AMERICAN IN SPIRIT FOREJCN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 297
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 18TH, 1935
LETO XXXVII. — VOL. XXXVIL
Predsednik Cardenas je potlačil vojaško revollo v Mehiki
Mexico. City, 17. decembra. Predsednik Mehike Lazaro Cardenas je pravkar uspešno potlačil vojaško revolto, ki je pretila Mehiki. V glavno mesto se j3 namreč vrnil bivši "železni mož" Mehike, Elias Calles, v namenu, da vodi bodočo usodo republike.
Predsednik Cardenas je včeraj suspendiral dva poveljujoča generala, ki sta se nahajala na odgovornih mestih. S tem je Cardenas preprečil vojaško revolto. Obenem je dal aretirati pet senatorjev, ki so bili podpi-ratelji Callesa.
Vlada je obtožila aretirane kot zarotnike proti državi in proti sedanji vladi. Calles je v resni-1 ci dolgo vrsto let vladal Mehiko iz zatišja. Predsednik Cardenas ga je nekaj časa poslušal, končno pa prekinil vse zveze s Cal-j lesem in slednji je moral pobegniti iz republike.
Kje se Calles sedaj nahaja, se ne ve, toda najbrž je pod močno policijsko stražo. Predsednik! Cardenas je danes dobil mnogo! izjav lojalnosti od voditeljev de-' lavcev, kmetov in učiteljev, ki izjavljajo, da so pripravljeni boriti se proti Callesu.
Na strani Callesa so trgovci, zmerni elementi, nekatere delav- • ske organizacije in caj 1' .
Jgvj ". CaU -a se/Smatraj! Kot i-i,-.,!' ...urnega. v"mehikan-:ki p:.i;iki, dočim se Card en a obrača proti levici in komunistom.
Poročila o dobičkih velike mesarske tvrdke
Chicago, 17. decembra. Swift & Co. poznana ameriška vele-klavniška tvrdka, je pravkar poslala v javnost poročilo o letoš-' njem poslovanju. Promet podjetja se je letos zvišal za 29 odstotkov. čisti dobiček kompani-je znaša $14,767,302, dočim je lansko leto znašal dobiček $11,-432,492. Delničarji bodo približno dobili 6.7 od delnice. Skupaj je omenjena tvrdka prodala blaga v letošnjem letu za $767,227,-000, dočim je prodano blago lansko leto bilo vredno $619,000,-000.
Kongres mora odločiti, Lahi priznajo poraz! i Kanadska vlada zna	ki je I ^oro dva milijona go-
Woonsocket, R. I., 17. decembra. — Policija je izjavila, da
naseljencem je boiniška stre™ica Miss Ma-
če se deporlira 2600 tujezemcev
, Rim, 17. decembra. Prvič, odkar so Italijani vdrli na abesin-
odpreti vrata novim
Japonci ne bodo vzeli Filipinov. Se boje Amerike
New York, 17. decembra. Vprašanje neodvisnosti Filipinskega otočja se osredotočuje v teh poglavitnih problemih: prvič v politiki, katero bo zavzela vlada Z edin j enih držav napram Filipinom. Drugič, v obsegu ekspanzije, kako se bo Japonska širila, in tretjič v vprašanju, če bodo Filipine! močni in razumni dovolj, da bodo znali čuvati svojo- neodvisnost.
Kar se tiče prvega problema je več kot gotovo, da bo politika Zedinjenih držav napram Fili-
; sko zemljo je laška vlada danes j uradno priznala, da so Italijani Washington, 17. decembra. | doživeli precejšen poraz in da so Več kot 2,600 tujezemcev v Ze-; se m0rali umakniti pred Abesin-dinjenih državah čaka že
kot eno leto v Ameriki, kdaj jih bolestno vplivalo na zbrane mno-bodo deportirali. Vsi ti so po- žice po mestih, ki iso s skrbjo eastern ljudje, ki niso zakrivili ni- kale nadaljnih poučil. Do pora-česar slabega, razven da tetini- za je prjšj0 na severni fronti, čno niso pravilno dospeli v Zedi- kjer so Abesinci napadli Italija-njene države.	ne in jih stotine ubili ali ranili.
Toda če bo omenjenih 2,600 Na seVerni fronti zapoveduje tujezemcev deportiranih, bodo novi lagkj maršal Badflglia. Kot'^',." pustili za seboj kakih 7,000 oseb, pravi laško poro^lo je kakih ki so odvisne od njih zaslužka. 3)0oo Abesincev napadalo laške Ogromna večina teh so ameriški koione na fronti pri Takaze re-državljani. Druzega izgleda ni ki $tirje laški častniki so bili kot da bo morala vlada skrbeti ubiti) trije ranjen|, nadalje de-za njih preživljanje.
lie Sevigny, stara 26 let, pri-Ottawa, 17. decembra. Ka- Zliala, da je zastrupila bolnico
slov pride v Cleveland v poletju 1936
Cleveland. — Cleveland bo v
e vec . t r j . .	. nadska vlada bo najbrž zopet Mrs- Valmore Normanin, ženo j prihcdnjem poletju zaposleno
•e u* e,. Uiadno priznanje poraza ,e odprla vrata novim nas3ije„Cem	knjigovodje, ki je zapo- ^ £er h[ moralo ^rtief
v Kanadi. V zgodovini Kanade P1'1 državi. Policija je ta-! skoro za dva miijj0na gostov, ki
ni prihajalo tja še nikdar tako k°J zatem Počela preiskovati | bodo prigli sem iz vsake države
I Zedinjenih držav, iz teritorijev
.n iz tujezemstva.
nizko število novih naseljencev tri nadaljne skrivnostne sluča-kot v teh letih.	Je nenadne smrti. Na vpraša-
Iver pa je položaj precej do- nje, zaka.i Je bolnico zastrupila,
Poglejmo, kaj vse ima Cleve-
Lansko leto se je pritiskalo na kongres, da deportira vse tuje-zemce in to toliko časa, dokler je še en ameriški državljan brez dela.
.....	...	.	"""	i-.i^j.	J... JV
V . 1	,V1Jn..mn!,KO dospelo iz Anglije, 3043 jih je
dospelo iz Zedinjenih držav, 342 iz severne Evrope in 1810 iz drugih držav.
ber v Kanadi in je tudi prilika Je odgovorila, da jo je hotela re- ,aud v svojjh zapisnikih glede za poljedelstvo velika, bo Kanada Jid trpljenja. Bolnico je pel j a-1 konvencij in zborovanj za pri-
o gotovo potrebovala nove naseljence.
Tekom letošnjega leta je dospelo v Kanado samo 6578 novih naseljencev, ali za 12 odstotkov manj kot leto prej. 1372 jih je
la v kopalno sobo, da jo očisti. hodnje leto Najprvo se bo vr. Pri tem ji je dala izpiti neko či- SHa uarodna konvencija socia-stilno sredstvo, ki je strupeno, j 1Mov in sicer y maju m9secu
Bolnica je takoj umrla. Miss Socialistična stranka bo na tej
Sevigny bo- tožena umora prve
vrste.
'konvenciji izbrala svojega pred-
Tekcm prihodnjih par mese- catov črnih laških vojakov. O cev bo moral kongres odločiti,; abesinskih zgubalj pravi laško kaj naj naredi s tem problemom. poročilo, da so "precejšne."
—o-
Zadnja leta kanadska vlada lownsendlt izvoljen ni pospeševala naseljevanja raji	di slabih delavskih razmer in Battle Creek, Mich., 17. de- depresije. Tudi organizirano de-
Sf.
'■edniškega kandidata in spreje-.a platformo.
j Pričakuje se, da pride s socialisti do 5000 gostov v Cleve-and. Za njimi se oglasijo pri-) staši dr. Townsenda, ki bodo najbrž imeli tudi tu svojo predsedniško konvencijo. Ker bo to Louis, Mo., 17. decembra, i l)rva konvencija stranke, se pri-
Bivsi predsednik Hoo ver se zagovarja in obenem napada
^etos pa, ko se je
vrnilo nadW/tZ K' ^L^' ^ lavstv0 J'e zahtevalo, da drži ka-'Bivgj predsednik Hoover je vjčakuje najmanj 100,000 gostov.
pini 1 V riefce
v stricu
.asovom«*-,
agiLi doom :;.!)h neod-
600,000 na delo k privatnim industrijam, je pa pritisk na vlado in kongres mnogo manjši.
Generalni naselniški komisar MacCormack bo poslal kongresu tozadevno priporočilo. In če kongres ne spremeni tozadevne	okr
postave do 1. marca, 1936, tedaj iansko bo vlada prisiljena deportirati omenjenih 2,600.tujezemcev, ker ji abscUitao druzega ne preosta-
odobren od Townsjend skupine, je bil izvoljen v tretjem michi-ganskem kongresnem disiriktu za kongresmana. Zmagal je 2:1.
nadska vlada naselniška vrata zaprta.
Sedaj pa trdijo mnogi odlični Kanadčani, da je problem vi-
volivcev je prišlo na volišče v
Vendar je bila udeležba pri vo- sokjh davkov prevelik, da bi ga litvah jako pičla. Komaj 33,000 nosilo sam0 10>000 ljudij in da
edina pot iz zaga'e je odpreti aju, kjer je bilo nase]n;ška vrata in dobiti več leto oddanih 72,000 producentov in konsumentov. —
Nova kanadska vlada i a naklo-
glasov. In vsi ti volivci
bili
ideji.
Prodajalci pijače
Včeraj je imela zveza prodajalcev postavne pijače v Cleve-landu svoje zborovanje. Zveza je sklenila obrniti se do direktorja javne varnosti, da gre vendar enkrat na delo in uniči j vse trgovine, kjer se prodaja: nepostavna pijača. Zastopniki zveze so rekli, da sami ne bodo nikogar tožili ali kazali s prstom na nepostavne prodajalce,! kajti policija v Clevelandu ve za sleherni prostor, kjer se prodaja opojna pijača. Če je direktorju kaj na tem, da "pčisti" mesto, naj naroči policijskim kapitanom, da storijo svojo dolžnost.
Društvo Kras
Sledeči so uradniki društva Kras št. 8 SDZ za leto 1936: — | predsednik Louis Jerkič, prvi j Podpredsednik Fr. Rajer, drugi I Podpredsednik Anton Naglic.; -tajnik Joško Jerkič, 844 E. 154 st-> blagajnik Ivan Kapelj, za-, Pisnikarica Jennie Kožel. Nadzorniki : Lovrenc Leskovec, John1 Kotar, John Trček. Zastopnika! za Slovenski dom Mihael Lah in John Rotar. Zdravniki: dr. Perme, dr. Davis in dr. Skur. j Pogreb v krčmi Iz Denverja se poroča, da je tam umrl 90-letni George Dei-• Poznani matematikar, ki je' naročil v svojem testamentu, da morajo pogreb ni ki nesti njegovo krsto v neko gostilno, kamenje Deibel najraje zahajal. Gostilničar mora dati pogrebnikom «°sti in najboljšega žganja, na-<ar naj odnesejo truplo na pokopališče.
