NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska^* Banka Banka«/ posluhom ACTIVA - MAESTRO Kranj, Bleiweisova 14, tel.: 064 212-274 MENJA LN I C E Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič ___^1.1360-260_ P ROBAN'K A PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) (M)mMJJ©BSIGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 27 - CENA 150 SIT {10 HRK) Kranj, torek, 4. aprila 2000 Premier dr. Janez Drnovšek se je odločil Dopolnjena vlada ali predčasne volitve Predlog za osem novih ministrov je že v državnem zboru, ki naj bi o njih in zaupnici vladi glasoval v petek, 7. aprila. Tujina že opozarja na možnost vladne krize. Med kandidati tudi predlog za štiri ministrice. Ljubljana, 4. aprila - Ker bodo ministri Slovenske ljudske stranke sredi aprila izstopili iz vlade, je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek za mnoge nepričakovano v nedeljo posredoval v državni zbor predlog za 8 novih (nadomestnih) ministrov in predlog za glasovanje o zaupnici dopolnjeni vladi. Državni zbor naj bi o Drnovškovem predlogu odločal na izredni seji v petek, 7. aprila. Premier želi čimhitreje razjasniti položaj, saj iz tujine že prihajajo namigi o možni vlad- ni krizi, zato naj bi v primeru neizvolitve nove vlade in nezaupnice razpisali predčasne volitve, ki naj bi bile najkasneje 18. junija, če bo mogoče, po novem, sicer pa po sedanjem sistemu. Vse drugo, vključno z iskanjem novega mandatarja (slišati je, da ga bo predlagala tudi Slovenska ljudska stranka), je po Drnovškovem mnenju zapletanje položaja v odločilnem letu za sprejem v Evropsko unijo. Dr. Drnovšek je za nove ministre (med kandidati so štiri ženske) predlagal mag. Vojko Ravbar (ministrica za ekonomske odnose in razvoj), dr. Antona Grizolda (minister za obrambo), mag. Igorja Janeza Zajca (minister za promet in zveze), dr. Janeza Hribarja (minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Ireno Badovinac Bjelič (ministrica za pravosodje), prim. Tatjano Marijo Gazvoda (ministrica za zdravstvo), dr. Lucijo Čok (ministrica za znanost in tehnologijo) in Jožeta Smoleta (minister za malo gospodarstvo in turizem). • J.Košnjek Minister Tomaž Marušič v Škofji Loki Okrajno sodišče se seli Minister Marušič si je v petek dopoldne s škofjeloškim zupanom Igorjem Drakslerjem ogledal stavbo nekdanje vojašnice, ki jo preurejajo za okrajno sodišče in sodnika za prekrške. Naložba vredna 159 milijonov tolarjev. STRAN 4 Kamnik je praznoval Ukročeni hudourniki in občinske nagrade Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku občine Kamnik so v Motniku proslavili urejanje hudournikov, na slavnostni seji pa je župan podelil občinska priznanja. STRAN 4 rej^' 4" aPr'Ja - Kot so napovedali, so delavci Cestnega podjetja Kranj včeraj dopoldne zaradi tein !lstrukcije zaprli promet po Oldhamski cesti v Kranju. Zaprta bo predvidoma do 15. julija. V s p,.?*su 00 Cestno podjetje skupaj z drugimi izvajalci obnovili cestišče, pločnika, uredili križišča *a n ulicami in cestami ter pod cesto zgradili sodobno infrastrukturo. Do 15. julija torej ^°kr (J!llet ve'Ja ODVOZ Prek Kokriče, Britofa, do krožnega križišča ter po C. Staneta Žagarja prek Povz »8a mostu do Bleiweisove. Pri včerajšnjem zapiranju ceste je delavcem nekaj preglavic ocal predvsem t.i. mirujoči oziroma lokalni promet s priključnih ulic. • H. J., foto: T. Doki GLASOVA PREJA, tretjič 2000 Sava gre naprej To je naslov tretje letošnje Glasove preje, ki bo v petek, 7. aprila, ob 19. uri v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj na Bleiweisovi cesti v Kranju. Gostje bodo nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske dosežke Janez Bohorič, predsednik uprave Sava, d.d., in člani uprave Sava, d.d., Franc BalanČ, Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Z njimi se bo pogovarjala novinarka in urednica v Gorenjskem glasu Marija Volčjak. Rezervacije po telefonu: 04/201-42-00 GORENJSKI GLAS Sponzorji: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Kranj; Mestna občina Kranj; PPC Gorenjski sejem Kranj; SKZ Zaloščan, Zalošče 29 d; Jani Bogataj, s.p., Gorenja vas; Kmetija Pustotnik Milan in Žuža Brence Gorenja vas; Kmetija Pr' Cum, Stanka Homec, Srudor, Gorenja vas. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE GORENJSKI SEJEM KRANJ, 14« - 19. april 2000 IMIIHMMMNMM 9770352666018 PO SLOVENIJI _ ureja; Jože Košnjek_ PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Nova knjiga prof. Ivana Križnarja Jeseniško okrožje Po mnenju neposrednih udeležencev v medvojnih dogodkih na tem območju in zgodovinarjev je Križnarjeva knjiga izvrstna analiza dogodkov tistega časa v zgornjem delu Gorenjske. Predstavitev knjige. Desno avtor prof. Ivan Kriinar. Ljubljana, 4. aprila - Knjigo prof. Ivana Križnarja "Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem" so pretekli teden s pohvalami pospremili na pot med bralce in še žive udeležence teh dogodkov. Križnar zelo natančno in dokumentirano opisuje številne dogodke in ljudi na območju sedanjih občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled in Bohinj, ki so tudi pomagale pri izidu knjige. Tako popolne monografije na to temo še nismo imeli, ob njenem izidu pa so bile izražene želje, da bi nastala monografija o celotni Gorenjski med okupacijo. Razen samega avtorja, Bogdana Osolnika in Ivana Dolničarja je o knjigi obširneje spregovorila ena od dveh recenzentov dr. Vida Deželak. Dejala je, da gre za izrazito zgodovinopisno delo, avtor pa ne prikriva svoje naklonjenosti uporu, v katerem je imel tudi osebne izkušnje. Gre za eno najbolj celovitih obravnav vojnega obdobja na ožjem teritoriju, pri čemer seje avtor izkazal z odličnim poznavanjem arhivov. Drugi recenzent prof. Franc Benedik, muzejski svetovalec za novejšo zgodovino Gorenjskega muzeja v Kranju, je med drugim zapisal: "Garaški in pedantni pristop prof. Križnarja, ki je pregledal praktično vse arhivsko gradivo v institucijah, ki ga fragmentarno hranijo in ga dopolnil še z ustnimi viri, je prinesel toliko podatkov, da jih je včasih celo težko sprejeti in dojeti. Podatki, ki jih niza, so rezultati teh raziskav in kažejo silno velike aktivnosti tako na vojaškosabotažnem kot tudi na političnem delu na terenu. Prav zaradi zelo širokega poznavanja (tudi sam je aktivno deloval) so detajlno navedene vse akcije in naloge, ki so bile izpeljane, predstavljena je tudi množica zaupnikov, aktivistov, ki so bili dosedaj anonimni, a so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom v veliki meri nosili breme dela na terenu." • J. Košnjek P KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED BREZPLAČNO Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON I. - VI. 2000 iz LETOPISA GORENJSKA 1999/2000. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku 2^ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • THtatSka 148- tel.:O« I/74 I *32 • fax:061 /741 611 Predlog volilnih okrajev je v državnem zboru Del Gorenjske še problem Strokovna skupina za pripravo predloga novih volilnih okrajev je posredovala svoj predlog komisiji državnega zbora za volilni sistem in ustavne spremembe. Državni zbor naj bi predlog nove volilne zakonodaje začel obravnavati po 13. aprilu. Ljubljana, 4. aprila - Če bo državni zbor sprejel dvokrožni večinski volilni sistem za volitve poslancev državnega zbora, potem bodo volilni okraji odigrali ključno vlogo. Slovenija bo razdeljena na 88 volilnih okrajev. V vsakem bo po večinskem sistemu (v prvem ali drugem krogu med dvema najuspešnejšima kandidatoma) izvoljen po en poslanec, dva pa bodo izvolili v Sloveniji živeči Italijani in Madžari. Zaradi spoštovanja pomembnega merila enakosti volilne pravice morajo biti okraji po številu prebivalcev približno enako veliki, prav tako pa naj bi imeli še nekatere druge skupne značilnosti. Ta merila je zaradi različne gostote poseljenosti Slovenije težko spoštovati. Povprečen volilni okraj bi moral imeti okrog 18.000 prebivalcev, predlagani okraji pa imajo od 16 do 20.000 prebivalcev. Oblikovanje volilnih okrajev je po mnenju strokovnjakov in po izkušnjah ključno za volilno zmago ali poraz, saj se okraji lahko prilagodijo na preteklih volitvah prevladujoči politični usmeritvi. Strokovna skupina je naredila več predlogov volilnih okrajev in tako imenovana "druga inačica" gre sedaj v državni zbor: najprej na komisijo za volilni sistem in ustavne spremembe, nato pa v državni zbor. Ker nobena stranka ni zadovoljna s predlogom, nezadovoljstvo pa se stopnjuje tudi na "terenu" (Koroška in Bela kra- Glavna tožilka haaškega sodišča v Sloveniji V Slovenijo po informacije, ne po zločince Glavna tožilka mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla Del Ponte prihaja danes v Slovenijo, vendar ne zaradi slabega sodelovanja med Slovenijo in sodiščem ali zaradi iskanja zločincev v Sloveniji. Ljubljana, 4. aprila - Za danes je napovedan prihod glavne tožilke v Ljubljano. Obisk je bil že dvakrat prestavljen: s februarja na marec in nato z marca na 4. april Ker so se zaradi obiska Carle Del Ponte v Sloveniji pojavile trditve, da Slovenija in sodišče v Haagu slabo sodelujeta in da bo tožilka v Sloveniji iskala vojne zločince, sta minister za pravosodje Tomaž Marušič in generalna državna tožilka Zdenka Cerar te trditve zanikala. Slovenija in sodišče dobro sodelujeta, za kar sta pooblaščeni generalna državna tožilka Zdenka Cerar in državna tožilka Barbara Brezigar, kije zadolžena za mednarodno sodelovanje. Glavna tožilka prihaja v Slovenijo zaradi poizvedb o določenih vojnih zločincih iz Bosne in Hercegovine in iz Hrvatske, ne pa iz Slovenije. V Sloveniji lahko take poizvedbe opravlja tožilstvo, saj ministrstvo za to ni pristojno, pravna osnova za poizvedovanje pa je naš zakon o kazenskem postopku, ki dopušča pravno pomoč med državami, smo pa tudi podpisniki Generalna državna tožilka Zdenka Cerar in pravosodni minister Tomaž Marušič. resolucije o preganjanju vojnih zločincev. Tožilstvo je za pomoč pri poizvedbah, ki imajo naravo tajnosti, prosilo Urad za begunce, ministrstvi za notranje zadeve in obrambo, Sovo in institucije, ki lahko pomagajo. Pontejeva želi med drugim preveriti, če so morda vojni zločinci z območja nekdanje Jugoslavije protipravno pridobljeno premoženje naložili v Sloveniji. Cerarjeva in Marušič sta povedala, da se želi glavna tožilka haaškega sodišča srečati z generalom Konradom Kolskom, kije povezano izključno z njegovim dobrim poznavanjem vodilnih politikov in vojaških poveljnikov, ki so delovali na vojnem območju. Kolšek mora v srečanje privoliti, kar je njegova pravica. • J. Košnjek jina na primer), se prava razprava o volilnih okrajih, j° bodo ključen problem sprejemanja nove volilne zakonodaje, šele začenja. Državni zbor naj bi predlog volilne zakonodaj« obravnaval na seji, ki se bo začela 13. aprila. Zgornji del Gorenjske še problematičen Predlog predvideva za zgornji del Gorenjske ustanovitev treh volilnih okrajev: prvega Z8 občine Kranjska Gora, BohiA) in Bled, drugega za občino Jesenice in tretjega za obćifl' Radovljica in Žirovnica. Če t8 členitev ne bi dobila podpore-so inačica tudi trije okraji: p^1 za Bohinj in Bled, drugi 'i» Radovljico in Žirovnico in tret)1 za Jesenice in Kranjsko Goro-Za samostojni volilni okraj so predlagane občine ali de'1 občin Železniki, Gorenja vas* Poljane, Žiri in Dobrova - P°. hov gradeč, volilni okraj naj bila Škofja Loka, na dva okraj3 pa naj bi razdelili občino Kranj; Po tem predlogu naj bi b{" volilni okraj občini Tržič ^ Naklo, v samostojen okraj Pa so predlagatelji združili v cel0" ti ali deloma občine Jezersko« Preddvor, Cerklje in Šenčur, volilni okraj je zaokrože^ občina Kamnik, v posebflffž pa občine Komenda, Mengeš"* Domžale. Mestna občina Ljub' jana bo razdeljena na 13 vol'' nih okrajev. Vanje bodo vkljjj čene tudi občine Vodice, Me* vode in Trzin. Na primors" strani naj bi mejili na dva oWf ja: na okraj Cerkno - Idrija lt okraj Tolmin, Kobarid in Bove*' Če bodo volitve v redne1*1 roku, to je oktobra ali v zač6 k u novembra, potem bi mora' biti volilna zakonodaja spreje* najkasneje julija. Kako bo nala politika, če bodo nujfl predčasne volitve, pa je še ve' ko vprašanje. v • j. KošnP STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, srečanja Demokrati Slovenije v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal Stane Mihelič, sporočajo svoje mnenje o ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice. Do ustanovitve so zadržani, saj bo zbornica povečevala birokratski aparat v breme kmetov. Vse naloge, ki jih bo prevzela zbornica, so se doslej opravljale v strokovnih zavodih in v svetovalni službi. Ponuja se misel, da gre le za nabiranje političnih točk in zasedanje položajev. Nerazumljivo je, da je v demokratični aH Nov« itivin ictrui pnevmatik \t> učinkovita n I '/rorm.'O.KO pOQO|G, MAT državi obvezno članstvo, kar spominja na nekdanjo SZDL, ki je bila "prostovoljna frontna organizacija". Merilo za članstvo (nad 20.000 tolarjev) je nerealno. Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) je predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku povedala, da je v primeru vladne krize za predčasne volitve. Do vseh drugih rešitev se bo stranka opredelila in si prizade- vala, da bi vlada čim bolj voljivo opravljala svoje delo. \ Slovenska nacionalna strank je od ministra za kmetijstvo 1 gozdarstvo Cirila SmrkptH državnega sekretarja Maksim1 jana Mohoriča in direktor) Zavoda za gozdove zahteva naj odstopijo. Razlog: politih • ki je pripeljala do nemogoče? stanja pri varovanju in vZ zevanju števila medved^ Omenjeni ljudje položaja nl sposobni rešiti in naj za odstopijo. Če tega ne bodo s rili sami, bo SNS od predse^ ka vlade zahtevala, naj J1 zamenja. „. Koordinacijski odbor za z« zevanje SLS in SKD RadovlP, stran5 Ljudska stranka. Predlog je posredovan glavnima odbo^ je med drugim sklenil, naj ma obeh strank. V odboru j občinski ravni bo 10 članov.(1 iz Slovenske ljudske strank* ^ iz demokratov. K sodelova bodo povabljene tudi sose občine. • J.K iSvio5T^IKJ (GLAS 'm)im' "Klrillll(arski P°lilieni> *™alivni pol'ednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorni tržnica: Leopoldina Bogataj / Nmiiarji in uredniki: (F!jj —iUUU Hdena Jclovčan. Me košnjek. Lea Mencinger. Urša Peiernel. Stojan Saje. Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavttfkbir. Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: M«** Fotografija: lina Doki Priirara u tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisma I, Kranj, telefon: M4/2IM24I0, teleta*: W A I E-mail: Mo@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 0M/20M2-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob lorl* *^ Naročnin: trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka «• obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina ISO DEM; Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (10 MRK /a prodajo na Hrvaškem). -X Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORtNJSKI GLAS KRANJ AKTUALNO Ob 40-letnici Fakultete za organizacijske vede Kranj Management v novem tisočletju Fakulteta za organizacijske vede v Kranju letos proslavlja 40-letnico obstoja, samo leto dni pa do okroglega jubileja manjka tradicionalnemu posvetovanju organizatorjev dela. Na devetnajstem je bila osrednja tema Management v novem tisočletju. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kakšno bo vodenje in upravljanje v novem tisočletju, je prejšnji teden v Portorožu premlevalo okoli tristo udelež encev 19. posvetovanja organizatorjev dela, teoretikov s fakultet in drugih znanstveno raziskovalnih ustanov, pa tudi praktikov iz gospodarstva in negospodarskih dejavnosti. Značilnost letošnjega posvetovanja, ki je potekalo ob okroglem jubileju fakultete, je veliko število nastopajočih, saj je kar okoli 160 udeležencev predstavijo referate, ki so jih objavili v treh zajetnih zbornikih. Večjega or,sega poročevalcev pa dekan fakultete dr. Jože Florjančič s sodelavci ne pripisuje zgolj jubile- ju, temveč tudi potrebam znanosti, saj strokovnjaki želijo obavljati, predstavljati svoje teme strokovni javnosti in si po deka-ROVih besedah med drugim nabili tudi točke za strokovno habilitacijo. Tako se je letos ravno zaradi teh potreb že uveljavljc-n'm sekcijam posveta (kadrovs- ko izobraževalni, organizacijsko proizvodni, informatiki in splošnemu managementu) pridružila tudi sekcija za podiplomske raziskave. Fakulteta vsako leto omogoči brezplačno udeležbo študentov na posvetu. Med občinstvom in predavatelji poleg organizatorjev dela, diplomantov kranjske fakultete, vsako leto najdemo tudi predstavnike tujih univerz, ki sodelujejo s to fakulteto. Posebno dragocena je udeležba ljudi iz gospodarstva, kjer se modeli vodenja in upravljanja zrcalijo v praksi. Vprašanje za znanost ali za vizionarje? In kakšen bo management novega tisočletja? Dekan dr. Jože Florjančič je uvodoma menil, da se management ne more tako naglo preleviti, kot se čas zasuče v novo tisočletje, proti koncu slednjega pa bo zagotovo čutiti spremembe, le da so te bolj predmet • za vizionarje kot za znanstvenike. Kako pa na to gleda nekaj sogovornikov, ki smo jih izbrali med udeleženci letošnjega posvetovanja? Dr. Petr Doucek, profesor na Fakulteti za informatiko in statistiko Univerze za ekonomijo v Pragi, oddelka za sistemske analize: "V Sloveniji sem bil že nekajkrat, tretjič sem tudi na posvetovanju, ki ga prireja Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, s katero smo pred dvema letoma začeli razvijati tesnejše sodelovanje. Prihajam z hlKo-•m po •,; Rado Bohinc je bil minister za znanost m tekn ftsu, ko seje v Kranju gradila fakulteta. Svojo tedanjo vi ocenjuje: "S fakulteto v Kranju sodelujem Že leta, ke °ji duši interdisciplinarno usmerjen na različna družboslovna po-. rocJa. Ko sem se pred leti v vlogi ministra odločil podpreti gradn-? ,eJvle, sem se odločil prav, in še danes stojim za svojo odločitvi-'I' l-na od prednosti te odločitve je ta, da smo podprli konkretni po ^;e,drizem, s čimer je tudi Kranj fizično postal visokošolsko sre ^e. sodstvo fakultete ima v tem smislu zelo pomembno poslanst-tj' ,u8a razsežnost pa je nadaljevanje nove programske kakovos-e šole, kije v zgodovini je bolehala za kadrovskimi in programski slabostmi. Očitalo se ji je pretesno zvezo s tedaj aktualno poli" ^ °- Njena programska naravnanost se spreminja v smeri sodob organizacije, informatike in kadrovskega managementa. 'Želel sh da bi .slednji na tej fakulteti kot veda upravljanja z različnimi /'. d°bil še širšo domovinsko pravico. Management se pri nas na nek ^ ve^no Predava kot neka stranska pomožna dejavnost, ^kako se ga sramujejo osrednje fakultete (obe ekonomski), nobe- Se ne deklarira za šolo managementa ekonomske fakultete, z oddelka za sistemske analize, na katerem vsako leto študira okoli dva tisoč študentov. Management tudi pri nas zbuja vse več zanimanja, prav tako znanja, ki zadevajo široko paleto od raziskovanja trga do informatike. Mednarodna posvetovanja med ustanovami naše in vaše države so koristna za izmenjavo izkušenj, saj se eni in drugi srečujemo s podobnimi problemi na prehodu iz nekdanjega socialističnega sistema v tržno gospodarstvo. Ugotavljam pa, da ste v Sloveniji nekoliko bolj razviti tudi, kar zadeva management." Z vzhoda prihaja tudi dr. Jin-drich Kaluža, profesor Ekonomske fakultete Tehnične univerze v Ostravi: Organizatorji dela na 19. posvetu v Portorožu. "Prihajam s Tehnične univerze v Ostravi. V njenem okrilju poleg petih tehničnih fakultet deluje tudi ekonomska, med 15 tisoč študenti jih okoli štiri tisoč študira ekonomijo. Pred štirimi leti smo zasnovali sodelovanje s sorodno fakulteto v Kranju, ker imamo podobna programa. Tako sodelujemo tudi na mednarodnih posvetovanjih, si izmenjujemo znanja in izkušnje glede upravljalskih in informacijskih sistemov, sodelujemo v raziskavah in izdajamo skupne publikacije. To je za obe strani zelo koristno, saj živimo v različnih okoljih in lahko primerjamo, kakšni so ekonomski, tržni, informacijski, upravljalski in drugi tokovi pri nas in pri vas." Management ni dovolj avtonomen Dr. Rado Bohinc, profesor na Fakulteti za družbene vede, ki predava tudi podiplomskim študentom Fakultete za organiza- cijske vede v Kranju. S slednjo že dolgo sodeluje, z njo pa je povezan tudi kot nekdanji minister za znanost in tehnologijo iz obdobja, ko je padla odločitev o gradnji fakultete. O managementu v novem tisočletju pa razmišlja takole: "Posvetovanja Fakultete za organizacijske vede v Kranju so tradicionalna že dolgo vrsto let in njihova značilnost je, da izbirajo prave teme, tako za teorijo kot za prakso. Letošnja tema management obravnava interdisciplinarno, in to ne le z ekonomskega in organizacijskega vidika, pač pa tudi s sociološkega in pravnega. Prepričan sem, da se različne ideje iz strokovnih predavanj, ki se tu pojavljajo v referatih, zaznajo tudi v vsakodnevni praksi. Sodelujejo namreč tudi poslovodni ljudje, ki se ukvarjajo s problemi managementa, zatorej gre tu za soočanje teorije s prakso. Za Slovenijo je ta hip značilno, da vstopamo v postprivatizacijsko obdobje, z vsemi tegobami, ki jih prinaša tranzicija. S tem se mora ukvarjati prav management, ki je pod pritiskom novopečenih lastnikov, lastništvo se vse bolj koncentrira v rokah avtoritativnih institucionalnih lastnikov (zlasti države in paradržavnih institucij, kot so denimo Slovenska razvojna družba ali banke. Značilnost obdobja, ki jo je navrgla privatizacija, je, da je del kapitala v državnih rokah, del pa se ga je olastninilo in ponovno pretvorilo v državno lastnino. To ima pomemben vpliv na razvoj managementa, ki ni dovolj avtonomen, ki deluje pod različnimi interesnimi pritiski, ki mora biti servilen aktualni politiki. Države v tranziciji imajo sorodne izkušnje držav. Gre za fenomen demokratične evforije, kjer se civilna družba v začetku umakne, dominira politika, administracija in strankokracija, kar se odraža v formalnih družbenih spremembah. Javno prednjači pred zasebnim, institucije pred posameznikom, v gospodarstvu pa državni kapital pred zasebnim. To je paradoksalno, saj je bil cilj reform privatizacija, doseglo pa se je nasprotno. Iz prej monopolnega partijskega gospodarstva smo sedaj dobili bipolno partijsko gospodarstvo." Praktiki moramo biti pragmatični Aleš Nemec, predsednik uprave Iskre Avtoclektrike iz Šempetra pri Novi Gorici, podjetja s 1900 zaposlenimi, ene največjih družb v Sloveniji: "Na današnjem posvetovanju je nekaj referentom prikazalo modele simuliranja poslovnih procesov in strateškega načrtovanja. S temi modeli smo se srečevali tudi v podjetjih. Razlika med tistim, kar prikazujejo kolegi s fakultet in drugih znanstvenih institucij in tem, kar se dogaja nam iz gospodarstva, je v tem, da moramo biti v gospodarstvu praktični in da moramo vleči odločitve, saj je od tega podjetje odvisno. V praksi tudi ni dovolj eksaktnih podatkov in informacij, kjer kaže te modele upoštevati, vendar opremljene s svojimi podatki. Beseda management se velikokrat izrablja kot visoko leteči izraz, v praksi pa je treba biti bolj pragmatičen in se odločati. V tako velikem podjetju, kot je naše, ne more odločati posameznik sam, pač pa mora imeii ekipo dobrih sodelavcev, odločitve so teamske. Tudi v svojem referatu sem prikazal primer, kako je treba za posamezne ravni odločanja pritegniti ustrezni vodstveni kader od zgoraj navzgor in od spodaj navzdol." Dr. Marjan Rekar, direktor Slovenske razvojne družbe:"Na posvetovanju sem nastopil z referatom o kakovosti in učinkovi- tosti javnega prometa, s čimer sem se pobliže ukvarjal še pri svojem prejšnjem delu. Sedaj sem na čelu Slovenske razvojne družbe, tako rekoč največjega delodajalca v Sloveniji. V duhu aktualnega posvetovanja o managementu v novem tisočletju bom dejal, da dobra podjetja delajo prave stvari pravočasno na pravi način. Da pa to delajo na tak način, je potrebno učinkovito organiziranje vseh virov. Tudi tak posvet, kot je današnji, prispeva k temu. Prihajamo v informacijsko dobo. zavedati se moramo, da razvite ekonomije 70 odstotkov domačega bruto proizvoda ustvarjajo iz tako imenovane storitvene dejavnosti: transport, telekomunikacije, turizem. Tudi Slovenija bi tu