelitve v reakcijskem pasu nastajajočih zgorelih plinov navzgor in navzdol poljubno tako urediti, da pada tlačni maksimum plinov v reakcijski pas.
V risbi je predočen v šematični predstavi izvedbeni primer za postopek pripravne peči, na pr. rovske peči.
Materijal se uvaja pri e) v rovsko peč a) in pri f) se odvaja. Sveši zrak (ali plini) se dovaja skozi cevi c, c1, v vetrenik b), iz katerega stopa skozi več ena nad drugo ležečih vrst odprtin v notranjost peči, v reakcijski pas. Zgoreli plini iz tega pasa se odvajajo deloma skozi v bližini uvodnega mesta materijala ležečo odprtino d), deloma skozi v bližini izhodnega
Din. 4.
mesta materijala ležečo odprtino d1). Oni stru-jijo toraj v peči deloma nasprotno materijalu navzgor, namreč v predogrevalnem pasu, deloma z materijalom navzdol.
Oba provoda zgorelih plinov d in d1 se lahko opremita s prereznimi urejevalci. V splošnem bo potreba, da se zgorele pline posrka le skozi spodnjo odprtino d1 za zgorele pline, ker že sami po sebi navzgor stru-ječi plini se zbirajo v zgornjem delu peči in se od tamkaj izpuste v kolikor je potrebno skozi zgornjo odprtino d, odhajajo toraj pod svojim lastnim tlakom. Vstopne odprtine v reakcijskem pasu se lahko izoblikujejo tudi na drugi način, na pr. potom uredbe poedinih odprtin, katere so zvezane zunaj s provodi in se dajo posamezno nastaviti ali odstaviti. Tudi je lahko prestopni prerez vstopnih odprtin urejevalen.
Postopek se da uporabiti ne le na znotraj gladkostenske rovske peči, temveč tudi na take, ki so v notranjosti opremljene s poševno stoječimi drsnimi ploščami, nakaterih drči materijal skozi peč. Te plošče so lahko tudi v svojem naklonu premakljive.
Patentni zahtevi:
1. Postopek za izvedbo nepretrganih procesov z izjemo topilnih procesov, v stoječih
pečeh, kakor praženja, reduciranja, žganja, apnenja i. v. dr., pri katerih je potrebna u-vedba svežega zraka ali plinov, označen s tem, da se uvaja v reakcijski pas peči zrak (ali pline) na enem ali več eno nad drugim ležečih mestih in da se vodijo zgoreli plini v tem pasu deloma nasproti materijalu v kolikor je to potrebno za predogrevanje vloženega materijala, deloma se odpremljajo v istomerni struji z materijalom. Zadnje je v svrho, da se podaljša reakcijski pas v smeri odvoda materijala.
2.	Peč za izvedbo postopka po zahtevu 1, označena potom dovajanja svažega zraka ali plinov v reakcijski pas na enem ali več eno nad drugim ležečih mestih in odvoda zgorelih plinov na zgornjem in spodnjem delu peči, pri čemur so lahko vsi dovudi in odvodi v prepustnem prerezu urejevalni.
3.	Postopek po zahtevu 1) označen s tem, da se zgoreli plini posrkajo le v spodnjem delu peči, dočim odhajajo v zgornjem delu peči nabirajoči se zgoreli plini pod svojim lastnim tlakom in se jih izpušča le v'kolikor je potrebno skozi zgornji odvod za zgorele pline.
Adpatent broj 2116.