Zaslišanje 20. decembra
. P°te*. 20. decembra ,bo zadnje zaslišanje za ameriško državljanstvo v letošnjem letu. zaslišanje se vrši na zvezni sod-ni.n. Mnogo naših rojakov in rojakinj bo dobilo ta dan ameriško državljanstvo.
visnostf.	" •. •
Skoro vsi dobri poznavalci položaja na Daljnem vzhodu so mnenja, da je izključeno, da bi Japonska segla' po Filipinskem otočju. Vsaj do danes niso Japonci še nikdar pokazali, da želijo nadvladati na Filipinih. Nekaka naodblast ostane Zedi nje- j
bo glasoval za Townsena načit glasom katerega dobijo vsi ljudje, stari nad 60 let $200.00 me-. sečne pokojnine. Novo izvoljeni vala pri svoji seji v pondeljek da bi se moralo v prvi vrsti de- konffresman je puritanec, ne ka- svoto $35,000, da pomaga zgra-
Sedanje vodstvo delavskega oddelka v Washington!!, ki odločuje o deportacijah, je mnenja, i
$35,000 za tunel
Mestna zbornica je odglaso-
portirati zločince, ljudi pa, ki
so prišli sem le radi tehničfte na- ^ti-Saloon lige. Poznan je tu pake, bi se oprostilo.
-o-
di niti ne pije, pač pa je uradnik diti predor, ki naj vodi iz Ray-Anti-Saloon lige. Poznan je tu di po svoji veliki trmi in sebič
svojem govoru včeraj osebno Narodna konvencija republi-napadel predsednika Roosevel- kanske stranke bo otvorjena 9. ta, smešil in omalovaževal nje- i Junija'. Pričakuje se, da bo ta gova dela in poslovanje in ob- konvencija trajala en teden, ker enem izjavil, da je bil on mnogo letos republikanci nimajo sigur boljši predsednik kot je Roose-' velt.
Hoover je izjavil, da je on za ameriški sistem svobode, dočim je Roosevelt za sovjetski kolektivizem. Obenem Je Hoover yo-nudil program, obstoječ" iz Štirih točk, o katerih je izjavil, da so skupaj, kar jo zelo naporno de-času primerne in za blagor ame-: 1«. kajti republikanci morajo riškega naroda:	prinesti nekaj čisto novega n.
1. Ustavijo naj se vsa potrat-K™- Ta konvencija bo pripe\ na javna dela. Nadaljuje naj
nega predsedniškega kandidata, kot je bilo to vedno prej. Torej bo hud in dolg boj, da se dože-ne, kdo bo dobil kandidaturo, b 'ir m letos republikanci iii-" >rmc. V,se to bo mo-konvencija spraviti
maje
raia
Cleveland nad 250,000
strani se samo z onimi, ki so v resnici gostov.
Od junija do avgusta se bo vr
on tovarne na zapadni
mesta. Po tem predoru bi se potrebna. 2. Administracija se
nim državam še dolgo vrsto let na Filipinih, in dvomljivo je, da bi se Japonci drznili žaliti to' nadoblast Amerikancev.
Kar se tiče zmožnosti, da se Filipinci tudi gospodarsko osvobodijo, je odvisno od stabilnosti1 filipinske vlade. Ce bodo znali; Filipinci svoje probleme rešiti tako, da bodo koristni pretežni večini naroda, bo vlada stalna in | napredek siguren, če pa pride' do punta in revolte tedaj je brez dvoma, da pride do posredovanja od strani tujezemskiti vlad, med katerimi bodo Zedinjene države prve.
-o---
Predsednik v Ohio Iz demokratičnih krogov države Ohio se dela velik pritisk na predsednika Roosevelta, da bi prišel v državo Ohio in imel govor, ki bi mnogo koristil demokratski stranki. Roosevelt bi govoril v Toledo 16. ali 17- Januarja, ko se bo vršila konvencija Ohio State Bar Association, Holna na domu Že več tednov se nahaja bolna na svojem domu Mrs. Frances Skul, 1036 E. 61st St. Dobro poznana in ,priljubljena slovenska mati in gospodinja si je zlomila roko. Le korajžo mama, kmalu bo boljše!
Zadušnica Za pokojno Mary Rakar se bo brala v četrtek ob 6.30 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša zadušnica ob priliki osem-dnevnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pri fari sv. Kristine Seja skupnih društev fare sv. Kristine se vrši v četrtek 19. decembra. Na seji bo nekaj izrednega. — F. Perme.
Podružnica št. 25
Sledeče so uradnice podrt;ž-
-o-
preveč denarja
i šila v Clevelandu ogromna jezerska razstava, za katero ima-
Ta skrbijo za relif brezposelnim. J° že zbranih nad en milijon d°" kompanija bo morala potrošiti Vsi zvezni relifni uradniki bi
enako svoto, da bo predor go- morali biti takoj odpuščeni. :	^	^ ^
moralo iz- ttUJc> utl J
nosti.	odtekala nesnaga, razne kisline mora decentralizirati glede reli-
—	in gnjusno smrdeče tvarine, ki fa. Samo mesta in države naj
1Ranlfirii yhnruieio ie okužujejo ondotno okolico, nice št. 25 SžZ za leto 1936: »anKirji zDorujejo, Ker je _ J .. .
larjev. Ker je razstava že sedaj silno reklamirana, se priča-
Washington, 17. decembra,— tov. Stvar sama na sebi ni to-j 3. Omenjeno bi se moralo iz- • 'j h 0hio in drugih Tu so se sestali načelniki 12 re- liko zanimiva, toda spomniti se vršiti nemudoma in nam bi tudi, .
predsednica Frances Ponikvar,; podpredsednica Margaret Tui- j mazili, tajnica Mary Otoničar,
1110 E. 66th St., blagajničarka)zervnih ba]jk ^ Zedinjenih dr. je treba, da je nameraval bivši garantiralo čiste volitve. Da
Dorothy Strniša, zapisnikarica	da ^ t	, župan Harry Davis potrošiti za našnji relifni sistem nosi strup	mpdnarodlia zrakoplov
Josephine Perpar, rediteljica je	'	v t:,k predor $400,000, kar naj bi v kruhu. 4. Pravi relif mora ^elandu mednarodna zrakop
Paulina Zigman. Duhovni vod- .	..	.! ,
rezervnih ban- plačalo mesto. Trikrat je po priti od poštenih del, ne pa
iz
Ta dela bi se
držav.
Tudi letos se bo vršila v Čle-
na tekma, ki je še vsako leto pri-
V£
abila pol milijona ljud iv me-Končno jia pride narodna
_ T „	pii zadnjih časih v
ja Kev. b. J. ronikvar.	' Te banke imajo 100,-'svojih pristaših vložil tozadevni javne blagajne.
sednica pri igrah Josepnine;	denarja kot ga pred- predlog v zbornici, pa je vselej hitro vrnila, če se stabilizira de-	^	Ameriške letriie za
Perpar. Nadzornice: Jennie	propadel. Med $400,000 in pa narno veljavo, proračun bi bil	komenci a Amtn.kc legije ^
r^t »b ^.......—
na društva fare sv. Vida: Jen-, ^	^ ^ b_ zna§a] ^ je namreč osebni prija-j Tako je govoril Hoover vče- sebo'' da 10 d°blJ°- Ndd P°'
nie Luzar in Julia Tomšič.
Društvo Brooklynske Slovenke
VJ T, , , ,	oživela industrija.
Društvo Broklynske Slovenke j	;'
št. 53 S. ž. Z. je izvolilo sledeče
i $30,000,000,000 in bi s tem silno telj Davisa, ki je žrtvoval mno- raj v St. Louisu. Zakaj Hoover
igo denarja za kampanjo bivše- vsega tega ni naredil, ko je bil
i ga župana.
Najstarejši policist
uradnice za 1936: predsednica j Mehikanski senat vrgel 4 Mary Oblak, podpredsednica j governer je iz urada Mary Istenič, tajnica Pavlina Mexico City, 17. decembra.— Hutar, blagajničarka Alice Že- Mehikanski senat je danes eno- rosti 89 let. Do leta 1873 Cleve-leznik, zapisnikarica Mary liri- glasno sprejel predlog, da se vr- land ni imel nobene policije, bar. Nadzornice: Mary Kolenc, j žejo iz urada governer ji držav Varnost državljanov je bila iz-Mary Oblak ml.	Sinaloa, Durango, Guanajato in ročena maršalu in štirim prosto-
on predsednik, je pa pozabil povedati. Niti ni omenil onih dveh avtomobilov in dveh piščancev,'
lijona gostov se pričakuje samo na to konvencijo. Kot vidite torej bomo drugo poletje precej
zaposleni
Clevelandu. -o-
Včeraj so pokopali William }<j bn ]932 Mylechraine, ki je umrl v sta- ' '	u_
Solnce žarko!
Po dolgem, dolgem času je včeraj pokukalo solnce izza ob-
, .	i	.	,	t t . .i ion* lakov in se prijazno nasmehnilo
Uradn.ce za 1936	I Sonora. Obenem je senat odre- voljcem. Ko se je leta 1873 or- clevelandčanom; Solnce se je
pa kmalu zopet skrilo za gostimi oblaki.
Podružnica št. 47 SŽZ ima za j dil aretacijo Callesa, katerega ganizirala policija v Clevelandu leto 1936 sledeče uradnice: — dolži. zarote proti obstoječi via- je bil Mylechraine med prvimi predsednica Terezija Bizjak, dj.	imenovanimi. Služil je do leta
podpredsednica Mary Mafko,!	-o--1900, ko je šel v pokoj.
tajnica Helen Tomažič, 8804	Društvo Tabor
Vineyard Ave., blagajničarka Društvo Tabor št. 139 SNPJ	Smrtna kosa
Antonija Dolinar, zapisnikarica je izvolilo sledeči odbor za leto' Danes z-'utraJ Je umrl v V1S"" lva Ožbolt. Nadzornice: Fran- 1936: predsednik John Fabjan- ^ starosti 88 let poznani rojak ces Bricel, Julia Bizjak in Mary čič, tajnik Anton železnik, bla- Math Slopko, stanujoč na 18509 Mauer, rediteljica Uršula Zala.|gajnik Frank Gustinčič, zapisni- Arrowhead Ave. Pogreb bo vo-Brezposelna zavarovalnina kar Andrej Kmet. Nadzorni od- dil A. F. Svetek. Podrobnosti Delavski odsek drž. zbornice bor: John Požar, John železnik Jutri.
Pozdrav zastavi
Generalni državni pravdnik države Ohio Bricker je. odredil včeraj, da morajo šolski otroci v šolah države Ohio pozdraviti ameriško zastavo in se udeleževati drugih patriotičnih prireditev, kakor to odrejajo šolske oblasti.