lahko videla priložnost, saj primarnih virov nima. Druženje na takšnih posvetovanjih pa prinaša izmenjavo izkušenj in aktivno sodelovanje. Ne moremo mimo aplikativne in znanstveno raziskovalne sfere. Kolikor bolj je ta povezava tesna, toliko prej so znanstvenoraziskovalni dosežki realizirani v praksi, ideje potrjene v praksi, obratno pa slednja dobi informacije za razvijanje poslovne politike. Na kranjski fakulteti sem magistriral in doktoriral. Do znanja imam poseben odnos, kajti v njem je moč. Razvoj znanja je šel v naslednji smeri: pred leti smo potrebovali tehnike, ko je bilo treba znati narediti izdelke. Zatem je bila potreba po komercialistih, ker je bilo treba znati prodati. Zatem so prišli na površje finančniki, ker je bilo treba pametno plasirati denar. Danes pa je treba vse podsisteme pametno povezati in organizirati, zato je organizacijska znanost tista, ki daje osnovo za maksimalne učinke." • D. Z. Žlebir AMZS Od petka do danes so imeli delavci AMZS po Gorenjskem 26 intervencij. Od tega so opravili 21 vlek nevoznih vozil, 5-krat pa so njihovi mehaniki pomagali gorenjskim voznikom ob manjšin okvarah njihovih vozil na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali na Prešernovi 19, kjer se je zamašil žleb na strehi in je voda tekla po fasadi. Po prometni nesreči, ki seje zgodila pri Pod-vinu so nudili razsvetljavo, odstranili dva poškodovana vozila ter sanirali cestice. V tekstilni tovarni Aquasava v Kranju, je v dvostopenjski oljni peči zagorelo ogrevalno olje. Ogenj so pogasili kranjski gasilci. V v;isi Rupa pri Kranju je v hlevu spodrsnilo kravi, ki je do vratu padla v gnoj. Ker je domači zaradi velike teže niso mogli spraviti ven. so na pomoč poklicali gasilce, ki so kravo spravili na trda tla. Na cesti Škofja Loka -Zminec, je prišlo do okvare motorja na tovornem vozilu. Voznik je vozilo ustavil. Zarfdi okvare je iztekla manjša količina olja na makadamski poti. Na kraj so odšli gasilci PGD Škofja Loka. Kraj dogodka so posuli z absorpcijskim sredstvom in počistili, do onesnaženja ni prišlo. Jeseniški gasilci so imeli od petka do danes polne roke dela. Najprej so jih klicali iz ReCo, da gori drog daljnovoda v Gozd Martuljku za Gasilskim domom. Za pomoč jih je prosi tudi občan Jesenic, ker mu je v stanovanju tekla voda, zato so gasilci zaprli glavni ventil za vodo. Zaradi predstav v Gledališču T. Cutarja so vršili po/arnc straže. Klic občana jim je javil, da je v Trgovini Rožca voda v skladišču. Ker je meteorna voda vdrla v skladišče trgovine ter tudi odtekla so očistili samo odtočne jaške. Zagorelo je v pisarni žel. postaje na Jesenicah. Vzrok požara je bil preobremenjen električni podaljšek zaradi katerega je prišlo do kratkega stika in iskrenja zato so se vnele zavese in nato še lesen opaž. Iz ReCo so jih obvestili, da je občan v Kr«nju našel eksplozivno telo. Dimno telo so prepeljali v zato namenjeno skladišče. V prometni nesreči, ki se je zgodila na Jesenicah, so udeleženima voziloma odklopili akomulator-je, razsvetljevali mesto nesreče ter očistili cestišče. Iz Zdravstvenega doma Jesenice so jih prosili za pomoč zaradi prometne nesreče, ki se je zgodila na avtocesti pri Vrbi - izvoz. Pomagali so reševalcem pri nuđenju prve pomoči poškodovancu, odklopili akumulator in nudili osvetljevanje. 15-krat pa so opravili spremstvo tovornih vozil, ki so prevažale nevarno snov skozi predor Karavanke. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 21 otrok, med njimi 11 dečkov in 10 deklic. Najtežja je bila predstavnica nežnejšega spola, ki je tehtala 4.670 gramov, najlažji pa je bil deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 2.540 gramov. Na Jesenicah jih je tokrat prvič zajokalo 5, od tega 2 dečka in 3 deklice. Najtežji je bil deček s 3.870 grami, najlažja pa deklica, ki je tehtala 3.060 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli največ dela kirurgi, ki so urgentno pomagali 168 ljudem. Na internem oddelku so imeli 33 bolnikov, na pediatri-ji pa 26. SMUČIŠČA Krvavec: do 100 cm snega: Vogel: do 150 cm snega, ter Kanin: od 140 d<> 240 srn snega. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Pregled poslovanja občine Bled - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal v Festivalni dvorani na trinajsti redni seji v tem mandatu. Obravnaval bo predloge odlokov o priznanjih občine, ustanovitvi sosveta za varnost, oskrbi s pitno vodo in načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina, poleg tega pa še osnutek odloka o podelitvi koncesije za graditev, upravljanje in vzdrževanje plinovodnega omrežja ter distribucijo zemeljskega plina. Na dnevnem redu so še zaključni račun lanskega proračuna, poročilo o reviziji poslovanja občine od 1995. do 1998. leta s poudarkom na predlanskem letu in predlog za odstranitev glasbenega paviljona na Bledu, svet pa bo tudi sklepal tudi o tem, da bi se občina prijavila na razpis za uvajanje programa Crpov. • CZ. Dubrovnik na Bledu Bled - Dubrovniško - Neretvanska županija se bo od 8. do 15. aprila s kulinariko, glasbo in kulturo predstavila na Bledu. V soboto bo v hotelu Park najprej slavnostni začetek tedna Dubrovnika na Bledu in otvoritev razstave dub rov-niških likovnih umetnikov, zvečer pav plesni dvorani Kazina še koncert, na katerem bodo nastopili Dubrovniški trubadurji, Blajke s Korčule in Brečkovič Brothers Quartet. V nedeljo dopoldne in popoldne bo pri hotelu park promenada z nastopom skupine Blajke s Korčule, popoldne pa še pokuši-na dalmatinskih vin. V Taverni Park hotela bo vsak večer, vse do 15. aprila, dalmatinska glasba in ponudba vin in jedi iz Dubrovniško - Neretvanske županije. Blejsko sodelovanje z Dubrovnikom se je začelo na pobudo Ivana Rudenjaka, ki je redni gosta hotela Park, hkrati pa tudi podpredsednik Turistične zbornice Hrvaške in lastnik priznane dubrovniške restavracije Ragusa. Na Direkciji za turizem Bled so se že dogovorili, da bodo jeseni v Dubrovniku predstavili blejsko zimsko ponudbo in novoletne programe. • CZ. Na "črno" najraje Čehi in Slovaki Bled - Dogajanje v Triglavskem narodnem parku nadzoruje osemnajst poklicnih nadzornikov, trije "honorarci" v visoko gorju in še 71 nadzornikov v prostovoljni naravovarstveni službi. Čeprav je težišče njihovega dela opozarjanje in svetovanje, tudi kaznujejo, ugotavljajo nedovoljene posege v prostor in jih prijavljajo strokovnim službam zavoda, ki potem ukrepajo naprej. Lani so zaradi kršitve uredbe o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju izrekli 14 mandatnih kazni, strokovnim službam zavoda pa prijavili 98 posegov v prostor in drugih kršitev zakona. Ugotavljajo, da obiskovalci večinoma pozitivno sprejemajo nove prometne ureditve v Tamarju, v Vratih, na Vršiču in na Vogarju, povečuje se število hrupnih in zabavnih prireditev, ki ne sodijo v park, na črno pa najraje taborijo češki in slovaški turisti, občasno pa tudi madžarski. • CZ. Krajevnim svetom podaljšan mandat Kranj, 4. aprila - Zakon o lokalnih volitvah določa, da so redne volitve v svete krajevnih skupnostih obenem z rednimi volitvami v občinske svete. V Mestni občini Kranj so bili sveti krajevnih skupnosti prvič redno voljeni novembra 1996. leta, torej se jim konec tega leta mandat izteče. Drugod po Sloveniji so krajevne volitve praviloma opravili hkrati z občinskimi 1998. leta ter s tem sledili zakonu, medtem ko v mestni občini prejšnji župan teh volitev ni razpisal. Svet Mestne občine Kranj je zato prejšnji teden s hitrim postopkom dopolnil občinski statut. Svetom krajevnih skupnosti je podaljšal mandat do leta 2002, ko bodo nove volitve hkrati z občinskimi volitvami. Taka rešitev je tudi finančno najbolj racionalna, saj bi letošnje volitve svetov krajevnih skupnosti stale od deset do dvanajst milijonov tolarjev. • H. J. O denarju za Bistrico na izredni seji Tržič, 4. aprila - Zapletu pri financiranju krajevne skupnosti Bistrica še ni videti konca. Med zadnjo redno sejo tržiškega občinskega sveta so zato zahtevali sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali to problematiko. Vodstvo občine sicer ni bilo navdušeno nad to zahtevo, saj sklic izredne seje ni poceni; za približno pol milijona tolarjev bi lahko pokrili deset mesečnih dotacij krajevni skupnosti. Ker se vodstvi krajevne skupnosti in občine nista sporazumeli o primernosti doslej poslanega finančnega načrta, bo župan vendarle sklical izredno sejo. Kot je napovedal, bo seja v prihodnjih 15 dneh. Na današnji novinarski konferenci občinske uprave bodo dopoldan spregovorili tudi o problemih pri gradnji nove šole in dvorane, za katero še vedno nimajo soglasja ministrva za šolstvo in šport. Boljši so obeti za rešitev podjetja ZLIT. To tovarno naj bi v celoti prodali kupcu iz Kranja. • S. Saje Na seji o pomembnih vprašanjih Naklo, 4. aprila - Danes ob 18. uri bo 11. redna seja občinskega sveta občine Naklo. Med njo se bodo seznanili z iskanjem lokacije za predelavo komunalnih odpadkov, svetniki pa bodo dali svoje mnenje tudi o primerjalni študiji poteka tras avtomobilske ceste na odseku Peračica - Podtabor. Obravnavali bodo predlog nove cene pitne vode in predlog sklepa o prispevku za odvoz posebnih odpadkov ter potrdili spremembe cen v vrtcu. Odločali se bodo o nakupu zemljišč za srednjo kmetijsko šolo v Strahinju in zemljišča opuščene gramoznice. Sprejeli naj bi pogodbo o investicijskem vlaganju v gasilski dom Duplje, imenovali pokopališko upravo v Dupljah in presodili pritožbo prebivalcev Strahinja zaradi obratovanja tamkajšnje gostilne. Za mednarodne stike bo pomembna potrditev listine o sodelovanju med občino Naklo in poljsko občino z istoimenskim krajem. Svetniki se bodo med drugim seznanili tudi s poročili odborov in župana. • S. Saje Minister Tomaž Marušič v Škofji Loki Okrajno sodišče se seli Minister Marušič si je v petek dopoldne s škofjeloškim županom Igorjem Drakslerjem ogledal stavbo nekdanje vojašnice, ki jo preurejajo za okrajno sodišče in sodnika za prekrške. Naložba vredna 159 milijonov tolarjev. Škofja Loka, 4. aprila - V Škofji Loki so kar nekaj let opozarjali pravosodno ministrstvo in hkrati sami iskali primeren prostor, kamor bi lahko preselili okrajno sodišče, ki domuje v priznano najslabši, če že ne najslabši sodni stavbi v Sloveniji. Razen tega, da je docela nefunkcionalna, je hiša tudi predmet denacionaliza-cijskega postopka. Občina je lokacijo za sodišče našla v kompleksu stavb nekdanje vojašnice, kjer naj bi postopno dobili mesto še center za socialno delo, knjižnica ter različni klubi in društva. Pred lanskim poletjem je bilo trstvom in izbranim izvajal- za sodišče izdano lokacijsko dovoljenje, konec novembra še gradbeno, medtem pa je župan Igor Draksler uspel prepričati ministra Tomaža Marušiča, da je ideja zrela za uresničitev in končno je investicija dobila prostor tudi v letošnjem državnem proračunu. Projekt preureditve nekdanje vojašnice je izdelal kranjski Arhitekturni biro, konec februarja pa je bila podpisana pogodba med minis- cem del GPG Grosuplje. Rušitev notranjih sten se je začela že prejšnji mesec, stavba pa bo za selitev škofjeloškega sodišča pripravljena do srede letošnjega novembra. Prenova bo stala 159 milijonov tolarjev, kar je približno 120.000 tolarjev na kv. meter, zunanja ureditev pa še dobrih 14,2 milijona tolarjev. V pritličju in nadstropju bo skupaj dobrih 1400 kv. metrov prostora za okrajno sodišče, zem- ljiško knjigo in sodnika za prekrške. Minister Tomaž Marušič je v petek pohvalil delo škofjeloških sodnikov, ki zadeve rešujejo tekoče, brez večjih zaostankov, čeprav delajo v nezdravih in nevarnih pogojih. "Obnova bo za nas gotovo velika pridobitev, saj rešimo dve muhi, dve sodišči na mah. Upam, da bo prihodnje leto speljana tudi načrtovana reforma sodišč za prekrške, ki naj bi postali posebni oddelki okrajnih sodišč," je dejal minister in se posebej zahvalil županu Igorju Drakslerju za posluh pri reševanju prostorske problematike sodišča. Župan Draksler je povedal, da je občina sodelovala pri pridobivanju lokacije in pripra- vah idejnih zasnov za sodišče. Obnova prostorov nekdanje vojašnice za Center za socialno delo Škofja Loka, ki se bo