"Škrjančki"
Columbu.su je dobil te dni kon- jn Rudie Cergol. Bolniški nad-
kreten predlog za uvedbo brezposelne zavarovalnine v državi Ohio.
Najdeni ključi
Precej obilen sveženj ključev se je našel včeraj-na Glass Ave. Kdor jih pogreša, jih dobi v šem uradu.
zornik: Frank Gustinčič. Za-
Poročno dovoljenje
V bolnici	Opozarja se vse one, ki imajo
V	Glenville bolnici se nahaja kaj opravka pri prireditvi pri Miss Jennie Vencel, 1017 E. 62. "Škrjančkih," da se vrši sesta-St Bolna je za pljučnico. Iskre- nek v četrtek pri L. Wess, 205/1 no ji želimo, da bi kmalu in do- Miller Ave. Potrebno je, da bro ozdravela.	Pridete skupaj in uredite vse
:potrebno. Torej, da ste gotovo Letna seja	navzoči ob 8. zvečer. — A. Noč.
V	četrtek 19. decembra se vr-	v . 'v. , , Tr, Mr. Peter Kekic
si redna seja zastopnikov klu-	_ . .. .. . . ___
. . Vi i M t,	T, .. '	Poznani policijski poročnik
ba društev S. N. Doma.
, , , . ovn , Poročno dovoljenje sta dobilajtek ob 8. uri zvečer. Seja se vr- ^J ^f.j6 bil^^ atopmk za delniško sejo SND na1 Mr James Kennye 992 E. 64th 's: — j...-.- j________rr.ljen iz 14. distnkta v tretji di-
St. Clair Ave., Frank Somrak, ^ jn Miss Sophie Rozman, 992 j
ši v spodnji dvorani.
Priče-vr-Tajnik.
^.a domače zadeve Anton Vato-
E. 64th St. Bilo srečno
strikt.
Prijatelji narave	Potres v Ohio
vec. Zdravnik dr. John Folin,j"	Letna seja Kluba prijateljevi V nedeljo so čutili v Cincin-
11116 Union Ave. Vratarja pa * Jose Barnet, sedanji državni narave se vrši v sredo, 18. de- nati, Ohio, precej močan potres, na-j imenuje predsednik za vsako tajnik, je bil imenovan začasnim cembra ob 7. zvečer v Društve- ki pa ni povzročil materialne ' sejo.	i predsednikom republike Kube. I nem domu na Recher Ave. I škode.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18TH, 1935
i i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■117 St. Clair Ave.	Cleveland, Oblo
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: U. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months. Cleveland and Euclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
~~_No. 297, Wed., Dec. 18, 1935
Predsedniška mobilizacija
narod, ampak tudi velike narodne koristi! Naša mladina čuti veliko spoštovanje do njega, in s spoštovanjem do njega se v mladini dviga tudi spoštovanje do domovine njenih staršev, ki ima tako odličnega škofa. Poleg tega pa posluša, kako navdušeno govori Prevzvišeni o lepoti "starega kraja." Naša mladina je s prihodom nadškofa Dr. Rozmana veliko pridobila na svoji narodni zavesti! — "če bom mogel kaj dobrega storiti v Ameriki, pojdem," je dejal prevzvišeni nadškof. In veliko veliko dobrega je storil in še dela med nami! Kako, da ga ne bi ljubili?
"Slavčki"
In slovensko ljudstvo tudi povsod kaže, kako ga ljubi! Sijajni sprejemi povsod, natrpane cerkve pri njegovih govorih in po-božnostih, oblegana njegova spovednica, prenapolnjene dvorane ob banketih njemu v čast prirejenih, vse to jasno priča o priljubljenosti, ki jo Prevzvišeni uživa med našim narodom.
Pokažimo in dokažimo pa mu svojo ljubezen tudi v dejanju! Eno veliko in nujno srčno željo ima prevzvišeni nadškof: zgraditi v Ljubljani novo semenišče! Veliko škodo na zdravju trpe njegovi bogoslovci v starem, sedanjem semenišču. Nujno potrebno je novo semenišče. — "Baragovo semenišče" hoče na-zvati Prevzvišeni novo semenišče. On ima veliko zaupanje v
Črna tema je vladala na ekonomskem, gospodarskem, farmarskem in delavskem polju v Zedinjenih državah, ko je v letu 1933 predsednik Roosevelt nastopil urad predsednika Zedinjenih držav. Milijonar in tedanji republikanski predsednik Zedinjenih držav, Herbert Hoover mu je zapustil največjo mizerijo, v katero se je kdaj pogreznil ameriški narod, odkar so prvi pionirji v letu 1620 začeli graditi Zedi-njene države.
Dve leti in deset mesecev je na krmilu ameriške vlade predsednik Roosevelt. Mi in vi, naši prijatelji, dobro veste, da se je položaj od tedaj, ko je kapitalistični Hoover prenehal biti predsednik, spremenil v toliko, da se danes lahko diha in da nihče ne strada v Ameriki.
Ko so tekom predsedniškega urada Herberta Hooverja prišli ameriški delavci in bivši izstradani vojaki v Washington, da zahtevajo svoj kos kruha, je predsednik Hoover tedaj postavil strojne puške in smrdljive bombe pred lačni narod ter na ta način prepodil Amerikance iz Washingtona.
Roosevelt je nastopil drugo pot. Povedal je iskreno ameriškemu narodu, da ameriške industrije, katere zagovarja republikanec Hoover niso zmožne podeliti zaslužek ameriškem delavcem. In če velekapitalisti in veleindustrije ne morejo prehraniti z zaslužkom skoro 12,000,000 ameriških delavcev, tedaj je dolžnost ameriške vlade, da pride delavcem na pomoč in jih prehrani.
Herbert Hoover, milijonar in republikanski bos, ki je imel tekom svojega predsedništva sijajno priliko, da bi rešil pereči in neznosni ekonomski položaj v Zedinjenih državah, je padel kot kandidat v letu 1932. Narod mu ni več-verjel. Toda nezaslišano je od Hooverja, da sedaj napada predsednika Roosevelta, ki je dvignil 15,000,000 stradajočih Ameri-kancev iz lakote v vsaj deloma priprosto življenje, ko delavec s-svojim lastnim zaslužkom kupi potrebščine za svojo!ki domače škofije \e bodo zmo-družino, Re di bi prosil ntfUjonarje, da. mu pomagajo, da nelgjj ogromnih stroškov za zgrad-strada. ■	'	Rp - i
Mi se "čudimo predrznosti bivšega predsednika Hooverja, ki tekom zadnjih mesecev nastopa v javnih govorih proti predsedniku Rooseveltu. Hoover želi in kliče nazaj one čase, katere je sam povzročil, ko bodo delavci pokorni svojim bosom, ko bodo delali za vsako najmanjšo plačo, ko ne bodo imeli pravice, da se organizirajo v svojih lastnih vrstah.
Hoover kliče nazaj one čase, ko so veleindustrije lahko dobivale po 50 do 80 procentov čistega dobička od svojih podjetij. Hoover kliče nazaj one čase, ko delavec na stare dni ni vedel, kam bi šel, ko delavec ob času brezposelnosti ni dobil druzega kot Hooverjev: Get the hell out of here!''
Dasi so republikanci toliko previdni, da ne proglašajo Hooverjevih izjav kot za uradne izjave republikanske stranke, vendar so poslali Hooverja na prvo fronto, ker ima jezik in zapeljivost, da znova preslepari ameriški narod, kot ga je presleparil v svoji prvi predsedniški kampanji.
Pri tem moramo omeniti, da je resnica, da v Zedinjenih državah je vedno nekako 8 do 10 let, ko vladajo primeroma dobri časi za delavce. In nesreča zahteva, da so vselej v dobrih časih republikanci na krmilu. Toda dosledno se zgodi, da republikanski velebankirji, businessarji in industrijalci tako zavozijo državni, politični in ekonomski voz, da mora ameriški narod od časa do časa voliti demokrate, da izpeljejo ekonomski položaj iz republikanskega blata. Zgodovina ameriške republike to jasno dokazuje, kdorkoli jo pozna.
Če so demokrati dobri, da izpeljejo ameriški narod iz republikanske depresije, so dobri tudi, da vodijo deželo, ko se vrnejo boljše razmere, katere so demokrati povzročili.
Republikanci mobilizirajo. Danes so v Ameriki precej bolj ugodne razmere kot so bile ko je Hoover obljuboval dva avtomobila in dvoje pečenih piščancev slehernemu ameriškemu državljanu. Teh nismo dobili nikdar, pač pa ričef in pokvarjeno moko Hooverjeve depresije.
Osel gre vselej na led, lisica samo enkrat, in upamo, da v prihodnjem letu ameriški narod ne bo osel, niti lisica, pač pa kot dostojen ameriški državljan, ki se mora zavedati, da je Hoover s plutokracijo pahnil narod v depresijo, iz katere jo je dvignil Roosevelt s svojo demokracijo.
-o--
Rev. M. Jager:
Sv. Miklavž je obiskal že več mladinskih zborov. Veste, tudi slavčkov ne bo pozabil. Seveda ne, saj jih obišče v soboto večer v SND na St. Clair Ave. Imeli bomo pravo domačo zabavo.
Naši Slavčki nam bodo zapeli nekaj pesmi, nastopila bo tudi "godba statev," kakršne je ni v Clevelandu. To so ti mojstri, vse že govori o njih. Slišala sem, da so bili že povabljeni k prezidentu in k nekemu kralju, ker tako lepo igrajo.
Smeha bo na koše. To je največje zdravilo za dobro zabavo. Vstopnina je samo 25 centov, tako da bo imel vsak priliko obiskati naše Slavčke.
Predstavili vam bodo tudi majhno igrico, ki govori, kako otroci pričakujejo sv. Miklavža.
Pa Miklavž tedaj gredoc, dober pridej k nam, na božično sveto noč pride božji sinček sam.
V imenu naših Slavčkov vas rčno vabi
Marjanca Kuharjeva. -—o-
Sv. Miklavžu
Preljubi sv. Miklavž, prinesi Slavčkom tudi kaj. Vsako leto sme prepevali in vam veselje delali. Obišči nas, Slavčki žele
tebe, parkeljčka se pa vsi boje. priprešnjo škofa Barage, in nje- Le pridi sam z angelčki in ob-govi priprošnji je priporočil to dai'i vse, smo pridni vsi! Vaš celo zadevo. In v Baragovem duhu — hoče — naj se vzgajajo bogoslovci! Zato, da bodo enkrat delovali med slovenskim narodom s podobno požrtvovalnostjo', s katero je deloval Baraga med Slovenci in Indijanci.
Toda ta srčna želja nadškofo-va je pa zadela na ogromno oviro: upravičeno se boji, da verni-
dari vse, smo pridni vsi! Slavček
Marion Joan Kuhar, stara 13 let.
-—o-
Smrt znanstvenika
V nedeljo, 1. decembra je preminul v Boise, Idaho-, Mr. Robert N. Bell, poznan širšim kro-gnm v . ur* • 117: ki industriji. Mr.
Kočevski Slovenci na propadu
K pasivnim krajem Slovenije prištevamo običajno Suho Krajino in Belo Krajino. Dosledno pa pozabljamo bržčas še pasiv-nejši drobec našega naroda, to so kočevski Slovenci, ki jih stiskata istočasna gospodarska in narodna stiska.
Na Kočevsko nihče ne gre rad Uradnikom je kočevski okraj kazensko mesto. Samo, kdor res mora, gre tja doli. Priroda ne nudi mnogo in narodne razlike odbijajo. Zato vidimo, da so se naselili na Kočevskem večjide le siromašnejši sloji naše krvi.
To so najprej naši kmetje, ki so za mal denar nakupili opuščene kočevske kmetije in sedaj iztiskajo in toge grude skopih sredstev za življenjski obstoj Medtem ko ima nemški kmet saj nekaj zaslombe še v Ameriki, je naš kmet navezan le na delo svojih rok. Močna zaslomba kočevskemu kmetu je njihova hranil niča v Kočevju, ki je kljub denarni zapori še vedno solventna, čeprav v manjšem obsegu. Do čim naš kmet gara, da bi se izmotal iz dolgov, je šel kočevski kmet (to zimo 400) krošnjarit "9 Nemčijo, kjer bo zaslužil z malim trudom 15 do 20,000 Din.
V še bolj kritičnem položaju pa je naš delavec v kočevskih krajih. V Kočevju je ena teksti lana pogorela: par sto naših ljudi je na cesti, in v drugi tekstilni se je že ponovno izvršila redukcija in po zadnjem štrajku je bilo zopet mnogo slovenskih delavcev odpuščenih in nadomeščenih z nemškimi posestniškimi sinovi. Poleg tega so še razne lesne industrije, kjer so bili zaposleni večinoma Slovenci, skrčile svoje obrate. Omeniti moramo žalostno dejstvo, da Opažamo v Žadnjem času smo-
Injo novega semenišča! — Kako
neizmerno mu bomo mi ustregli, ako mu mi pri tem kaj pomagamo! že vsak majhen dar od nas tam precej pomeni. Kako lepo priliko torej imamo, da prevzvi-šenemu nadškofu Dr. Rožmanu tudi dejansko, v dejanju pokažemo in dokažemo svojo ljubezen in hvaležnost s tem da mu po svoji moči darujemo za njegovo semenišče! Saj on sam zase ničesar noče, novo semenišče mu je srčna zadeva!
Mar 71 let. Več let ( ireno bojkotiranje in zapostav u .. »infbo državnega ! Ijanje slovenskih delavcev. Za
In tudi ta namen ima Baragova Akademija prihodnjo nedeljo v Narodnem Domu na St. Clair-ju: pomagati Prevzvišen?-mu za njegovo semenišče. Ves čisti preostanek mu bomo izročili v ta namen. Katoliški Slovenci — in katoliški ste vendar vsi Slovenci! — pridite torej v čim večjem številu na to prireditev — vstopnice že dobite v predprodaji pri Mrs. M. Mako-vec v Nar. Domu, — pokažimo prevzvišenemu nadškofu Dr. G. Rožmanu svojo hvaležnost in ljub\ezen, ker je lega res vreden!
Življenje škofa Barage
Kdo ga ne bi ljubil!
Koga? Koga drugega, če ne prevzvišenega nadškofa Dr. Gregorij Rožman-a? Tako lju-beznjiv je z vsakim, otrokom kot odraslim, z najbolj priprostim, tako dobrohotno pogleda človeka, da ga mine vsak strah in tesnoba pred njim, čisto domač je v občevanju, tako očetovsko dober, ves pripravljen takoj vsakemu ustreči, če je količkaj mo-
lo odklonil povabilo, in šele pozneje na zagotovilo, da bo mogel Slovencem v Ameriki kaj dobrega storiti, da bo imel priliko mi-sijone voditi med nami, šele potem je privolil, da odide med nas. In tako sedaj že več ko tri mesece roma iz kraja v kraj po širnih Združenih Državah, brez prestanka, brez oddiha, in pridi-guje in spoveduje in govori na-
goče, nase čisto pozablja! Ni j šini ljudem o lepoti slovenske do-
Cleveland, O. — Šolska mladina šole sv. Vida priredi v nedeljo 22. decembra pod vodstvom čč. šolskih sester in Rev. Matija Jagra krasno predstavo: Življenje škofa Barage.
To bo nekaj posebnega, nekaj lepega. Vse to bo v počast in slovo našemu priljubljenemu gostu nadškofu dr. Rožmanu.
Naša mladina se jako pripravlja, da bo podala nekaj krasnega dr. Rožmanu v slovo. Tudi Baragov zbor bo nastopil in mladinski Baragov zbor.
Vabljeni ste vsi farani sv. Vida in tudi ostali Slovenci od blizu in daleč. Ta večer naj bo vam vsem v trajen spomin na
•• "5 .. . rudnikov v državi Idaho. Zadnjih par let mu je vid oviral redno udejstvovanje pri proučevanju in tolmačenju raznih mineralnih sestavin. Mr. Bell je mnogo pozornosti posvetil tudi Come Back Mining Co., poznani zlati in srebrni rudnik, katerega delničarji so 85 odstotkov Slovenci.
Bodril in navduševal je prva začetnika, Mr. Joseph Gornicka in pokojnega Louis Painicha, da .-ta vztrajno in neumorno iskala in delala. Mnogokrat jima je dal nasvet, kje in kako naj nadaljujeta z delom. In njegovo lodrilnost sta imenovana rojaka kljub nepopisnim težkoeam upoštevala. Po desetih letih trdega aela, leta 1925 visoko v gorah nad Boise Basin ožino, sta prvič zasledila zlato in srebrno rudo. Danes omenjeni rudnik obratuje zelo povoljno, izvzemši neprijetnih zaprek, ki so jih nekateri na premeten način hoteli vsiliti družbi. Pridela se lepo množino rude. In če bo šlo delo pri rudniku neovirano naprej, vsa znamenja kažejo, da bodo solastniki dobili primerne dividende v doslednem času.
Pokojni Mr. Bell je celo pred lekaj meseci priobčil obširno razpravo o rudninskih zakladih v državi Idaho. Prav laskavo in obširno se je javil z opisom Come Back Mining Co. S posebnim priznanjem je zaključil avej opis, kjer je omenil, da se ne more nikdar dati dovolj priznanja najditeljema Mr. Joseph Gornicku in pokojnemu Louis Pajnichu za njih neprecenljivo delo. Mr. Bell je zaslužil, da ga med drugimi tudi solastniki tc-
slovenskega človeka kmalu ne bo
več dela v kočevskih podjetjih.
Tako tvori Kočevje z svojo okolico eldorado slovenske revščine. Kakšna razlika je n. pr. med slovenskimi otroki in med nemškimi. Prvi bledolični in zakrpani vseskoz, drugi dobro z vsem oskrbljeni, saj so njih starši gruntarji, denar prihaja še vedno iz Amerike in kro šnjarjenje se po večini obnese. — Ker ne morejo plačati stanovanj, mora se seliti iz kraja v kraj. Zadnji čas pa tudi za denar slovenski človek v slovenski vasi ne dobi stanovanja. V neki vasi je neki zaposleni lesni delavec zaprosil za stanovanje: sedem hiš v vasi je praznih in ni dobil stanovanja. Takih slučajev nam je več znanih.
-o-
V hudičevem vozu
Znani poročevalec United Press Webb Miller iz glavnega stana italijanske severne armade na dolgo in široko popisuje, kako se je v tej vojski izkazala italijanska tehnika. Hvali zdravstveno skrb v italijanski vojski, preskrbo z vodo, graditev cest itd., vendar se končno vprašuje, kaj vse to pomaga, ko bodo Italijani morali novih 150 km naprej, od Maka-le proti jugu, kamor bo dovoz vedno težji. Na koncu pa silno hvali italijanske tanke in letala. Takole pravi:
"Moderno orožje je imelo doslej malo pi-ilike izkazati se. Potrjena je pač važnost letal za poizvedovanje ter bombardiranje.
voz, razen malih tankov."
Tako ameriški poročevalec iz italijanskega glavnega stana pod nadzorstvom italijanske vojaške cenzure. Zato ne bo odveč, če pogledamo tudi drugo stran te medalje, kaj namreč pravi o vožnji v takem tanku vojak, ki se je sam v njem vozil. Njegovo poročilo pa se takole glasi:
Motor! Ta le smrdeči in trikrat prekleti motor, ki nam poganja v zaprti voz še večjo vročino in nas hoče zadušiti! V ta-kemle oklopnem vozu se omehča vsakdo, ki se mora v njem voziti po kolonijah, živci se hočejo človeku potrgati, pljuča obupno dihajo, da bi dobila kaj svežega zraka. Svoj nos pritiskaš k ozkemu razporku, da bi videl katerega izmed tistih strelcev, ki so nas pognali v tale kotel. Preklinjaš poveljnika v poveljniškem vozu, ki ga obdajajo naše "sove," da bi se mu nič ne zgodilo.
Kje neki tiči sovražnik? Levo kolo zadene ob velik kamen. Vrže nas v kot, odkoder še z večjo silo zdrčimo v nasprotno steno, da nam kosti pokajo. Za kako sekundo se obrazi zjasne: tamle gori na skali stoji mož in miga s svojim burnusom! Čuti se varnega v taki daljavi! V oklopnem vozu pa kolnemo in renčimo. Oba strelca hočeta streljati, pa ne gre. Končno oni od strojnice prehiti topničarja in strojnica prične drdrati. En pas patronov je že postrelil, drugega vtika v strojnico. V kotlu ropoče kakor v peklu. Pogledam skozi razpo-rek: mož še vedno stoji in maha, čeprav se okoli njega vse kadi. Premetujoči se voz že skrbi, da ne moreš dobro streljati.
Strojnica obstane. V odmoru slišimo, da so tudi druge "sove" začele divje streljati v moža. Ta pa še nekaj časa stoji, nato pa izgine za skalo. Ali jo je. skupil? Vsi dvomimo. Kdor je zadet, ne skače tako lahko. "Strahopetec!" godrnjata strelca. Potem pa se vsi spogledamo, ker smo se zavedli, da nas je mož pošteno potegnil. Tale črni afriški vlog nas je samo zapeljal, da smo začeli streljati in s tem sami napolnili voz s strupenimi plini, ki na debelo vro iz strojnice.
Lajamo, jokamo, tako nas duša kašelj. Ven iz voza! Na zrak! Vratica v stolpiču se odpro. Prva glava pokuka iz voza in že se usujejo krogle na naš kotel. Spredaj je nekdo omahnil in potegnejo ga nazaj v voz. Naenkrat začne voz besno skakati. Mož ob krmilu je omedlel. Vrže ga s sedeža, da mu sedaj zeva rana v glavi. Jaz pograbim krmilo in zopet ukrotim ta hudičevi voz.