selil ob sodišče, je ravno tako v državnem proračunu, ali bo maja že javni razpis za izbiro izvajalca in se bo jeseni začelo delati, pa je še vprašanje. Najslabše pa za zdaj kaže knjižnici, ki naj bi bila tretja "stanovalka" v objektih nekdanje škofjeloške vojašnice. Občina se namreč ne strinja le z desetodstotno finančno pomočjo ministrstva za kulturo. Letošnje leto bo izkoristila predvsem za pripravo dokumentov za obnovo ter pogovore o denarju, ki naj bi ga občinski in državni proračun zagotovila prihodnje leto. • H. Jeiovčan Kamnik je praznoval Ukročeni hudourniki in nagrade Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku občine Kamnik so v Motniku proslavili urejanje hudornikov, na slavnostni seji pa je župan podelil občinska priznanja. Motnik, Kamnik, 3. aprila - Letos je Kamnik že petič zapored v spomin na rojaka generala Rudolfa Maistra s prireditvami proslavljal občinski praznik. Po svečanosti sredi tedna, ko so se poklonili generalu Maistru, so bile praznične slovesnosti v petek in soboto. Praznična dogajanja pa je počastila tudi posebna delegacija iz pobratenega mesta Trofaiach. Osrednji dogodek letošnjega občinskega praznovanja je bil vsekakor končanje zahtevnih del pri urejanju hudournikov v Motniku in podelitev občinskih priznanj. Lani so urejali brežine in strugo Belščice in Grobovščice, začela pa so tudi dela na urejanju potoka Čolnar. Potok so preusmerili v poseben kanal in s tem preprečili, da bi ob nalivih še naprej prestopal bregove ter naplavljal material. Seveda pa bo še vedno potrebno poslej skrbeti, da bodo jaški in kanal čisti. Sanacijska dela so potekala tudi na potoku Griževec. Zgrajeni so bili vodni zadrževalniki, potok so deloma tudi preusmerili in zgradili so več tako imenvanih revizijskih jaškov. Vrednost del na potoku Čolnarje znašala 17 milijonov, na potoku Griževec pa skoraj 28 milijonov tolarjev. Po svečanosti ob dokončanju sanacijskih del so v prenovljeni dvorani v Motniku podelili tudi letošnja občinska priznanja. Praznik pa so v občini letos počastili tudi s koncertom Mandolina, z odbojkarsko lekmo med Kamnikom in Trofaiachom, godbeniki Kamnika in Trofaia- cha pa so se predstavili na skupnem koncertu. • A. Žalar V podražitvi zajet tudi dvakratni odvoz kosovnih odpadkov Komunala predlaga mrežo zbirališč Svet Mestne občine Kranj prejšnji teden podražil cene odvoza odpadkov iz gospodinjstev; 2,20 tolarja na mesec od kv. metra stanovanjske površine ter 57 tolarjev od kv. metra za odpadke, k1 se obračunava po številu odvozov. Kranj, 4. aprila - Z višjo ceno bo javno podjetje Komunala Kranj, ki na območju mestne občine odvaža odpadke iz gospodinjstev, na leto pridobilo okrog 63 milijonov tolarjev. V tej ceni je vštet tudi dvakratni odvoz kosovnih odpadkov na leto. S prepričanjem nekaterih mestnih svetnikov, da dvakrat na leto ni dovolj (doslej enkrat), seje strinjal tudi direktor Komunale Florijan Bulovec in dejal, da bi tudi v mestni občini kazalo vzpostaviti mrežo zbirnih mest po zgledu nakels-ke občine, kjer se to zelo dobro obnese. Mestna občina naj bi določila lokacije zbirnih mest, na katerih bi Komunala ob določenih dneh in urah nadzorovano sprejemala odpadke in jih sproti selekcionirala. Eno od takih mest bo Komunala uredila tudi na vhodu na deponijo komunalnih odpadkov v Tenetišah, kamor bodo ljudje lahko kadarkoli pripeljali kosovne odpadke. Ob tem je svetnik Janez Porenta menil, da bi kazalo ponovno razmisliti o zbirnem mestu na Bantalah ob Škofjeloški cesti, ki ga je Komunala opustila in ogradila. Svetniki so njegovo pobudo sprejeli. Zbirališče ne bo kazilo okolice, če bo Komunala zbiranje teh odpadkov res nadzorovala in odpadke tudi sproti odvažala. V višji ceni odvoza odpadkov je zajeto tudi ločeno zbiranje odpadnega stekla in papirja, zbiranje posebnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so zdravila, barve, baterije in podobni, pranje in dezinfekcija kontejn^ jev za odpadke ter renta 1 deponiranje odpadkov, ki J Komunala kot odškodnin plačuje vaščanom Tenetiš. f . H-J Turistično društvo Zbilje Nova dvorana in igrišče Na občnem zboru so opozorili na urejanje obale, ki je nastala ob čiščenju jezerskega dna. Zbilje, 3. aprila - Tudi letos bo Turistično društvo Zbilje med člane razdelilo brezplačno sadike rož in tudi letos bodo organizirali očiščevalno akcijo. Slednja bo to soboto, 8. aprila, ko bodo sprejemali tudi naročila za bršljinke in surfinije. Na občnem zboru, ki so ga začeli s svečanim odprtjem nove dvorane ob jezeru, so člani ponovno opozorili na promet, ki je ob koncu tedna zdaj že tolikšen, kot da bi bila vsako nedeljo Zbiljska noč. Neurejeno je tudi upravljanje in urejanje nanovo pridobljene obale. Člani društva z vodstvom si prizadevajo, da bi tako imenovane lagune čimprej lahko začeli urejati, trenutno pa se. kot kaže, zatika še najbolj pri sedanjem lastniku. Nekateri člani so menili, da bi lahko v Savskih elektrarnah z večjim razumevanjem podprli tovrstna prizadeva- nja^ Primer ne bi bil edini, saj se podobno uspešno sporazumevajo na Tolmminskem l0 Mariborskem. Sicer pa je vprašanje aktualno z* vso državo in o tem bodo spregovorili tudi ft» srečanju predstavnikov akumulacijskih jezer, ki bo konec maja prav v Zbiljah. Kritični pa so bili na občnem zboru tudi 0° odnosa, ki ga ima občina do društva. Za PAV kirišče, ki so ga uredili, morajo občini plačev« ti na leto več kot 250 tisoč tolarjev. Zato ic eden od članov predlagal, naj društvo obet", pakirišče kar podan in tako prihrani v t&*m letih kar lep znesek. Poleg rednih vzdržev^ nih del v čolnarni in ob obali bodo tudi lct° organizirali tradicionalne prireditve in akcU • resno pa razmišljajo o nakupu posebnega P' vila za prevoz gostov po jezeru. • A. Za'air Torek, 4. aprila 2000 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Dobro leto dni stare cene višje za osem odstotkov Dražji kranjski vrtci Aprila se bo za osem odstotkov povišala ekonomska cena vseh programov v zavodu Kranjski vrtci in v vrtcih pri osnovnih šolah. Poslej bodo cene usklajevali dvakrat na leto. Kranj, 4. aprila - V zavodu Kranjski vrtci so zadnjič povišali cene februarja lani. Svet Mestne občine Kranj kot ustanovitelj zavoda se je prejšnji teden strinjal s predlagano osemodstotno podražitvijo ekonomske cene yseh programov, od katere se računa tudi Prispevek staršev. V celodnevnih programih Poslej najvišja cena presega 60 tisočakov, v krajših programih 40 tisočakov, v posebnem programu pa znaša blizu 178 tisočakov. Na podražitev vrtčevskih programov je vPlival lani uvedeni davek na dodano vrednost, ki je povečal materialne stroške, Predvsem pa storitve. Povečale so se tudi Cene osnovnih življenjskih potrebščin, cene kurilnega olja ter dodatki k plačam zaposlenih po spremenjeni kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. Po osemodstotni podražitvi bo znašala ekonomska cena v celodnevnih vrtčevskih programih za otroke od enega do treh let 60.016 tolarjev, za otroke od treh do sedmih let 43.699 tolarjev in v kombiniranih oddelkih za otroke od enega do sedmih let 54.606 tolarjev. Najdražji bo posebni program v razvojnem oddelku, ki bo od aprila veljal 177.924 tolarjev, precej zmernejše pa bodo cene v t.i. krajših programih. Popoldansko varstvo bo stalo 26.355 tolarjev, vzgojni program s kosilom 32.398 tolarjev, vzgojni program 23.772 tolarjev, vzgojni program z malico 27.141 tolarjev, vzgojni program s kosilom in z malico 40.439 tolarjev, 60-odstotni program 26.2191'tolarjev, 360- do 420- urni skrajšani vzgojni program 5.500 tolarjev ter 200- do 300-urni program 3.500 tolarjev. Od ekonomske cene programa bodo starši plačevali prispevek po pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih. Mestni svetniki so hkrati s podražitvijo ekonomske cene zavodu Kranjski vrtci tudi naročili, naj v prihodnje predlaga usklajevanje cen dvakrat na leto, da bodo podražitve za starše manjše in zato manj boleče. • H. Jelovčan GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Dejavno črnogorsko društvo Morača v Kranju Zbogom Kranjci, je rekel Njegoš Na sobotni prireditvi v dvorani Kulturnega doma na Primskovem so sodelovali tudi gostje, politiki in kulturniki s Cetinja, prestolnice Črne gore. Kranj, 4. aprila - Črnogorsko kulturno, prosvetno in športno društvo Morača iz Kranja ima '40 članov, je povedal v soboto na slovesnosti v Kulturnem dpmu na Primskovem predsednik društva Čedo Djukanovič. čustvo, ki se ukvarja s špof-tom in kulturo in bo v kratkem Ustanovilo tudi folklorno skupino- je od sobote naprej bogate za 350 knjig, ki so jih v "Sranj prinesli gostje s Cetinja v Ctnj gori in izročili v prijetnem ^turnem programu z nastopom gusarjev, pevcev in igral-uev.\ Knjige bodo obogatile KnJižnico v društvenih prestopi na Rudija Papeža 3. predsednik Čedo Djukanovič Je Povedal, da društvo dobro ^deluje z vlado in ministrstvom za kulturo Črne gore in da bodo še spomladi organizi-rall za slovenske prijatelje izlet v Crno goro. Društvo želi ob ^snovni nalogi, ohranjanju kul-Ure domovine, tudi utrditi ^delovanje med Slovenijo in yno goro in med obema narodoma. nagovoru je poslanec Gostje na prireditvi. Četrti z leve je Savo Parata, župan Cetinja. drž dejal edini avnega zbora Jelko Kacin da jc Črna gora sedaj svetilnik demokracije v Zvezni republiki Jugoslaviji in edina vez za sodelovanje te države s svetom in tudi Slovenijo. Črna gora ima zgodovinsko nalogo spremeniti Jugoslavijo v demokratično državo in jo popeljati v Evropo. Savo Parača, župan Cetinja (kranjsko občino je zastopal podžupan Štefan Kadoič) je dejal, da je Črna gora sedaj na prelomnici: ali bo ostala izolirana ali bo šla v svet. Odloča se za slednje, saj, tako kot sedaj ni mogoče živeti in napredovati. Naši dedje so živeli v demokratični državi Črni gori in vzpostavitev take države je dolžnost do dedov. Če bodo šli drugi z nami na demokratično pot, je njihova stvar, jc povedal župan in ponovil voljo črnogorskega naroda, da bi živel v razmerah, v kakršnih živijo sedaj Črnogorci v Sloveniji. Djoko Mirkovič, predsednik Društva novinarjev s Cetinja, je slikovito oposal zgodovinsko povezanost Slovencev in Črnogorcev. Pred 155 leti je njihov slavni vladika Njegoš potoval preko Slovenije na Dunaj tiskat svoj Gorski vijenac. Ustavil se je v eni od gostiln in gostje so njega in spremstvo zaradi oblačil in opreme čudno gledali, vendar so njihovo govorico v veliki meri razumeli. Tudi Njegoš jih je razumel. Ko je odhajal iz gostilne, pravi zgodba, je zakli-cal: Zbogom, Kranjci! Mirkovič je Njegoševo pot na Dunaj opisal v posebni knjigi. • J. Košnjek Občni zbor Planinskega društva Škofja Loka Z mladimi letos na Planino Koroško v Planinskem društvu Škofja Loka veliko pozornosti posvečajo mladim, ki predstavljajo že tretjino članstva. rednM k0.'43' n,arca - V torek so škofjeloški planici imeli svoj Priti i n' ODČm /Dor m se' P°'e8 formalnosti, ki taki priložnosti ter C^J0, Ogovorili za program planinskih izletov v letošnjem letu Go^'. °Sledali tudi diapozitive z izletov v lanskem letu. Za Plan:nj^' 8,as ic načrte Pl) Škofja Loka razložil načelnik odseka nskih vodnikov Franjo Koprek: V pi Uk- ninskem društvu Škofja kijeV1as J° v odseku vodnikov, t^j j "'J ustanovljen pred deseti-star et|.\ " vodnikov različnih skun. 