Nekaj desetin dobrih strelcev, spretno razpostavljenih, vedno znova lahko plaši moštvo tanka, v katerem se uničujejo najboljši vojaki.
Po dnevu se pri živem telesu pečemo v neznosni afriški vročini; po noči pa nas mraz, katerega v jeklenem vozu trikrat bolj občutimo, tako stresa, da nam zobje šklepečejo. Sedaj pa zdrkni še v kako jamo, da boš moral dolge ure izkopavati kolesa 5 ton težkega oklopnega avtomobila, ci so se zagrebla v pesek ali glino.
Da, da! Tile hudičevi vozovi so videti bolj nevarni kakor pa so v resnici, ko pri evropskih manevrih drdrajo po dobrih cestah.
Tako pa sodi o tankih tisti, ki se mora v njih voziti.
Led mesto zidov v rudnikih
Rudarska industrija praznuje letos 50 letnico, odkar so inže-njerji iznašli način, po katerem je mogoče z jledom zajeziti vodo, ki uhaja v rudnike. Vsak star rudar ve, da je marsikje globoko pod zemljo naletel na močan pritisk vode, kateri je preprečil, da niso mogli globlje kopati, četudi je bilo na tistem prostoru polno rude. V močvirnih krajih pa je bilo kopanje sploh nemogoče, vsled česar so stali neizkoriščeni silni podzemski zakladi. Podzemska bogastva so bila rudarjem takorekoč pred nosom, pa zaradi vode nihče ni mogel do njih. Pred več kot 50 leti pa je nemški inženjer po imenu Poetsch iznašel način, ki je vsiljivo vodo docela ukrotil s tem, da je povzročil, da je zmrznila. Okrog in okrog kraja, kjer so hoteli kopati, so napeljali in zabili en meter vsak sebi v zemljo močne cevi, po katerih je krožila tekočina. Ta tekočina v ceveh je povzročala zunaj tak mraz, da je okolica cevi občutil takoj 25 do 30 stopinj mraza. Nato je vsa zemlja in voda okrog teh cevi močno zmrznila, da voda ni mogla več teči. Sredi med zabitimi cevmi so potem kopali jašek, dokler niso prišli iz nevarnega kraja. Vendar pa inženjer, ki je to izumil, ni doživel uporabe svojega izuma, ampak je reven umrl. — Dokler je bil mož živ, se nihče ni zmenil za njegov izum, katerega so pa začeli močno izkoriščati kmalu po njegovi smrti.
Leta 1885 so prvič v rudnikih poskusili z zamrnjenjem ustaviti vodo. Prvi poskusi so bili seveda preprosti. Najprvo so poskusili rešiti jašk, za katerega je šlo že mnogo denarja, ki ga je pa grozila zaliti voda, da niso mogli naprej. V razmeroma kratkem času so z majhnimi sredstvi s pomočjo ledu ta jašk .rešili in skozi nevarno plast so prišli precej globoko. Kmalu nato so v Meklenburgu na Nemškem na ta način izkopali 61m globok jašk v rudnih Jessenich, v katerem so kopali kalijevo so\.
Zlasti uporabljajo ta izum v kalijevih in premogovnih rudnikih, ki n. pr. v severni Nemčiji ležijo tako globoke, da bi zaradi vode nikdar ne mogli do dragocenih zemeljskih zakladov. S pomočjo te iznajdbe pa lahko izkoriščajo najgloblje rudnike. Na ta način so v novejšem času navrtali že 600 m globoke jaške pod zemljo. V teku zadnjih štirih let so s temi napravami prodrli rudarski inženirji stotine in tisoče metrov pod vodo in ped močvirni pesek.
IZ DOMOVINE
ga slovenskega podjetja ohrani- 0 tcžkih in lahkih »trojnih puš-v hvaležnem spominu.	i kah najnovejšega tipa je mogo-
jo
-o-
Grški kralj je razpisal parlamentne volitve
Atene, 17. decembra. — Novi
j če le malo novega povedati. Da je mali tank posebno koristen, o tem je bilo že večkrat govorjeno. Pač pa je treba močno pohvaliti doslej neznano vrsto tan-
grski kralj je razpustil sedanji kov, lahki, ozkotirni voz na 4 našega priljubljenega nadškofa I parlament in je razpisal nove kolesih, katerega imenujejo
prišel sem v Ameriko na izlet, še manj iz kakih sebičnih razlogov, ni ne! Saj je začetkoma C2-
dr. Rozmana. Gotova sem, da
movine. Njegov prihod med boste uživali, ako posetite Bara-nas, njegovo misijonarjenje nijgovo akademijo. Vabi vas samo velike verske koristi za naš I	Marjanca.
volitve, ki se bodo vršile 26. ja- "motorizirana mula." Ta na str-nuarja. Novi parlament bo skli-! mih stezah dela prave čudeže, can k zasedanju 12. marca, le- j ker je lahko vozil po potih, po ta 1936.	katerih ni mogel voziti noben
KOMUR POKLONITE
primerno božično darilo, vam bo gotovo hvaležen. Primerno za moža, fanta ali dečka je lepa srajca, kravata, klobuk ali čepi-ea. V obili izberi tudi drugih potrebščin v znani in zanesljivi slovenski trgovini moške in deške oprave
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
—V Ljubljani je umrla Ljudmila Smrkoljeva, roj. Katalan, soproga uglednega veletrgovca Albina Smrkolja. Bila je dobra žena in skrbna mati.
—V Ljubljani je umrl Ivan Terzinar, prometni uradnik.
—V Kranju je umrl Peneš F. 67 let stari vpokojeni služitelj davčne uprave, svoječasno v Radečah pri Zidanem mostu, slednjič v Kranju. Rajni je služil skoraj 15 let v armadi.
—Primskcvo pri Litiji. Jane-žičeva Anica s Primskovega pri Litiji je odšla pred dvema tednoma v porodišnico, pa zdravniki niso mogli več rešiti njenega življenja. Ker ni bilo več upanja "a okrevanje, so jo na moževo zahtevo pripeljali domov, a je med vožnjo izdihnila. Pokojna je bila stara komaj .'30 let in zapušča dva nedorasla otroka.
—Lov na divje prešiče so priredili litijski lovci po obširnih gozdovih pod Jančami. Lovec Ccrnivec ,je ustrelil 85 kg težkega merjasca, medtem ko jo še težjj merjasec srečno ušel lovcem. — Župnik Janč g. Drc-šar je pred dnevi videl ped jan-škimi gozdovi dve skupini te škodljive zverjadi po 3 in 4 prešiče.

Cel teden: od 19. do 24. decembra
VSEM lojalnim odjemalcem ZADRUGE želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! Voščila se ne spravijo v žep, zatorej smo za božični teden znižali cene skoro na vsem blagu — VSEGA NE NAVAJAMO V OGLASU — da tako pokažemo m vračamo tisto dobro voljo in naklonjenost s katero podpirate lastno organizacijo.
OCCIDENT MOKA. 24 »/2 funtov _________
LIGHTHOUSE CLEANSER šest za ___________________________—
SHEINBART MOKA 49 funtov ________________
OLD DUTCH CLEANSER, tri za ......—......................
98 funtov
DOG FOOD, NO. 1 tri za -----------------
RED STAR MOKA 24 y2 funtov .......
TOILET PAPER
šest za —.....
AJDOVA MOKA. 5 funtov za
OHIO RED LABEL MATCHES Carton ---------------------------------------
HEAD RICE (Fortuna) 3 funte za
GOODY MALTED MILK,
JEDRCE, funt
PECANS funt
EDWARDS TOMATO CATSUP.
dve za —______________________________________i
GINGER ALE: 3 za______________
SILVER BAR PEAS dve za ________________
PINEAPPLE, Large can
dve za .-• —.......
PEACHES, Large can, dve za-------------------
MEŠANI OREHI 2 funta za
HONEY, 3 funte Jar
Prostor ne dopušča navajanje cen za naše najboljše sveže meso — porut-nino — želodce — suhe klobase — rajževe in krvave klobase ter domače zelje in repa.
ZALOŽITE SVOJE KUHINJE ZA BOŽIČ Z NAJBOLJŠIM PO NAJNIŽJIH CENAH!
SUHE ČEŠPLJE, Nos. 40-50, 3 funte za
JAJCA, ducat
BELE ROZINE, 2 funta za
ZADRUŽNA KAVA, 2 funta za
5 funtov zavoj CHOCOLATE CANDY, samo
1 funt zavoj CHOCOLATE CANDY, samo
MIXED CANDY. 2 funta za
CHOCOLATE DROPS CANDY, 2 funta za
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 East 152nd Street GLenville 6316
712-14 E. 200th Street KEnmore 3562
16721 Waterloo Road KEnmore 1248
DA DOVAŽAMO TUDI NA DOM!
NAZNANILO DELNIČARJEM: Letna delniška seja Slovenske Zadružne Zveze se fj vrši v nedeljo 26. januarja v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Roacl. Društva |j naj blagovolijo izvoliti in poslati svoje zastopnike.	|j
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po lemikem Urirslkm K. Mays
"Zlezel ji je v usta in dekle toži, da ji bo vrat razpraskal. In oči ji je povečal, da laže vidi skozi nje. Njena usta so vsa rdeča in tudi njen obraz je ves rdeč, leži in govori o nebeških lepotah, ki jih že vidi."
Dekle se je najbrž zastrupilo. Le hitra pomoč jo je mogla i*eši-ti.
"Bom videl," sem dejal, "če se bo dalo pomagati. Stanuješ daleč od tod?"
"Ne."
"Ali živi v Amadiji razen starega hekima še kak drug zdravnik?"
"Ne."
"Torej pa pojdiva! Brž!"
Peljal me je po treh ulicah in v neko hišo, ki je že na zunaj kazala, da njen lastnik ni reven. Skozi dve sobi sva prišla v tretjo, mlado dekle je ležalo na di-wanu. ženske so klečale pri njej in jokale, blizu nje pa je čepel star človek. Turban si je snel in glasno brbljaj odstavke iz korana.
"Ti si hekim?" sem ga vprašal.
"Da."
"Kaj je bolnici?"
"Zli duh jo je obsedel, gospod !"
"Bedarija! če bi jo bil zli duh obsedel, bi ne govorila o nebesih."
"Gospod, ti tega ne razumeš! Prepovedal ji je jesti in piti in vrtoglavo jo je naredil."
"Pusti, da jo pogledam!"
Porinil sem ženske v stran in pokleknil poleg bolnice. Bila je zelo lepo dekle.
"Gospod, reši mojo hčerko smrti!" je jokala ena izmed žen. "Vse ti damo, kar imamo!"
"Da!" ie pravil mož. ki je prišel'po mene, "Vse, vse. dobiš! u&ite jt- TtaSa tdftKie&V' "Rešijo! Ijenec božj
Votel in nadzemeljski je bil glas, ki je te besede povedal, in iz oddaljenega kota sobe je,prihajal.