'n.smo 'am organizirali izletih in taborih. Od skupno W no1 iz,etov- pri teh je bilo približno 1200 članov planinske- je ponovno na sporedu tudi planinski tabor za osnovnošolec vzpon na Triglav, za zadnje štiri v Kocbekovem domu na Planini dni meseca junija pa načrtujemo Korošici." • Š. Zargi Posebno pozornost pa namenjamo mladim: sodelovanju s šolami, saj vodniki našega društva sodelujejo tudi na šolskih "89 udeležencev iz PD •v-Otja Loka in planinskih sekcij Prrno in Unitech, bili pa smo Jni po Sloveniji ter v Grčiji in v^!gariji. Na izletih vedno pos- urno pozornost, poleg vzpo- ^ na sam vrh, tudi lokalnim arnenitostim, udeležba pa je tJeda odvisna od stopnje Javnosti: na lažjih pohodih je v,ele*ba množičnejša, težjih Po- k, ,°nov, kakršna sta bila lani na doživetje ga društva je približno 400 mladih. Na vseh treh osnovnih šolah delujejo skozi vse šolsko leto planinski krožki, na koncu pa priredimo skupni planinski tabor. Lani smo bili tri dni na koči na Loki pod Raduho, kjer smo si ogledali Snežno jamo. znamenitosti Raduhc in bili na najvišji kmetiji v Sloveniji pri Bukovniku - bilo je res prijetno „c ^o špico in na Škrlatico, pa ^W|(0tl manJšc število naših %S& V" ?0rnerribno seveda je. da *ulic Pr' teh na.itežJm< razen nj r v 'n morda rahlih odrgrjin, tsnejših poškodb. V letu 2000 je načrtovanih 23 planinskih izletov, pri čemer je bil prvi - 21. pohod po poteh Cankarjevega bataljona od Pasje ravni do Dražgoš letos s skupaj 348 udeleženci rekorden. Letos Kranjskogorska občina nagradila šolarje Kranjska Gora, 4. aprila - Nedavno pa sta osnovni šoli Kranjska Gora in 16. decembra Mojstrana prejeli zanimivo sporočilo kranjskogorske občine. Slednja sejmi je zahvalila za uspešno ozaveščanje otrok na ekološkem področju in za sodelovanje pri čistilnih akcijah ter jim predlagala, naj v šolah organizirajo ekipe, ki bi delovale na terenu in sodelovale z občinskim inšpektorjem. V sporočilu so med drugim zapisali, da pričakujejo sodelovanje tudi v prihodnje, prepovedujejo pa, da otroci fizično odstranjujejo odpadke. "Glede na to, da pri očiščevalnih akcijah na otroke prežijo tudi nevarnosti različnih poškodb, ne moremo več "dovoliti, da odpadke in smeti odraslih šc naprej čistijo otroci." Jože Kotnik, kranjskogorski župan, je šolarjem omenjenih šol podaril fotoaparat in filme, da bodo lažje zabeležili različna onesnaženja okolja in z njimi seznanili občino. Ob tem jim je predlagal, naj okoli šol in vrtcev uredijo gredice in povabil k sodelovanju na natečaju šolskih spisov o ekologiji in našem odnosu do narave ter obljubil, da bodo najboljši tudi nagrajeni. • R. Škrjanc Plin bo v Radovljici dražji Radovljica, 3. aprila - Občinski svet občine Radovljica je pretekli teden o cenah plina razpravljal kar na dveh točkah dnevnega reda: najprej so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih za dobavo in odvzem zemeljskega plina iz omrežja na območju občine Radovljica, nato pa še Odredbo o tarifnih postavkah pri dobavi in odjemu zemeljskega plina. Če so s prvo omenjenim odlokom rešili vprašanje plinomerov (lastništva, vzdrževanja in zamenjav), pa so z uredbo o tarifnih postavkah tudi podražili plin. Dobavitelji (Geoplin Ljubljana) so namreč podražili plin za več kot 17 odstotkov in za enak odstotek so podražili tudi plin v Radovljici. Tako bo cena standardnega prostorninske-ga metra poslej za gospodinjstva 59,73 tolarjev, od porabe neodvisni del cene pa 9.851,25 tolarjev na leto. • Š. Ž. Radovljica bo pristopila v Ragor Radovljica, 3. aprila - Občina Radovljica se je po sklepu občinskega sveta odločila, da bo pristopila k ustanovitvi razvojne agencije zgornje Gorenjske RAGOR, katere pobudnik za ustanovitev je občina Jesenice, vključevala pa naj bi 5 občin. Ker so pobudniki in pripravljavci ustanovitvenega odloka sprejeli njihove predloge, da se v odloku opredeli tudi možnost za izstop (v roku 6 mesecev), možnost za priključitev pa podaljšali do 31. decembra letos, je občinski svet k tako popravljenemu aktu dal svoje soglasje. • Š. Ž. Proti širitvi občinske uprave Radovljica, 3. aprila - Občinski svet je na zadnji seji pretekli teden med drugim obravnaval tudi Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Radovljica in ga sprejel. Kot je bilo pričakovati, pa seje ob tem razvila razprava o številu zaposlenih v občinski upravi, ko so svetniki zahtevali, da se ta uprava ne širi. Direktor občinske uprave Jože Rebec je svetnike obvestil, da se tovrstne odgovornosti zavedajo, da pa je za uspešno delo potrebno za urejanje vedno bolj zahtevnih pravnih in zemljiških zadev zaposliti 3 nove delavce. •■• Š. Ž. V soboto velika čistilna akcija Preddvor, 4. aprila - Od 6. do 10. apriia bo na območju občine Preddvor potekala očiščevalni', akcija z odvozom kosovnih odpadkov. Osrednji del akcije bo v soboto. 8. aprila, od 8. do 13. ure, ko bodo občani v sodelovanju s predstavniki občine in društev temeljito čistili okolico. V vseh vaseh bodo postavljeni zabojniki, kamor bodo občani dovažal: in ločeno odlagali odpadke. Pomladna čistilna akcija je v občini Preddvor že tradicionalna, udeleži pa seje veliko števiio ljudi, ki jim je očitno veliko do čistega okolja. Zbirna mesta, kamor lahko občani odložijo odpadke, so objavljena tudi v Preddvorski čajni, ki je izšla danes. • D. Ž. S kanalizacijo bodo začeli v Kašlju Preddvor, 4. aprila - Že nekaj časa v občini Preddvor načrtujejo čistilno napravo za vas bašelj. Prvotna zamisel o rastlinski čistilni napravi se jim je izjalovila, ker takšna naprava nikjer v Sloveniji ne deluje dobro, pač pa so sedaj pripravili razpis z vsemi pogoji, kakšna čistilna naprava naj bi čistila odplake iz Bašlja. Potsvaili naj bi jo na začetku vasi, kjer je bila včasih deponija za les. Zemljišče je že odkupljeno, zatem bodo začeli pripravljati lokacijsko dokumentacijo in načrte za kanalizacijo, ki jo bodo speljali v to čistilno napravo. To bo prva kanalizacija v občini, nadaljevali pa naj bi z Novo vasjo in Preddvorom, kjer so sedaj odplake velika ekološka rana. Denar za bašeljsko čistilno napravo pa bodo zajeli iz ekološke takse. • D.Ž. V Cerkljah odvažajo kosovne odpadke Cerklje, 4. aprila - Minuli konec tedna se je na Trati, v Velesovem, Praprotni Polici in Adergasu začelo pomladno urejanje okolja in odvoz kosovnih odpadkov, k; bo v vsej občini Cerklje potekalo aprila in maja. Ta teden se akcija nadaljuje v Češnjevku, Dvorjah, Gradu, Poženiku, na Pšati, v Šmartnem, zatem pa še v Zalogu. Glin jih in na Cerkljanski Dobravi. Do konca aprili! bo odvo : kosovnih odpadkov tudi iz drugih vasi. v Sidražu, na ŠenUirški Gori, v Stiski vasi, Ambrožu pod Krvavcem, v Apnem in na Štefani Gori pa bodo kontejnerji za ločeno zbiranje odpadkov stal; tudi čez prvomajske praznike, odpadke pa bodo odpeljal; po njih. Obvestilo o akciji z razporedom po posameznih vaseh in zbirnimi mesti je objavljena v marčni številki Novic izpod Krvavca. • D.Ž. Spet bo veliko izrednih študentov Kranj. 4. aprila - Tudi na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju že vedo, koliko bodočih študentov se zanima za študij organizacije in managementa v naslednjem študijskem letu. Po stanju prijav ob koncu marca jc videti, da bo študentov spet preveč. Na 190 razpisanih mest na strokovnem visokošolskem programu je s prvo prijavo kandidiralo okoli 500 novincev, z drugo pa kar 1500. Za 150 mest na univerzitetnem programu pa se s prvo prijavo poteguje 300, z drugo pa okoli 400 bodočih študentov. Kot nam je povedal prodekan za pedagoško dejavnost na tej fakulteti dr. Jože Jesenko, spet lahko pričakujejo veliko število izrednih študentov. Nad dejstvom, da število izrednih študentov na kranjski fakulteti presega število rednih, so bili presenečeni tudi predstavniki tujih univerz, ki so se minuli teden mudili v Sloveniji na posvetu organizatorjev dela, ki ga je organizirala fakulteta za organizacijske vede Kranj. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Mladi za turizem Bled, 3. aprila - Pod okriljem Nacionalnega turističnega združenja Slovenije je Srednja ekonomsko turistična šola Radovljica na Bledu pripravila že petič zapored konferenco Mladi za turizem. Naslov letošnjega srečanja v hotelu Kompas na Bledu je bil Informacijska tehnologija v turizmu. Vsebina je bila zanimiva tudi zato, ker na srednjih turističnih šolah ni posebnega predmeta o informacijski tehnologiji v turizmu. Na konferenci so sodelovali dijaki iz srednjih šol za gostinstvo in turizem iz Ljubljane, Maribora, Izole in Radovljice. Srednja ekonomsko turistična šola se je predstavila na srečanju s temama Pretok turističnih informacij v turističnih agencijah in predstavitev Slovenije na svetovnih spletnih straneh. • A. Z. OBČINA ŽIROVNICA OBJAVLJA IZID JAVNEGA, ANONIMNEGA, ANKETNEGA, ENOSTOPENJSKEGA NATEČAJA VRBA 2000 ZA PRIDOBITEV IDEJ PROGRAMSKE IN PROSTORSKE UREDITVE OKOLICE PREŠERNOVE HIŠE V VRBI Na javni natečaj je v roku prispelo 17 predlogov. Na predlog komisije za oceno predlogov programske in prostorske ureditve okolice Prešernove hiše v Vrbi v sestavi: Andrejka Čufer, Boštjan Furst, Izidor Jekovec, Jože Klun, Vladimir Knific, Monika Kusterle, Marija Lužnik, dr. Jelka Pirkovič, Šareč Aleš z dne 29. 3. 2000 se odkupijo prispeli predlogi z naslednjimi šiframi naslednjih avtorjev: - Šifra NAJVEČ SVETA, avtor Tomaž Verbole, Podgorje 30d, 1240 Kamnik -Šifra 31200, avtorja Barbara Goličnik, Latkova vas 31, 3312 Prebold in Saša Dalla Valle, Vrbnje 17c, 4240 Radovljica - Šifra KAM, avtor družba VOI, d.o.o., Predmeja 34, 5270 Ajdovščina Otvoritev razstave prispelih predlogov bo v četrtek, 6. 4. 2000, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Breznici in bo trajala do nedelje, 9. 4. 2000, do 19. ure. ŽUPAN Franc Pfajfar, gradb. inž. Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Cerklje, Krvavška cesta 4, Cerklje RAZPISUJE PROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTCE CERKLJE IN ZALOG ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 - Dnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v šolo, vrtec Cerklje in Zalog -Skrajšani program za otroke od 5. leta do vstopa v šolo (mala šola in Cicibanove urice za otroke, ki niso v vrtcu). Prijavnice za vpis za oba programa dobite v vrtcih Cerklje in Zalog do 30. 4. 2000. OBČINA ŠENČUR ORGANIZIRA KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV IN ČISTILNO AKCIJO ODVOZ BO POTEKAL 7. 4. 2000 IN 8. 4. 2000. ODPADKI SE BODO ZBIRALI NA SPODAJ NAVEDENIH LOKACIJAH PO NASELJIH. Naselje Naziv sprejemnega mesta Prebačevo obračališče pri Cerkvi Gasilski dom Trboje - Zerjavka pri Parizarju v Trbojah Voklo pri trgovini pri domu nasproti cerkve Voglje pred trgovino križišče Vogljanske in Krožne poti Hrastje pred prostori VS zadaj za KIA servisom na koncu ulice kleparstva Belehar PROSIMO, DA SE DRŽITE RAZPOREDA, DA BO AKCIJA LAHKO USPEŠNO POTEKALA. V soboto, 8. aprila, pa bo potekala tudi očiščevalna akcija. K akciji so vabljeni predvsem lastniki gozdov, društva in ostali občani, ki vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Zbor je ob 8. uri na sledečih mestih: - Prebačevo: pri gasilskem domu - Trboje: pri kulturnem domu -Voklo: pri gasilskem domu -Voglje: pri kulturnem domu - Hrastje: pred prostori vaške skupnosti POSEBEJ SO VABLJENI VOZNIKI TRAKTORSKIH PRIKOLIC! Župan Franc Kern, ing. Obisk mednarodnih organizacij pri terapevtski skupnosti v Sopotnici Izobraževalnemu centru večja podpora države Obisk delegacije mednarodnega projekta KISS dokazuje, da se Slovenija uspešno vključuje v mednarodne organizacije za delo z različnimi skupinami na robu družbe. Škofja Loka, 3. aprila - Pretekli teden je Škofjo Loko obiskala delegacija mednarodnega projekta KISS (Keep integrating and supportnig into societv - podpore za vključevanje v družbo), ki ga financira Evropska unija, in si ogledala Srednjo šolo za slepe in slabovidne v Centru slepih, enoto Varstveno delovnega centra Kranj v Škofji Loki, vzgojnovarstveni oddelek na Osnovni šoli za učence s posebnimi potrebami Jelo Janežič, največ pozornosti pa so namenili ogledu in pogovoru v terapevtski skupnosti za nekdanje odvisnike od drog Društva "Projekt Človek" v Sopotnici. Že omenjene štiri oblike dela z ljudmi, ki imajo zaradi svoje prizadetosti ali preteklega ravnanja težave pri vključevanju v normalno življenje in družbo, zgovorno kažejo na to, da je prav temu področju v občini Škofja Loka posvečena izredno velika pozornost in skrb. Zato ni presenetljivo, če se je delegacija mednarodnega evropsko podprtega projekta KISS, v katerega se je Slovenija vključila lani, namenila v Škofjo Loko. V delegaciji so tokrat sodelovali predstavniki iz štirih držav: iz Italije iz CSV Belluno, kjer prav tako poteka terapevtski program zasvojenih z droga-mi; iz Nizozemske - TSM Business School, kjer izvajajo programe doizobraževanja visokošolskih izobraženih beguncev, ki se želijo zaposliti; iz Švedske - Samhall Resurs AB, organizacije za rehabilitacijo invalidnih oseb in reintegracijo travmatizi-ranih