Začuden sem se obrnil in zagledal starko, ki me je pri pogledu nanjo skoraj streslo.
Gotovo nad sto let je bila stara, Čisto na kup je že zlezla, sama kost in koža je je že bila, "jen izsušeni obraz je bil živa Podoba kostenjaka, težke kite belih las so ji segale skoraj do tal.
"Da, reši jo! Mojo pravnuki-njo!" je ponovila in proseče dvignila sklenjene, strašno suhe in koščene roke, ki jih je ovijal rožni venec. "Pokleknila bom in molila k žalostni Materi božji, da se ti posreči!"'
Rožni venec je imela v rokah —! Torej je bila katoličanka —!
čna luč odbijala iz ogledala naravnost v njene oči. Pa žarek vobče ni učinkoval na zenice.
"Kedaj je tvoja hčerka zad njikrat jedla?" sem vprašal očeta.
"Tega ne vem. Bila je sama doma."
"Kje?"
"Tukaj."
"Torej ti povem, da je ni obsedel nikak zli duh, ampak da je zaužila strup."
"Allah ilia 'llah! Ali je res, gospod ?"
"Da."
"Ne verjemite mu!" je svaril hekim. "Zli duh jo je obsedel!"
"Molči, starec!" sem mu za-povedal in vprašal očeta:
"Imate citrono pri hiši?"
"Ne."
"Kavo?"
"Da."
"Šiške?"
"šišk raste dovolj v naših gozdovih. Tudi doma jih imamo."
"Torej ji brž skuhaj vroče kave! Skuhaj tudi šišk na vodi! In po citrone pošljite!"
"Ha ha ha ha!" se je režal hekim. "S šiškami, s citronami in s kavo bi rad pregnal zlega duha —!"
Ker nisem, imel nič drugega pri roki, sem ji vtaknil pi,st v usta, da bi ji povzročil bljuvanje. Pomagalo je, četudi je dekleta pri tem krčevito stresalo. Ponovil sem poskus, premalo je še bljuvala.
"Ali je kaka lekarna v bližini?" sem vprašal. Dati sem ji moral kako sredstvo za, bljuvanje.
"Da," je dejal oče. "Čisto v bližini je, v naši ulici." Brž, pelji me .tja!"
Kako kuje življenje...
r?a "Ameriško Domovino" priredil A. SABEC.
Zakaj propadajo cesarstva
Katarina velika, ruska carica, morala odpotovati v te nove po-
Sla sva.
ni nikdar izgubila svoje zmožnosti, da se ne bi znova in znova zaljubila. Toda vse njene male ljubezenske zgodbice in dogodivščine niso bile nič v primeri ž njeno res veliko ljubeznijo in naklonjenostjo do enega moža: Gregorija Potemkina. Do njega je čutila več kakor samo fizično privlačnost; čutila je uda-ncst, ki enake ne pozna zgodovina. Ljubezen teh dveh ljudi, katerih skupna vez je bila ambicija, se je realizirala v sanjah po nadvladi sveta.
Na zunanje pa sta imela ta dva prav malo skupnega: carica je bila živa poo§ebljenost natančnosti in reda, ni nikoli ■ po-kusila kaplje opojne pijače, vstajala, je z jutranjo zoro ter je dovršila v svojem petnajst-urnem delu na dan več dela kakor dvoje mož. Potemkin pa je preživljal svoje dneve v lenarenju in spanju, noči pa v pijančevanju in ljubimkanju z ženskami. In vendar je Potemkin Katarino oboževal; preobkladal jo je z nežnostmi in bil je mojster v izbiranju daril zanjo. S Potem-kinom je postala Katarina resnična ženska, ki se je pustila raznežiti od moža.
Sprvaj je Katarina smatrala Potemkina samo kot "najbolj komičnega moža stoletj a, zakaj ta ženska, ki je poznala toliko groze, si je zaželela veselja in smeha. Toda kmalu je pričela spoznavati njegove resnične kakovosti. . . "Ah, kako lepo-glavo ima ta mož!" . . . In kmalu je postal Potemkin pomočnik vojnega ministra, nato pa skoraj preko noči vojni minister.
Tukaj, sredi Turkov in Kurdov
Moli!" sem dejal ginjen. Moli! Poskusil bom. Če bo vobče človeško znanje še pomagalo."
Ogledal sem si bolnico, Z odprtimi očmi je ležala na hrbtu, menice so bile nenavadno razširjene, njen obraz je bil močno zardel, nagi0 je dihtila. in žila ji Jo močno utripala. V vratu jo je krčevito davilo.
Vobče nisem niti vprašal, kedaj je zbolela in kako. Nisem zdravnik, tudi se ne razumem mnogo na bolezni, pa v tem slučaju sem bil prepričan, da se je zastrupila z volčjimi črešnjami
ali s kako drugo strupeno rastlino.
v "Ali je bljuvala? sal očeta.
"Ne."
"Imaš ogledalo pri hiši?"
. "Da- Maj lino ogledalo. Tule je!"
"Daj mi ga!"
Stari hekim se je hripavo nasmejal.
Hry i .
^ii duh se naj pogleda v ogledalu !
Kmalu potem, ko se je njiju Pred neznatno trgo-j medsebojna strast nekoliko oh-vino sva obstala.	jladila, je odšel Potemkin na jug,
Vstopil sem v ozek prostor, vTpustec za seboj Katarmmo te-0: In bogat bos in ljub-,njem je bik nastanjena "lekar- lo, toda vzel je s seboj njeno zji! '	na» trdnjave Amadija. Zagle- ^nšn	- ^ bil rein ti-
dal sem divjo zmešnjavo vseh mogočih potrebnih in nepotrebnih reči.
Plesnjiva mazila, cevke in pa vivčki za tobakarje, zastareli in posušeni obliži, lojene sveče, re-barbara, sladkor za kašelj, kavi-na zrna, lipovo cvetje, poper in stolčena kreda, senesovo listje v škatli, na kateri je bilo zapisano "Strd," žeblji, ingver in modra galica, tobak in sol, oča-"a, ocet, pukanica, antimon, črnilo, konopljino seme, žolča, sukanec, motovileč, gumbi in za-pone, katran, kuhani orehi, fige — vsa ta "zdravila" so bila razpostavljena in razpoložena po policah, miroljubno ena poleg drugega, in sredi vseh teh zakladov je sedel možicelj, ki je bil prav takšen, kot da je vse te leke na svoji zunanjosti in svoji notranjosti pravkar šam preizkusil. Koliko nesreč je pač že ta "lekarna" povzročila!
Iz vse te šare sem si poiskal modro galico, ki bo, sem zaso-dil, mojim namenom še najbolje ustrezala. Vzel sem še tudi steklenico salmijaka ter se vrnil k bolnici.
Modra galica je še najbolje delovala, bolnica je obilo bruhala. Dal sem ji šei močne črne kave s citrono in nato vrele vode, v kateri so se kuhale ši-ške. Zabičal sem še njenim ljudem, naj ji hladijo čelo z mrzlo vodo in ji dajejo 0d časa do časa salmijaka poduhati, da ne bi zaspala. In s tem je bilo moje zdravniško znanje izčrpano in moja zdravniška pomoč je bila pri kraju.	I
Vem, da nisem ravnal čisto po predpisih, pa saj nisem iz-učen zdravnik in tudi znal nisem bolje. Glavno je bilo, da so zdravila pomagala.
Ko sem preprečil največjo nevarnost, sem imel čas, da sem lahko mislil tudi na druge reči. Ozrl sem se po sobi in zagle-i dal v kotu košarico, še skoraj Nisem mu odgovoril. Obrnil j čisto polno murvinih jagod. Med sem ogledalo tako, da se je soln- njimi pa — volčje črešnje.
sem vpra-
dušo. Še več: on je bil celo tisti, ki je sam izbral sebi naslednika pri intimnih odlošajih s Katarino. Petnajst let je poslej on sam izbiral njene ljubimce, ali pa je vsaj dajal glede njih svoje pritrdilo. Potemkin je bil vsikdar pripravljen položiti pred njene noge karkoli: — trdnjave ali cvetje, nove pokrajine ali nove ljubimce. (Ti Ka-tarinini ljubimci pa so bili kaj draga stvar; stali so namreč Rusijo okoli 14 milijonov rubljev. Potemkin sam pa je prejel od Katarine približno 50 milijonov lubljev). Dokler je bil Potemkin samo Katarinm ljubimec, je živel veselo in brezskrbno življenje, toda čim se je izvil iz njenega objema, je vse njegovo življenje prevejal načrt, vreden Cezarja, porojen že v Katarini-ni glavi: nadvlada nad Črnim morjem ter nad vso jugovzhodno Evropo. Leta 1783 je osvojil Krim, nato pa si je nadel kot svojo nalogo, da kot governer te nove province izpremeni puščavo v rodovitno in civilizirano deželo.
Ta naloga mu je ugajala. Lotil se je stotine projektov: gradnje vojnega pristanišča v Sevastopol, izgradnje ogromnih flo-til vojnih in trgovskih ladij; uvoza sviloprejk iz Kitaja; pogozdovanja gozdov in kopanja vinogradov; izgradnjo novih to-varen in cest. Dalje je naredil tudi načrte za veličastno novo metropolo ob reki Dnjeper, ki naj se imenuje Ekaterinoslav — "Katarinina slava. . ." Od časa do časa je prirejal potovanja nazaj na sever, da je obveščal Katarino o novih čudesih, katere je ustvarjal. In ona mu je verjela. Prav tako mu je Ka tarina verjela tudi 0 drugih čudih, o katerih ji je poročal: o novih poljih valujoče koruze, o vaseh z zadovoljnimi, srečnimi prebivalci — ona mu je res verjela, da je v treh letih ustvaril iz puščave in zapuščene stepe eno najlepših in najrodovit-nejših njenih provinc. Zato je
krajine, da se na lastne oči prepriča o teh velikih čudih. . . Dasi je bila ob tej priliki stara že 58 let, vendar njeno vzhiče-nje ni poznalo mej.
Potemkin ni sicer naredil ni-kakega vrta iz zapuščene stepe, ni ustvari bogastva, kjer je bila prej revščina, toda znal pa je ustvariti iluzije, ki so Katarino zaaivile. Njegove vasi in tovarne so obstojale samo na papirju ; stepe so bile jše zmerom tako zapuščene in prazne kakor so bile prej, vasi prav tako ubo-žne kot vedno, toda Potemkin je bil sijajen "state manager," tako da je bilo Katarinino potovanje največji triumf in teater-ska prireditev Potemkinova taka, da se jo more uvrstiti za eno izmed sedmerih čudov sveta.