beguncev; in Velike Britanije -Shropshire Probation Service, ki spremlja posameznike obsojene na pogojne kazni ter Train TTC, kjer se ukvarjajo s šoferji, ki so zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubili vozniško dovoljenje. Obisk je bil namenjen predvsem spoznavanju naših razmer in izmenjavi izkušenj, saj je za delovanje teh projektov značilno in poudarjeno partnerstvo. Nenazadnje gre tudi za izmenjavo znanja, preizkušenih metod dela in kako svoje rezultate predstaviti javnosti, beseda pa je tekla tudi o tem, na kakšen način si za svoje delo zagotavljajo potrebna sredstva, če pri naštetih organizacijah približno polovico prispevajo države, preostalo pa Evropska skupnost, pa je pri nas npr. Projekt Človek financiran od države 73-odstotno (ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za zdravstvo), 8 odstotkov lokalne skupnosti, preostalo pa udeleženci sami. Po našem novem zakonu, ki bo začel veljati čez nekaj dni, naj bi naša država prispevala 80 odstotkov za delo z abstinenti in v celoti za delo z zasvojenci. Popolnoma pa je spregledan, kot nam je dejal vodja Projekta Človek dr. Bogdan Polajner, predlog, da bi v Sopotnici v Poljanski dolini, kjer uspešno deluje terapevtska skupnost za nekdanje odvisnike od drog, o ustanovitvi izobraževalnega centra za delo z odvisniki, pa čeprav sta bili v okviru tega projekta izvedeni dve uspešni tovrstni izobraževanji. Ob zaostrovanju problematike uživanja drog v naši državi se povečujejo tudi potrebe po strokovno usposobljenih ljudeh in odzivi iz občin, društev, šol, prevzgojnovarstvenih zavodov, lokalnih akcijskih skupin in lekarn, to le potrjujejo. Vendar kljub drugačnim obljubam država sredstev v ta namen ni razpisala. Projekt Človek je uspel k sodelovanju pritegniti tudi tuje strokovnjake in prav sodelovanje s projektom KISS je pripomoglo k temu. Ni pa mogoče pričakovati, da bi takoj pridobili tudi tuja sredstva, meni Polajner, saj lahko tako podporo prinese šele uspešno delo in vključitev v evropske plane za naslednje obdobje. Tokratni obisk delegacije projekta KISS je lahko prispevek k temu. • Š. Žargi Gasilska zveza Kranj povezuje društva v petih občinah Z več denarja bi naredili več Občine Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur imajo posluh za gasilsko dejavnost, težje pa je zbrati denar za delovanje zveze. Naklo, 4. aprila - Po spremembi lokalne samouprave so gasilska društva na območju nekdanje kranjske občine povezana v dveh zvezah. Gasilska zveza Kranj združuje 24 društev iz širše okolice Kranja. Kot so ocenili na petkovem občnem zboru, je dobro organizirana, vendar bi za večjo dejavnost potrebovala tudi več finančne pomoči iz vseh petih občin. Od 48 povabljenih delegatov se je zbralo na občnem zboru Gasilske zveze Kranj 32 članov gasilskih društev iz petih občin. Njim so se pridružili tudi predstavniki drugih - gorenjskih gasilskih zvez in gostje. Med slednjimi sta bila le župan občine Šenčur in podžupan občine Naklo, glede na obravnavano problematiko pa_ bi si srečanje verjetno zaslužilo več pozornosti. V občinah Jezersko in Preddvor imajo le po čno gasilsko društvo, v občini Naklo delujejo štiri, v občini Cerklje jih je organiziranih osem, najmočnejša pa je občina Šenčur z desetimi društvi. Pomemben povezovalec v raznih preventivnih, operativnih in organizacijskih dejavnostih je prav vodstvo zveze, je ugotovil predsednik Vinko Gale. Kot je ocenil, je delo v zvezi bolje zaživelo po izrednem občnem zboru in zamenjavi poveljnika. Poskrbeli so za strokovno usposabljanje članov, izobraževanje in letovanje mladine, udeležbo na tekmovanjih in proslavah ter ocenjevanje dela po društvih. Prav gotovo bi naredili še več, če ne bi vse leto čakali na denar za plačilo računov. Predvideli so za več kot 3,7 milijona tolarjev izdatkov, dobili pa so le 2,95 milijona tolarjev. Novi poveljnik Jurij Podjed je pohvalil delo vseh občinskih poveljstev, s katerimi so poskrbeli za dopolnitev opreme. Svoje naloge so opravile tudi komisije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, vodenjem mladine in članic ter podeljevanjem priznanj. Po sprejemu poročil je gasilcem spregovoril Vili Tomat iz vodstva Gasilske zveze Slovenije. Njemu se zdi pomembno, da kljub težavam ostajajo gasilska društva gibalo vsega življenja gorenjskih krajih. Župan Frai>c Kern je povedal, da občin2 Šenčur dobro sodeluje z gasl skimi društvi; njihovim dejav' nostim namenja več denarja,za delovanje zveze pa le najn^' nejše. Kot je ob sprejemu let°s' njega delovnega in finančne^ načrta izrazil upanje predsedn1 Gale, bi želeli vsaj tako podp0^0 v vseh občinah. Obenem je povabil gasilce, naj se udeležO0 letošnjih slovesnosti. Gasilsk društvo Naklo bo praznoval0 90-letnico, GD Luže pa 80-letn1' co ustanovitve. • S. S. Kranj, 3. aprila - Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju so v nedeljo zaprli letošnji drugi Gorenjski avtomobilski salon in sejem koles, motorjev, rekreacije in športa. Sejem je vzbudil veliko pozorrtbst in privabil v sicer kratkem času od četrtka do nedelje okrog deset tisoč obiskovalcev. Oh predstavljenih avtomobilih in izredno veliki in raznovrstni ponudbi koles so posebno pozornost vzbudili stari avtomobili. Specializirano sejemsko prireditev, ki so jo razstavljavci ocenili kot poslovno uspešno, pa so tudi tokrat potrdili župani oziroma kolesarske ekipe iz občin na kolesarski dirki s startom v Naklem in ciljem na Gorenjskem sejmu. Na dirki je bila najboljša ekipa občine Železniki z županom Mihaelom Prevcem, druga je bila ekipa občine Šenčur, tretja iz občine Naklo, četrta pa iz Mengša. • A. Ž. Mnenje o kandidatih Kranj, 4, aprila - Svet Mestne občine Kranj je dal pozitivno mnenje obema kandidatoma, ki sta se prijavila na razpis za ravnatelja srednje trgovske šole v Kranju. Razpisne pogoJe izpolnjujeta tako Bojan Ančik kot sedanja ravnateljica Jožica Bavdek, kdo bo ravnatelj, pa bodo odločili v šoli. Med kandidati, ki so se prijavili na razpis za direktorja doma upokojencev v Kranju, pa je svet pozitivno ocenil sedanjega direktorja Martina Habjana, ki med tremi kandidati edini izpo«' njuje vse zahtevane pogoje. • H. J. Lokacija policijske postaje neustrezna Jesenice, 4. aprila - Minuli teden so se na redni seji sestal* predstavniki Sveta KS Sava in govorili o delovanju omenja ne skupnosti. Med drugim so obravnavali prostorske doku' mente za območje Hrenovice in Stare Save ter jih potrdi'1. Kritično so spregovorili o koncesijskem igralniškem denarjtj in opozorili, da ga del še vedno pripada jeseniški občini, °Q pristojnih občinskih služb pa zahtevali, naj preverijo usta^' nost odločanja ministra za malo gospodarstvo in turizem 0 samovoljnem razporejanju skoraj 4 milijard tolarjev igfa'' niškega koncesijskega denarja lokalnim skupnostim. Med drugim jih jezi tudi nekorektnost izvajalca, ki obnavlp cesto skozi Jesenice, saj o delu krajevnih skupnosti, občanov in lastnikov poslovnih prostorov ni obvestil. "Od izvajalca zah' tevamo ustrezne in pravočasne informacije, dela pa naj P°w' kajo najmanj 12 ur dnevno," šo na seji med drugim zahteval1 člani sveta omenjene KS. Kritično pa so ocenili tudi poroči'0 o delu policijske postaje minulo leto, saj po njihovem mneflJ11 razmere na Jesenicah niso tako mirne in lepe, kot je to zap*sp no v poročilu. Opozorili so na neustreznost lokacije sedanj policijske postaje in županu predlagali, naj slednji odstop, delavski dom "Pri Jelenu", prostore policije pa naj name*1 delu različnih društev in krajevnih skupnosti. • R. S. __ Večinski lastniki nekdanje tržiške tovarne Lepenka si obetajo boljše čase Nove naložbe v Tržiču in širitev drugam Po uspešni prisilni poravnavi v stečaju nekdanje Lepenke načrtuje podjetje Kora C izboljšave v proizvodnji, nove vire energije in posodobitev čistilne naprave. Tržič, 4. julija - Po stečaju Lepenke so v tovarno prišli najemniki, ki so ponovno oživili proizvodnjo. Stroji za izdelavo lepenke so povsem izkoriščeni, s papirnih strojev pa prihajajo kvalitetnejši izdelki. Razveseljivo je tudi, da je v tovarni spet zaposlenih več kot sto ljudi. Kot napoveduje direktor podjetja Kora C Ferdinand Debeljak, obstajajo tudi možnosti za širitev Podjetja. Večinski lastniki namreč razmišljajo o nakupu papirnih obratov na Koroškem in Štajerskem. tovarna Lepenka je bila med Prvimi v Tržiču, ki je doživela stečaj. Kaj se je dogajalo, potem ko je tovarno najela vaša družba? "Lepenka Tržič je šla v stečaj aprila 1995. Firma Kora C iz Ljubljane jo je najela od stečajnega upravitelja v začeteku naslednjega leta. Zagon proizvodnje je bil relativno lahek, ker so bila osnovna in obratna sredstva nedotaknjena. Tudi strokovnjaki so se uspešno vključili v našo družbo. Pri zagonu tovarne je sodelovalo 35 nekdanjih delavcev, danes pa imamo že 105 zaposlenih. Bolj kot oživitev proizvodnje je bila problematična prodaja izdelkov. Pri čemer so bile cene največja ovira. Vseeno smo pri proiz-vodnji lepenke uspeli 100-odstotno izkoristiti zmoglji-vosti. Pri proizvodnji papirja je izkoriščenih 75 odstotkov zmogljivosti, kar nam že zagotavlja stabilen prihodek." Stečajni postopek je bil kar dolg. Kako se je iztekel? "°d prve do pete dražbe premoženja Lepenke se je izklicna cer>a znižala od 1,2 milijarde to Nev na 280 milijonov tolarjev. Med tem časom smo kot najemniki najprej odkupili hipote-karne terjatve in nato še nekatere druge, skupaj okrog 75 odstotkov. Predlani je stekel Postopek prisilne poravnave v stečaju, ki se je zaradi zapletov končal šele decembra lani. Pohvaliti moram stečajnega upravitelja, ki nam je ves čas pomagal Po svojih Že sedaj prodajo toliko kartona, kolikor ga lahko naredijo. močeh, kritični pa Ferdinand Debeljak, direktor družbe Kora C, napoveduje nove poslovne poteze. smo do dolgih zakonskih rokov v postopku. Za nas se je zadeva vlekla vsaj dve leti preveč. Pomembno je, da je tovarna danes v 86-odstotni lasti podjetja Kora C. Poplačati moramo še približno 100 milijonov terjatev upnikov, ki se niso odločili za prisilno poravnavo. Družba Lepenka ima že nadzorni svet in vršilca dolžnosti novega direktorja; to je Bojan Rožac, nekdanji poslovodja družbe Kora C. Pričakujemo, da bomo v treh mesecih prekinili najemno razmerje z družbo Kora C, nato pa bo spet delovala Lepenka. O samem imenu se bomo še odločali, ali ga bomo ohranili ali pa spremenili." Ob urejanju pravnih formalnosti so za vas pomembni zlasti poslovni načrti. Kaj snujete za letos? "Lotili se bomo nekaterih pomembnih naložb. Zaradi energetske neodvisnosti bomo opravili rekonstrukcijo vodne centrale in napeljali plin. Montirali bomo že kupljeno opremo za predelavo odpadnega papirja v surovino višje kakovosti. Načrtujemo tudi izboljšavo čistilne naprave. Za modernizacijo bomo potrebovali pomoč bank, saj smo lansko leto končali z minimalnim dobičkom. Upamo seveda, da bodo te naložbe dovolj donosne. Razen tega naj bi že aprila spet odprli trgovino v Bistrici pri Tržiču. Glede na nekdanji proizvodni program smo že v preteklosti dosegli precej sprememb. Izdelujemo kvalitetnejše lepenke in papirje. Povečal se je tudi izbor končnih izdelkov, zlasti osebne higienske konfekcije. Okrog 40 odstotkov celotne proizvodnje izvažamo. Doma prodamo manj lepenke in več papirja, žal se cene izdelkov niso nikjer toliko povečale, kot so zrasli stroški. Obenem se je povečala konku- renca zaradi ukinjenih carin na uvožene papirne izdelke." Konkurenca iz tujine je torej vse hujša. Kako se lahko zavarujete pred njo? "Razmere na trgu nas silijo v nove poslovne poteze. V načrtu imamo združevanje slovenske industrije lepenke. Povezali naj bi tovarne v Tržiču, na Pre-valjah in v Ceršaku. Bojimo se namreč, da bi lahko prišlo do vdora tujih podjetij. Čeprav smo v Sloveniji največji in najboljši, bi nas tujci lahko spod-nesli z nakupom manjših tovarn. Paloma prodaja obe podjetji v omenjenih krajih. Naša firma nastopa kot možni kupec, dogovori o nakupu pa so v sklepni fazi. Do letošnjega poletja bo znano, ali bodo ti načrti uspeli. Potem se bomo odločali o organiziranosti vseh služb, saj bi področje delovanja razširili z Gorenjske tudi na Koroško in