Katarina se je odpravila na potovanje v februarju (Potemkin je šel naprej, da "priredi vse potrebno"), s spremstvom, ki je štelo 40,000 duš. Njene sani je vleklo osem konj, in te sani so bile stvar, ki jo je treba natančneje opisati. Na saneh je bila zgrajena mala hišica, ki je imela po troje oken v vsaki steni, in njena notranjščina je bila opremljena z vso udobnostjo. Na, vsaki obcestni postaji je čakalo 500 svežih konj in ponoči so gorele ob poti velike grmade. Vaščanom je bilo strogo naročeno, naj prepleskajo in pobelijo svoje hiše (pobelili so samo stene, ki so bile obrnjene na cesto) ; dalje so bile postavljene cele skupine umetnih dreves, da se je "zakrilo ž njimi nevšečna mesta. Podrte in polsesedle strehe hiš so bile popravljene, toda, ne kakor bi m ie biti, j marveč ie zakrpane & 1- "ko, ki j jO povrh pnmerno rva-ii. Prebivalstvo se je mortuv pojaviti v praznični obleki; deklice in mladenke so morale posipati pot s cvetjem; vse, kar je
bilo starega in betežnega, je moralo ostati v hišah ter se ni smelo pokazati na dan; vsako beračenje alj vročevanje prošenj in peticij je bilo strogo prepovedano. (Dalje prihodnjič) --o-
Angleška vlada se je začela umikati
London, 17. decembra. Mini-sterski predsednik Stanley Baldwin je dognal, da je šel predaleč, ko je poslal Mussoliniju mirovne ponudbe glede Abesinije. Baldwin je izjavil, da je pripravljen sprejeti gotove popravke in narediti kompromis. Ne-volja nad Baldwinom gre tako daleč, da je dobil nasprotnike v svojem lastnem kabinetu, da .je razburil zbornico poslancev, ki je sicer bila vedno na njegovi strani, dočim časopisje dnevno napada Baldwina, ker je hotel podeliti Italiji nagrado radi njenega zločina. Včeraj je imel Baldwin posvetovanja z mnogimi ministri in pričakuje, da bo te dni nastopil v parlamentu, kjer bo "pojasnil" svoje stališče.
"MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH—ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
Novi deal najel 8,000 brezposelnih godbenikov
galo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trinerjevem grenkem vinu."
Trincrjevo grenko vino je stare, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave* združene s prebavnimi nerednostmi in: navda z življenjem oslabeli teh. Dobite; ca lahko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Kavkaškem gorovju neki rod, pri katerem ženske nimajo nobene besede, kaj šele, da bi ime-
Washington, 16. decembra. — j Novi deal je dosedaj pomagal 8000 unijskim brezposelnim god-
Nagovarjati sem ga morala, da jetnikom, ki že dolga leta niso jedel, in nič, kar je pojedel, ni poma-j imeli nobenega dela m zasluz-
ka. Godbeniki igrajo pri mnogih koncertih. Kot se je izjavil administrator Hopkins namerava vlada podeliti nadalj-nim 8000 godbenikom zaslužek. -o-
Prostor na svetu, kjer imajo možje besedo
London, 16. decembra. Sir Richard Paget je v svojem vče-ranjem govoru povedal, da so sovjetski znanstveniki odkrili v
Naprodaj je
dobro idoča restavracija v srcu slovenske kolonije. Ima dovo-
le zadnjo besedo. Ženske sclvoljenje za vino in %'/< pivo. V smejo "pogovarjati" z možmi jprostoirih se nahaja izvrsten ra-samo z znamenji, i Celo s sinovi!dio in piano, fina oprema. Pr> jim je prepovedano govoriti, ko^da se po zelo nizki ceni, ker od-
slednji dosežejo starost osmih let.
MALI OGLASI
Dobro
idoča
Joseph Trincr Company, Chicago
konfekcijska trgovina v sredini slovenske naselbine se proda. — Lepa prilika za podjetnega Slovenca. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (299)
potuje lastnik na univerzo. Za podrobnosti vprašajte pri Miha-ljevich Bros., Steamship Ticket Agency, 6033 St. Clair Ave.
(299)
Naprodaj je
dobro idoča pivnica z restavran-tom, ki ima tri licence. Eden najboljših prostorov v mestu. Proda se za S4500.00. Vzrok prodaje je bolezen v družini. Vprašajte na 1412 E. 34th St.
(304)
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18TH, 1935
rr
4.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECOIBER 1ETH, 1JI/.5
eeceocececccc
o	e
O Novo življenje 0
C	(Z:i "A. D." prestavil M. O.)	f)
©	O
receccceeeeee;
A kaj ima ta temna in moreča stvar tudi opraviti z nedolžno lepoto, katero sva midva slišala in videla cveteti! — Kar ima priti, še predno se vrne pomlad, to pričakuje Nje Visokost z vsem mirom, skoro bi dejala, upa. Pred tedni, ko se je Visokost počutila bolje in sem ji hotela dati gosli, jih je zavrnila in dejala: "Ne, Ivana! Nikdar več. Čujem godbo, ki je lepša nego vsak glas, ki bi ga mogle moje roke še zbuditi."
Ko sem se smela predsinoč-njim posloviti, me je Visokost tako hvaležno gledala in dejala: "Blaženi oni, ki ostanejo čistega srca! Odpuščam vsem, ki so mi storili zlo. In se zahvaljujem onim, ki so me ljubili." Potem je izročila Visokost v moje roke, kar niso smele po njenem odhodu videti mrzle oči. S tem polagam zaupane mi stvari v roke, iz katerih so prišle. To bo sedaj za Vas dvojna dragocenost. In svetinja! Skozi dni in noči trpljenja so lističi počivali kot ljubljena lastnina na zvestem in či-stam srcu. Ah,, gospod Ažman,
hitela.
Ko je prišel do velikega jeza in videl zelene, s papirnatimi l ožami okrašene girlande, zastave in drugo, ga je zapustila vsakr-j šna želja, (ia bi še enkrat videl svoje delo. Pri kapeli sv. Neže je stopil v gozd. Opoldne je počival samoten na tistem mestu, j kjer je Košutnikovec pel, ko je kakor rudeč plamen stala pred njim mlada žena. Gledal je go-
, ..	j * i *, • v.,,. „„ ri v jasno modrin jo, ki je kuka-
bojim se„da sploh niti citati ne	, ,	. .
. '	i-,	,	la nadenj med drevesnimi vrho-
beste mogli, kar se mi v umaza- .,,..'. ... , ...	i vi. Modrima, ki )t' bila tuko
nih madežih razliva. Človek bi	•' '
mila, tako hpa kakor majsko nebo. In stari, tihi, bolestni gozd?
miši jati. Prav dobro sam več' "Ah, ne!" Zopet tihi, tanki ne vem." Stopil je proti rude-j-'meh. "Še vedno bom nekoli-čim krpam jagod ter pričel suše- ko počakal. Ako ne bo prišla če se sadeže obračati.	danes, bo prišla jutri. Ako ne
Zahajajoče sonce je še sijalo letos, pa k letu. Stvari, ki mo-na malo planjavico in na pečino, j rajo priti, ne izostanejo." Sta-tako da so jagode izgledale ka- rec, ki je obračal jagode, se je kor granatne krogljice.	|vedno bolj oddaljeval od mesta,
"Košutnikovec! Zakaj sušiš kjer je stal Ambrož, jagode tako visoko v samoti?"
v temi: "Sedaj bo gospod Josip;svetila celo tja do na novo po-Slavik dal svetu luč!" Drugi j stavljenega kola s tab!o, ki js strel, tretji in medtem ko se je!nosila napis "Prepovedana pol.'« grmeči odmev valil preko hri- In zunaj pod kapelo sv. Neže hov, so- vzdolž ceste zagorele lu-ista viseli dve veliki obločnici, ki či. Pred hišo gorenjega birta'sta v temi svetili kakor dve son-je bila taka razsvetljava, da je ci.
je vprašal Ambrož. Njegov glas

"Košutnikovec! Kako je prišla slika mladega lovca na steno
se moral znati obvladati. A ne more, ker vidi, kako poginja nedolžna cvetka življenja. — Ne morem nadaljevati. Kakor dolgo bom dihala, bom v svoji boli ostala Vaša zvesta sestra. — Ivana Odolna. — Še to vam moram povedati: že v prihodnjih dneh boste morebiti izvedeli, kako je Nje Visokost držala svojo obljubo glede pomoči, katero so Vam tamkajšnji domačini v dnevih sile nudili. Ah, gospod Ažman ! Morali bi videti te vesele, srečne sanje v Nje lepih očeh, ko sem ji lahko sporočila, da je vsa nevarnost minula in da je uspešnost Vašega podjetja zagotovljena. Visokost je dejala — in to naj bodo moje zadnje besede — Visokost je dejala: "Tu je ustvaril nekaj neizmerno dobrega!"
Ob hudourniku je gospa Až-! man tekala od ene skupine delavcev do druge. Povsod, kamor je prišla, je Ambrož že bil. Tu-1 di pod kapelo sv. Neže ga ni do-
je trepetal, kakor da sp druge,)v gradu?" Lesena lopata je ro-težeče misli v njem. "Tedaj, v P°tala po skali. Sedaj je bil mojih otroških letih si vedno 'starec že gori pri zadnjem čet-deial na dvorišču svoje bajtice." i verokotu. In tedaj je pričel pe-
"I, seveda!" Starec je z lopa- D: lo obračal jagode. "Pred tri-
Naznanilo in priporočilo
Cenjenim gospodinjam naznanjamo, da smo se preselili iz sedanjih prostorov na 6218 St, Clair Ave. v nove prostore na
6036 ST. CLAIR AVE.. VOGAL F, 61st ST.
Piiporočamo se za nadaljno naklonjenost in naročila. Vedno bomo imeli v zalogi najboljše pecivo kakor krofe, potice in drugo pecivo.
Najlepše se zahvaljujemo vsem našim odjemalcem, ki ste nas podpirali do sedaj ter bomo pripravljeni vam postreči najboljše tudi v bodoče. Voščimo in želimo vsem srečne in vesele božične praznike!
Mr. in Mrs. John Pianecki
6036 St. Clair Ave.
Ali se je zopet nekaj novega zbudilo v njem? Ali se je v njem poživljala mlada moč? Mar je hotel sedaj, ko je imelo poletno življenje narave skoro ugasniti, zopet sanjati rudeče pomladne pesmi, ponoreti in zopet cvesti? Vsepovsod v njegovem zelenju je bilo lepo in krepko rujavka-sto žarenje, lesketanje neštetih krasot v zlatu in škrlatu.
Barva pokončanja ! Barva novega življenja!
Ta rujava rudečica v zelenju? To so bile mnoge, polomljene veje, čigar uvelo iglivčevje se je svetilo v opoldanskem soncu. In to svetlikanje v škrlatu in zlatu, ki se je sililo okolo vseh zdravih, navpik štrlečih vrhov? To so bili tisočeri češarki, ki so bili zreli.
Ambrož, katerega v tem miru ni trpelo, je šel višje po jesenskem gozdu.