Štajersko. Če bo do združitve prišlo, bo skupni cilj zmanjšanje stroškov proizvodnje v vseh treh tovarnah in povečanje prodaje vseh proizvodov." • Stojan Saje Predstavitev slovenska turizma v Skandinaviji Nova letalska linijo s Švedsko ^e na prvem poletu iz Stockholma v Ljubljano 6. aprila bo k nam prišlo prvih 24 igralcev golfa. - anJ-> april - Slovenska nacionalna turis-vj|a a 0r8anizacija je pred kratkim pripra-q Predstavitev na turističnem sejmu v r:^!?!erjurgu, k čemur jo je spodbudilo tu-'•sticno g —~ gospodarstvo, saj predstavitev na ^dskem sprva ni bila načrtovana. tih skar>dinavskih turistov v zadnjih le-narašča in se počasi približuje ravni iz-,aredJeta 1991. Kljub vojni na Kosovu seje ni število švedskih gostov povečalo za 8 tottl0lkov' še vedno pa jih je bilo le 33 odsekov glede na leto 1990. Na predstavitvi 9°eteburgu se je pokazalo, da je n °|n°sti za povečanje obiska veliko, ne le ^ Švedskem, temveč v vsej Skandinaviji, kp s!OVenski stojnici so se predstavili tudi ^njskogorski hoteli Gorenjka, saj se obandinavski gostje zanimajo predvsem za kras ter gore in jezera. S| a slovenski stojnici seje predstavil tudi ki kCnski 'etalski prevoznik Adria Airways, $t aPri'a začel leteli med Ljubljano in sred 0,m°m. n°va linija bo odprta vsako He . in soboto, letelo bo letalo Canadair uveti|)nal Jel' Poleg tega bo Adria Airways z tudi tedensko - nedeljsko povezavo ^'stianstadom. šv aJa ho Slovenijo obiskala skupina Ver turističnih novinarjev, kasneje ^.Jetno tudi finska. Te dni pa se že mudi si0ynas Predstavnik norveške agencije, ki sVojenski Prodajni program vključuje na uPo ,spletne strani. Skandinavija je po Vrh ' inlcrneta v potovalne namene v zato je uvrščanje slovenske ponudbe Zelo zanimivi gostje so igralci golfa, saj je na Švedskem to zelo priljubljen šport, kar približno 170 igrišč imajo, vendar jim nagaja vreme, zato igralce izven poletja vleče na jug. Počasi se odločajo tudi za Slovenijo in prvem poletu iz Stockholma v Ljubljano bo tudi 24 igralcev golfa. Švedi se celo bolj kot Nemci navdušeni nad avtobusnimi potovanji, zaradi udobnih avtobusov jim tudi 24- do 30-urna vožnja ne predstavlja problema. Za letošnje poletje je že najavljenih 25 skupin, ki bodo peljali goste predvsem na slovensko obalo, vse bolj zanimiva je zanje tudi Kranjska Gora. Hov, e oblike prodaje zelo pomembno. Zabavna elektronika Bofex lani podvojil dobiček Bofex hitro povečuje prodajo, k čemur je prispevala tudi vključitev v kranjski Merkur pred letom dni. Kranj, april - Skupina podjetij, ki poslujejo pod blagovno znamko Big Bang in so od konca lanskega leta združena v podjetju Bofex so lani poslovala zelo uspešno. Po nerevidiranih podatkih so promet povečali za dobrih 32 odstotkov, dobiček pa je povečal za do brih dvesto odstotkov. Krepko povečanje prodaje pričakujejo tudi v letošnjem letu, ko naj bi se povečala za slabih 40 odstotkov, za približno toliko tudi dobiček. Precej večji promet pričakujejo predvsem zaradi novih prodajnih centrov, ki jih bodo odprli letos. Center Big Bang Mega v ljubljanskem BTC bodo do srede leta razširili še za tisoč kvadratnih metrov in skupaj bo imel 3.300 kvadratnih metrov prodajnih površin. Drugo največjo trgovino z zabavno elektroniko, belo tehniko, malimi gospodinjskimi aparati, telekomunikacijsko in fotografsko opremo, računalništvom in CD ploščami pri nas pa bodo odrli v Mariboru, o čemer so s Sparom Slovenija žc podpisali pogodbo o najemu 2.500 kvadratnih metrov prostora v novem, naj- večjem Intersparovcm centru Europark v Mariboru. V njem bo zaposlenih več kot trideset ljudi, naprodaj bo več kot 100 tisoč različnih artiklov vseh cenovnih razredov. Poleg kupcev iz severovzhodne Slovenije pričakuje tudi hrvaške in avstrijske, saj bo ponudba konkurenčna z graško onstran meje. Letos bodo prodajni center odprli tudi v Kranju in sicer na več kot tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin. Prihodnje leto bodo prodajni center odprli tudi na Rudniku v Ljubljani, imel bo 2.500 prodajnih površin. Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček na obisku v ZDA Tudi v Ljubljani dom gostujočih profesorjev Kranj, marec - Minister za znanost in tehnologijo se je minuli teden mudil na delovnem obisku v ZDA, kjer je sodeloval tudi na konferenci o elektronskem poslovanju. Medtem je doma zaradi pomanjkanja denarja protestiral Znanstvenoraziskovalni center SAZU, vendar se je pokazalo, da gre bolj za zaplet pri financiranju kot za ogroženost njihovega dela. Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček sc je na delovnem obisku v ZDA mudil od 25. do 30. marca, v prvem deluje sodeloval na konferenci o elektronskem poslovanju v Minnesoti. Tam se je sestal tudi z našimi rojaki, ki so jih zanimale predvsem možnosti vlaganj v naša podjetja in politične razmere pri nas. Zvečer si je ogledal košarkarsko tekmo lige NBA in se srečal s slovenskim igralcem Rašom Nesterovičem, slovesno sta odprla njegovo predstavitev na internetu, kar predstavlja promocijo tudi za Slovenijo. Minister je nato odpotoval v New York, kjer se je na sedežu OZN sestal s pomočnikom generalnega sekretarja dr. Danilom Tuerkom, pogovarjala sta se o preostalih sredstvih za projektno sodelovanje, prehodu Slovenije med razvite države in o ustanovitvi nevladnega gospodarskega in znanstvenega predstavništva v New Yorku. Srečal se je tudi z gospodarskimi predstavniki in nekaterimi znanstveniki, pogovarjali so se o tem, da bi tuji profesorji pre- davali na naših univerzah. Novi zakon o znanstveni dejavnosti, ki čaka na sprejem v parlamentu, bo to omogočal. Sicer pa so v Mariboru že odprli dom po diplomcev in gostujočih profesorjev, še ta mesec ga bodo tudi v Ljubljani. Medtem je v Ljubljani zaradi pomanjkanja denarja protestiral Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Vendar se je izkazalo, da gre bolj za zaplet pri financiranju kot za ogrožanje njihove dejavnosti. Nihanja v uspešnosti inštitutov oziroma raziskovalcev na razpisih so namreč običajna in so značilna za vse slovenske raziskovalne ustanove. Lani je imel 165 tisoč raziskovalnih ur, letos 156 tisoč. Merila se zaostrujejo za vse, ublažili bi jih lahko z boljšo izobrazbeno sestavo raziskovalcev. Do zaostritve je prišlo, ker državni proračun pokriva le 88 odstotkov cene raziskovalne ure, saj niso bila zagotovljena sredstva za 20-odstotno povečanje plač po spremenjeni kolektivni pogodbi. Na očitek, da letos še niso do bili s pogodbami zagotovljenega denarja pa so na ministrstvu odgovorili, da denarja ne morejo izplačevati brez pravne po dlage in odobritve finančnega ministrstva. Znanstvenoraziskovalni center SAZU namreč ni podpisal pogodbe, ker jo je smatral kot zanje škodljivo. Vendar jim na ministrstvu zagotavljajo, da so možni dodatki k pogodbi, če bodo dodatna sredstva upravičena. Ekološki certifikat za Kemično tovarno Podnart Kranj, april - Atotech-Kemična tovarna Podnart je prido bila mednarodni certifikat ISO 14001, ki mu pravimo kar ekološki. Za kemično tovarno je to seveda toliko bolj pomemben, saj dokazuje, da je ekološko urejena. Atotech-Kemična tovarna Podnart pripravlja vsakoletno srečanje s kupci, ki bo 6. in 7. aprila potekalo na Bledu. Tudi letos so zanje pripravili dvodnevni strokovni seminar o gal-vanotehniki, saj v Atotech-Kemični tovarni Podnart izdelujejo predvsem galvanotehnične kemikalije. Letošnje srečanje bo dopolnila slovesna podelitev mednarodnega certifikata ISO 14001, ki ga bo direktorici dr. Marijani Rebernik izročil direktor Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko Andrej Prislan. Na seminarju bodo predavali tuji in domači strokovnjaki, potekale bodo tudi delavnice o galvanotehniki, proizvodnji PCB in antikorozijski zaščiti. Hočevar odpovedal Kranj, april - Tik pred nastopom službe direktorja Slovenske nacionalne turistične organizacije si je Mitja Hočevar premislil, kar je pojasnil z osebnimi razlogi. Mitja Hočevar je ministru za malo gospodarstvo in turizem Janku Razgoršku sporočil, da zaradi zdravstvenega stanja svoje soproge, ki pričakuje drugega otroka, želi ostati v Berlinu. Zaradi razcepljenosti med obveznostjo do družine v Berlinu in do novega delovnega mesta ne bi mogel vse svoje energije posvetiti novemu delu, zato se mu zdi bolj pošteno, da direktorsko mesto prepusti drugemu. Zapiranje prostocarinskih prodajaln Poslanci v Bruslju niso vztrajali Kranj, april - Pričakovali smo, da bodo naši poslanci v Bruslju branili in delovali v korist slovenskega gospodarstva in dosegli dodatni čas za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln v običajne, pravi Zmago Furlan, predsednik sekcije prostocarinskih prodajaln pri GZS. Presenetile so nas izjave slovenskih poslancev, ki so minuli teden spremljali zasedanje pridružitvenega parlamentarnega odbora v Bruslju, ki je sprejel na znanje odločitev slovenske vlade, da bodo prostocarinske prodajalne ob državnih mejah preoblikovane do konca letošnjega leta. Takšna poteza slovenskih poslancev izkazuje politično popuščanje pred evropskimi politiki. V Bruslju bi morali predstraviti argumenti in izpogajati dodaten čas, da bi bilo preoblikovanje manj boleče, je v sporočilu za javnost zapisal Zmago Furlan. Zaradi zaprtja prostocarinskih prodajaln bo državni proračun izgubil 100 milijonov mark. narasla bo nezaposlenost na obmejnem območju. Vlada pri preoblikovanju teh prodajaln pričakuje denarno pomoč iz Bruslja, ki pa je zanemarljiva v primerjavi s tem izpadom, saj ne bo zadoščala za nadomestitev izpadlega dobička in premoženja. Slovenska država bi morala pomisliti tudi na odškodnine podjetjem. POSLI IN FINANCE ____ureja: Marija Volčjak Dolgoročna zdravstvena zavarovanja cenejša Dolgoročna zavarovanja niso obdavčena Zavarovalna družba Adriatic je 250 tisoč zavarovancem predlagala podaljšanje zdravstvenih zavarovanj. Kranj, april - Zavarovalna družba Adriatic je pred dobrim tednom svojim zdravstvenim zavarovancem poslala pismo, s katerim jim je predlagala, naj svoja zavarovanja preoblikujejo v dolgoročna in se s tem izognejo 6,5-odstotnemu davku od zavarovalnih poslov. Poleg tega jim bodo po novem v zavarovalnici oblikovali tudi zdravstveno tehnične rezervacije za starost. Do 28. marca se je za podaljšanje odločijo že skoraj polovica zavarovancev, v Adriaticu pa pričakujejo, da se jih bo odločila velika večina. Združenje za trgovino podpira svoje člane Vnovčevanje čekov po starem Pri trgovskem združenje trdijo, da medbančni dogovor ni predpis, zato ne more spreminjati zakonskih določil in navodil Banke Slovenije. Kranj, april - Trgovci se silovito upirajo ukinjanju plačevanja s čeki, ki so postali pri nas zelo pripravna oblika kredita, ki je bil za kupca poleg tega tudi zastonj. Bankirji so nekoliko popustili, vendar se trgovci ne strinjajo niti s tem, da je poslej moč čeke vnovčevati le pri bankah, ki so jih izdale. Upravni odbor Zruženja za aprilu ne sprejema več čekov. Adriatic je svojim zavarovancem ponudil preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v dolgoročna v skladu z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov, je povedal strokovni sodelavec zavarovalne družbe dr. Ber-ni Strmčnik. Izvršni direktor zdravstvenih zavarovanj v Adriaticu Zdravko Bratuš pa je pojasnil, da ne gre le za uskladitev z novo zakonodajo, temveč tudi za to, da so dolgoročnejša zavarovanja oziroma daljša od desetih let cenejša, saj so oproščena 6,5-odstotnega davka. Hkrati pa gre tudi za začetek preoblikovanja teh zavarovanj v doživljenjska, za katera bodo v zavarovalnici odlikovali rezervacije za starost. To pomeni, da bo zavarovalnica s temi sredstvi zavarovancem zagotovila zdravstveno in socialno varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višina odškodnin višja od povprečno pričakovanih. Če bo zavarovanec pri Adriaticu prekinil zavarovanje, bo zavarovalnica te rezervacije prenesla na drugo zavarovalnico, kjer bo sklenil zavarovanje. Zavarovancem, ki se ne bodo odločili za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja, bodo sedanje police veljale še naprej. Vendar bodo premije višje, saj so kratkoročna zavarovanja obdavčena, dražja bodo torej za 6,5 odstotka. Adriaticovi zavarovanci imajo že sedaj možnost, da svoje zavarovanje ne spremenijo le v dolgoročno, temveč tudi v doživljenjsko. Po podatkih z 28. marca seje za preoblikovanje svojih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v dolgoročne odločilo že 123.907 oziroma 48,7 odstotka vseh zavarovancev. V Adriaticu pa pričakujejo, da se je tako v zadnjih dneh marca odločila velika večina njihovih zavarovancev. Pri tem je potrebno še dodati, da vsi ostali pogoji zavarovanja ostajajo nespremenjeni, tudi način plačevanja premij. trgovino je 30. marca pozval svoje članice, da po 1. aprilu spoštujejo 21. člen zakon o agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter navodilo o vnovčeva-nju čekov, ki ga je sprejela Banka Slovenije. Kaj to pomeni? Omenjeni zakon namreč pravi, da trgovci čeke, s katerimi so jim ljudje plačali blago ali storitve, v vnov-čenje predložijo banki, s katero imajo sklenjeno depozitno pogodbo. Na podlagi te zakonske določbe je Banka Slovenije izdala navodilo, po katerem trgovci čeke predložijo v izplačilo banki, pri kateri imajo svoj račun ali s katero imajo o tem sklenjen dogovor. Bančni dogovor potemtakem ne more spremeniti določb zakona oziroma navodila Banke Slovenije, pravijo v Združenju za trgovino. Kaj se bo torej dogajajo v prihodnjih dneh? Zanimivo je, da Petrol (tudi Istrabenz) po 1. 