Sonce je svetilo še toplo, ko je Ambrož proti večeru prišel do travnatega obronka, od katere-.; ga se je strma stena spuščala i proti jugu. Iskajoč poti se je
m
na an)
Be
|Ufi
'Prijazno ste •Vabljeni
K
MANDEL HARDWARE
kjer se vam bo demonstriralo vse prednosti najnovejšega
Cena samo
Razveselite vašo družino za Božič s tem, da ji podarite ta krasni radio. Imamo tudi razne druge modele od $24.50 do $750.00.
MANDEL HARDWARE
15701 WATERLOO ROAD
KEnmore 1281	ODPRTO OB VECEKIII
C'lani Progresivne trgovske zveze
! Ambrož sklonil preko roba skalovja. Tedaj je videl globoko doli kaj čudno sliko, ki si je ni mogel obrazložiti. Na poševnih, belih skalnatih ploščah se je lam doli v soncu svetilo sedem velikih, krvavorudečih krp, nekate-| re okrogle, druge nepravilno šti-rkiglate. To nfso mogle bit; ojt.i rmth, J&ai > biloj^.
Medtem ko je Ambrož napeto gledal, se mu je zdelo, kakor bi se bilo nekaj tam doli ob senčnatem gozdnem robu zganilo, človek. Ta je v globočini izgledal tako siv in majhen kakor pravljičen palček. "Košutnikovec!"
Da bi prišel tja doli in obšel pečino, se je Ambrož okrenil nazaj v gozd. Od onega nemega srečanja s stoletnikom tam na poti onega deževnega dne, Ambrož Košutnikovca ni več videl. Starec, katerega so ljudje videli sedaj tu, sedaj tam, je že dva meseca sem ostal za Ambroža kakor izgubljen.
Ob vznožju pečine je Ambrož stopil na gramozasto ravnico. Tedaj je takoj videl, kaj so bile one velike krpe: jagode, ki so se imele v soncu posušiti. V senci neke velike jelke je sedel Košutnikovec sam vase sključen in je metal kamenje, kadarkoli se je hotel spustiti kak ptič k poje-dinji.
ščinkovec se ni dal pregnati. Le odfrčal je nekoliko v višavo, j kadarkoli je padel kamenček, a se takoj zopet vrnil in pričel I znova pikati. Tedaj se je Košut-| nikovec "J.vignil in pričel z roka-j ma plašiti: "Hej, ti!, Po vsem gozdu imaš dovolj hrane. Privošči mi vendar to malo kruha!" i Isti trenutek je starec opazil mladeniča. Zopet je bilo v njegovem pogledu tisto nasprot-stvo: Jeza, ki skuša izpodriniti globoko usmiljenje in sočutje, ki se bojuje proti jezi.
"Košutnikovec?" je vprašal Ambrož. "Zakaj se me izogibaš?"
"Tebi?" Stoletnik se je smehljal. Njegove sicer vedno tako j mirne in kamenite poteze so bile trudne in upadle. Povsem sre-1 brno beli so bili njegovi lasje in} brada. "Tebi? Ah, ne, fantiček! Na svetu je samo en človek, kateremu bi se radi umaknil s pola. In ta sem jaz sam." Pobral je s tal majhno leseno lopatico z dolgim nasadom. "Kaj hočeš, pobič? Mar vprašati, čemu kdo živi sto let? Moral bi šele
f
nastimi leti, ko sem tam doli sušil jagode, sta mi prišla nad-nje dva sosedova otročička. In zagrabila sta nekoliko prenerodno vanje. Nu, kakor so pač otroci. veliki in majhni! Fantička so lahko še rešili. Pomagal sem še lahko. A dekletce je pa moralo umreti."
Ambrož, presu n j eri teh mirnih besed, je stopil hitro proti starcu. "Košutnikovec! Poglej mi v oči!"	. ■,
Počasi je dvignil stoletnik obraz.
"Košutnikovec! Gube tvojega obraza mi ne povedo več ča-i sa, ko je bilo tvoje lice gladko ! in tvoje" čelo mlado. A tvoje ! oči še danes pripovedujejo o onem času."
"Tako, pobič ? Meniš ?"
"Oči v tvojem starem obrazu so oči mladega lovca, ki ga prikazuje slika v knežjem gradiču."
Lahen smc-hljaj. "Pobič, tu ! zopet nekoliko sanjavo govoriš." Starec se je okrenil ter z le-jseno lopato, mešal jagode. "A nekaj že vem o tisti sliki. Ah. : da! Zdi se mi celo, da sem ti-j s tega lovca nekdaj poznal. Ako se še dobro spominjam, je bil : gozdar pri knežjih."
"Košutnikovec! Kaj se je ž njim zgodilo?"
. "Ni ga več. Ljudje ne žive do!.? 1.: včasih postane kdo ■stare/ li . > drugi. A nazadnje >a »e s<»i. :-uKrižf \''travo?"
Ambrož .je vpraša! pritajenega glasu:
"Ali misliš na svojo bližnjo <mrt ?"
Dr. Anthony I,, (larbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Cl:iir Ave.
HEnderson 0919
P0SLUŽITE SE UGODNE PRILIKE!
Po F H.A. vladnem načrtu dobite brez vsakega predplačila na 3 letno odplačevanje:
9 Apex električno ledenico
9 Apex električne likalnik?
9 Apex pralne stroje
# Kuhinjske peči itd.
Nadalje dobite pil meni popolne opreme za dom, pohištvo, preproge, električne čistilce, radije, svetilke, ogledala, stenske slike ltd. Itd., po nujnUjili cenah.
LOUIS OBLAK
PRODAJALNA POHIŠTVA in VSEH POTREBŠČIN ZA DOM
6303 Glass Ave.
HEnderson 2978 4
ltejeni prešiii, naravnost Iz dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-Ijemo vsak pondeljek in četrtek, do-peljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje In telečje meso po cenah na debelo.
m?
H. F. HEINZ
ST.	WILLOUGIIBY,
Tel. Wlckliffe 110-J-2
Marsikdo pride gori, a ne najde si cilja. Marsikdo doli, je mnogo poti.
Sedaj ravne, pa krive in vroče in mrzle poglej v življenje, poglej le v gozd.
In vse ima besedo vse govorico svojo in kriči ti besedo, ko sonce svetlo.
Le višina in globina vedno motna ostane — in če ne veš si poti z ljubeznijo hodi!
Ko vse je že tiho, ljubezen še poje te lahko še vodi najgloblje v noči.
Ob vznožju pečine je starec porinil leseno lopato v razpoko. "Tako, pobič! Delopust. Jutri lahko ponesem v lekarno do->eršen košek." Preko malega presledka v pečini je starec pričel plezati navzgor, kakor da je tam gori v kaki razpoki njegovo ležišče. Potem je izginil za ■:> lim obronkom, ki je bil še ob-svetljen po zadnjem žarku večernega sonca.
Ambrož je dvignil roke in je vpil: "Košutnikovec! Z Bogom!" Nobenega odgovora, le odmev od peč i m.
Pogosteje se je začelo "oglaša-i i >"u!-;ui ie , i;, si- Jelei -v. tim bolj se je mračilo — vpijoča strast, ki se dobro pečuti v temi in se brutalno nasiča v temnih nočeh.
Pri pohodu skozi večerni gozd je Ambrož prišel do iztrebljene jasnine. Od tu je videl daleč ven v dolino. Globoko se je ci dahnil ter pritisnil pesti ob prsa. Nato pa se je poostril njegov prestrašeni pogled. Ali je bila to zmota njegovih misli? Spomin na pomlad, kije minila? Ali resničnost? Nemogoča resnica?
Mala in komaj vidna je nad | temno zelenjo jelk vihrala nad i knežjim gradičem rdeče in belo progasta zastava.
Ambrož je bežnih korakov , stekel preko jasnine, obstal tre-petaje ter pritisnil obraz cb roke.
j "Ne! Tu ni povratka! Nikdar več, to vem!" I Ta zastava? Morebiti je veljala slavlju, ki ga bodo jutri slavili? Ali pa mar je veljala vpijočim jelenom? "Lovska se-;zona!" Bolesten smešek. In je stopil iz jasnine v temni gozd.
Ko je v nastajajoči noči prišel do travnikov, so se na nebu že prižigale prve zvezdice. Zvon je pričel zvoniti. Njega glas še ni docela utihnil, ko je gori pod kapelo sv. Neže počil možnar. Ambrož, ki je bil že blizu ceste, je obstal, se ozrl nazaj proti mestu svojega dela ter govoril

To je, Kar bi rad imel za božič
FINO
TRPEŽNO
SRAJCO
$1.95
Ako mu nameravate dati za božič srajco, mu jo kupite pri nas. Zelo jo bo vesel, ker je res krasna, v svili zavržena in Iz broadclotha.
MNOGO RAZNIH VRST MNOGO RAZNIH MER MNOGO RAZNIH BARV
Druge po $1.00—$1.45—$1.65 $2.95
DARILA ZAVIJEMO BREZ POSEBNIH STROŠKOV
Tukaj je nekaj navodil:
KRAVATE, OVRATNICE, PASOVI, LOUNGING ROBES BATH ROBES, PAJAMAS, NOGAVICE ITD.
i?
ti i1! t)! i!
ii!
PRISIJEMO MONOGRAM NA PAJAMAS, OVRATINCE itd.
12
t)!,, #! m
il i)!
iS
I
iS ii! ii!

•	Super freezer
•	Cold Control
•	Hydrator
•	Automatic Tray Release
Avt&xtJik Defrosting
•	Automatic Interior
Light
•	Light Bulb Economy
•	Plenty of Bottle Space

The Genuine
FRIGIDAIRE
now at sensational \ Christmas terms!
0 Ne morete dobiti bolj ustrežljivega darila kot je pristni Frigi-daire . . . Frigidaire je darilo, na katerega je vsak ponosen . . . vzbudi srečo . . . kj se taktično sam izplača. Frigidaire vam reši najbolj važne probleme daril za božič. Dajte ji darilo, ki ga hoče . . . darilo, "ki bo trajno. Naša posebna odplačila vam olajšajo. Pripeljamo vam na božični večer, ako želite. Izberite: medel sedaj. Preglejte, kako in zakaj se Frigidaire sam izplača. Pridite k nam in dobili boste vsa fakta brez obligacije.
FRIGIDAIRE
The General Motors Refrigerator
Kremzar Furniture
6806 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 2252
ODPRTO ZVEČER DO 9. URE John Česnik, Sales Manager John Lube Jr., Walter Warner, zastopnika
• Fisher Body uslužbenci, pridite k nam, ker dobite poseben popust.

Imamo polno zalogo vsakovrstnih stvari za božična
darila
čevlje za celo družino
Ako vas bolijo noge, nabavite si te nove vrste Nu-Matie čevlje, s katerimi boste lažje hodili.
ANTON OGRIN
15333 Waterloo Road
v Slov. Del. Domu
» I
V
Vjh*'.
M
A