88 9 MHz radio renc Če ste podjetnik, vodite marketing, finance ali ste na vodstvenem položaju, pa želite v letu 2000 dramatično izboljšati svoje poslovanje, potem berete pravi oglas. Za vas smo pripra¥ili zanimive seminarje in delavnice: Marketinška delavnica "Nemogoče": Inovativne marketinške akcije, s katerimi boste garantirano povečali prodajo. Najbolje obiskana marketinška delavnica v Sloveniji. Kako pripraviti učinkovita prodajna pisma, oglase, letake: poleg navodil za pripravo marketinških materialov vsak udeleženec pod strokovnim vodstvom izdela (izboljša) lastno ponudbo (oglas, letak, pismo itd). Finančna simulacija Jabolka in pomaranče: vse o poslovnih financah v enem dnevu! Poslovna igra, po kateri boste na poslovanje podjetja gledali drugače in garantirano izboljšali poslovanje. Švedska licenca! Za komplet informacij še danes pokličite gospo Ines na brezplačni telefon: 080 1509. Več informacij in veliko brezplačnih stvari ter nagradna igra na: www. lisac-lisac. si (naročite se tudi na brezplačni e-mail mesečnik!) Pozor! Če boste med prvimi 50-imi, ki bodo poklicali še DANES, ali pa nam poslali e-mail. vas čaka darilo: knjiga "Kako obogateti, ne da bi zadeli na loteriji!" BREZPLAČNO! Lisac & Lisac, d.o.o., Dunajska 106, 1000 Ljubljana Odločitev je bila kot vse kaže zelo hitra, saj nam o tem niso poslali nobenega sporočila, minuli petek smo lahko prebrali na hitro napisana sporočila na blagajnah Petrolovih črpalk. Na Petrolovih črpalkah je namesto s čeki seveda moč plačevati z debetnimi karticami, saj so vsi servisi opremljeni z POS terminali. Kurilno olje pa še vedno prodajajo na šest čekov oziroma šest mesecev. Bančniki so na 1. julij letos odložili svoj sklep o vnovčevan-ju le listih čekov, ki imajo kritje na tekočem računu. V trgovskem združenje pravijo, da naj bi ga odložili do konca letošnjega leta. V bančnem združenju pa pravijo, da bodo banke vztrajale pri tem, da bodo po 1. aprilu sprejemale samo čeke, ki so jih izdale same, ne pa tudi čekov drugih bank. DOBER IZLET Sto tolatjev ali skoraj tri kile moke* V rubriki DOBER IZLET pravi "gorenjsko šparovni"predlog: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na nakupovalni izlet v EUROSPIN center po izjemno ugodni ceni 1.800 tolarjev. Alpetourjev izlet bo naslednjo sredo, 12. aprila. V ceni izleta je tudi malica, kajti po nekajurnem pohajkovanju med nakupovalnimi policami se oglasi prazen želodec ... Ampak res ugodna Alpetour-jeve nakupovalne srede sploh še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena za izlet do Eu-rospina samo L 700 SIT. "Sto tolarjev je pa res drobiž," bi najprej pomislili; a za ta znesek se dobi kilogram testenin, ali dobra dva kilograma moke. Ob prijavi bo zadoščalo imeti s seboj naslovljeni izvod današnjega Gorenjskega glasa in do Eurospina boste z Gorenjske lahko rajžali po nau-godnejši ceni. Odhod v sredo, 12. aprila, ob 7.45 uri z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju (hotel Creina). Naju do b-nejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki ali v Medvodah. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Al-petourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 04/ 201-42-47 ali 04/ 201-42-00. P.S.: Znak (*) v naslovu pomeni, da je protivrednost naročniške ugodnosti pri ceni tega Alpetourjevega izleta seveda povsem odvisen od tega, kaj in po koliko boste v Euros-pinu kupili! /T ALPETOUR .jMfi m ^■■■k potovalna agencija mMjfM" MEŠETAR Regres tudi za sadno drevje Komisija za pospeševanje kmetijstva pri mestni občini Kranj je objavila javni razpis za dodelitev podpor za izboljšave kmetijskih zemljišč, za prirejo mladega pitanega goveda (MPG) in telet, za nakup semena žit, detelj in travno deteljnih mešanic ter sadik vt-sokodebelnega sadnega drevja. Do podpor za izboljšavo zemljišč so upravičeni kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč z območja mestne občine, ki so z manjšimi agromelioracijskimi deli, z manjšimi hidromelioracijami in z apnenjem že izboljšali kmetijska zemljišča ali jih nameravajo izboljšati do konca leta; podpora pa velja tudi za nakup zemljišč. Občina daje podpore tudi za rejo mladih pitanih goved in telet nad dvesto kilogramov žive teže, in sicer v hribovskem območju 24.000 tolarjev za MPG in 12.000 tolarjev za teleta, v nižinskem območju pa 8.000 tolarjev za MPG in 4.000 tolarjev za teleta. Nakup semen žit, detelje in travno deteljnih mešanic bo regresirala do 30 odstotkov cene, nakup sadik vi-sokodebelnega sadnega drevja pa do 50 odstotkov cene. Za mlado pitano govedo, teleta in seme bo na podlagi potrdil oz. računov možno uveljavljati podpore za čas od lanskega 1. oktobra do letošnjega 31. marca, za sadne sadike pa od lanskega 1. maja do letošnjega 31. marca. Denar za urejanje podeželja in obnovo vas Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, po kateri bo letos na razpolago 3,14 milijarde tolarjev nepovratnih sredstev. Uredba določa, za kaj naj bi porabili ta denar, kdo bo do njega upravičen in kakšni bodo pogoji za pridobitev denarja. Pravilnik o naravni mineralni in izvirski vodi Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je v soglasju z ministrom za zdravstvo dr. Marjanom Jerebom izdal pravilnik o naravni mineralni vodi in izvirski vodi. Pravilnik določa pogoje, pod katerimi se prizna naravna mineralna voda, in pogoje, ki jih morata naravna mineralna in izvirska voda izpolnjevati za izkoriščanje v prometu. Po tem pravilniku je naravna mineralna voda tista, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred kakršnimkoli onesnaženjem, izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov in vrtin, ima čistost, ki je enaka kot na izvoru, in je s svojimi sestavinami lahko ugodna za zdravje. Podobno velja za izvirsko vodo, le daje ta namenjena za prehrano ljudi. Cene vrtnin pri prodaji na debelo Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo Prl prodaji vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogrami * krompir * česen * rdeča pesa * korenje * solata endivija 50 - 65 * čebula 35 - 70 190 - 250 * spomladanski česen 220 - 300 80-120 * zelje 45 - ^ 80 - 140 * kislo zelje 100 - 150 180- 250 *cvetača 140 - 220 Enota Kranj PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE Stritarjeva 8 4000 Kranj G) £ d P& Tel.: 064/362-610 SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA V program dejavnosti Pisarne za informiranje in svetovanje vključujemo ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami različnih starosti, njihove svojce in ljudi v duševni stiski. Naše dejavnosti so usmerjene v terensko delo, kar pomeni, da Vam nudimo pomoč v Vašem življenjskem okolju Vabimo Vas k sodelovanju, vabimo pa tudi vse, ki bi želeli delati kot prostovoljci! hotel krim bled # Hotel Krim Bled, d.o.o., Ljubljanska 7, 4260 Bled razpisuje prosto delovno mesto NATAKARJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. ali V. stopnja ustrezne smeri - zaželene delovne izkušnje Interesenti naj se javijo na razgovor v četrtek, 4. aprila, ob 9-uri v recepciji Hotela Krim Bled, d.o.o. Đ obrtnik Škofja Loka, d.d. podjetje za gradbeno obrtne storitve 4220 Škofja Loka, Blaževa ul. 3, tel: 064/620 178, 620 381, 620 390, fax: 064/623 065 VABIMO K SODELOVANJU IN ZAPOSLIMO 1. Ekonomskega tehnika - pripravnika 2. Trgovca - poslovodja - pripravnika 3. Gradbenega tehnika - pripravnika 4. Polagalce talnih oblog - parketarje - lahko tudi pripravnike 5. Zidarje - keramičarje - lahko tudi pripravnike Po opravljeni pripravniški dobi je možna redna zaposlitev. Za kandidate pod točko 4. in 5. tudi redna zaposlitev, za to se zahtevajo delovne izkušnje in trimesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na upravo družbe. Prijavljeni bodo o rezultatih pisno obveščeni v roku 15 dni po preteK roka za prijavo. . Torek, 4. aprila 2000 POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak__ 9. STRAN • GORENJSKI GLAS ZOPET NAVZDOL Razpoloženje na slovenskem trgu vrednostni/i papirjev je še vedno klavrno. Slovenski borzni indeks, ki odraža stanje trga, je v preteklem tednu zdrsnil za več kot odstotek. Nezaupanje v trg so tokrat pokazali domači delničarji, ki so uprizorili pravo razprodajo kapitala. Razloge za takšno ravnanje domačih lastnikov je težko izpostaviti, vendar pa lah-' ko rečemo, da se tako nižanje tečajev ne more dolgo nadaljevati. Največjo škodo so v najvišji borzni kotaciji utrpeli delničarji Podjetja Radenska. Kljub temu da podjetje posluje uspešno in je v preteklem letu doseglo podobne rezultate kot predlansko leto, se Je vrednost njene delnice znižala močno pod 1.900 tolarjev. Investitorji so pokazali zanimanje za delnico pri 1.820 tolarjih, kar je kar dobrih 5 odstotkov nižje kot teden prej. Veliko so pretekli teden izgubili tudi delničarji farmacevtskih podjetij. Cena Le kove delnice seje ob ugodnem startu v začetku tedna, ko so se posli sklepali že preko 33.000 tolarjev, zniževala iz dneva v dan, konec tedna pa je tečaj delnice končal Pri 32.000 tolarjih oziroma 2,3 odstotka nižje. Ža enak odstotek Se je vrednost znižala tudi Krki. Optimizem ob začetku tedna, ko so delnico kupovali po 26.000 tolarjev, seje hitro končal, vrednost delnice pa se je znižala na 25-000 tolarjev. Negativni val je ZQjel tudi delnico slovenskega trgovca Mercatorja. Njena vrednost se je ob ugodnih novicah iz slovenske vlade sicer uspela zadržati nad 14.000 tolarji, vendar pa so se posli sklepali tudi že tekaj 100 tolarjev nižje. Vlada je na svoji seji obravnavala prevzem Emone Merkurja in Mercatorja dovolila njegovo namero. Prevzem je pretekli teden napovedala tlidi koprska družba Intereu-r°Pa. Z nakupom celjskega STC-■ia bo Intereuropa razširila svojo logistično mrežo. S pridobitvijo kar 35.000 kvadratnih metrov Pokriti/] skladiščnih prostorov, k°likorjih ima v lasti STC Celje, °° intereuropa lažje prodirala na 0°močje Štajerske, povečala pa Se bo veljava podjetja tudi v tropskem merilu. Te informaci-Je niso kaj bistveno vplivale na °eno delnice lntereurope, saj je nJena vrednost ostala nespremenjena pri 2.400 tolarjih. Zaokrožitev strateških načrtov Inter-ei*rope bi bila še združitev z A'k<> Koper v Globalni logistični Servis, do česar pa po zadnjih in-'"rniacijah verjetno ne bo prišlo, itereuropa, kije v privatni lasti, Se ne strinja z zahtevo vlade po Pravici veto oziroma zlati delnici v združenem podjetju, zato je po njihovem mnenju trenutno neproduktivno nadaljevati projekt združevanja. Kljub temu da do združitve ne bo prišlo, pa imata podjetij veliko skupnih točk, na katerem *bosta utrjevala dosedanje poslovno sodelovanje. Pozitivne informacije so se pretekli teden vrstile tudi v naftnih logih. Najprej so ugodne novice za slovenski naftni podjetji prišle iz tujine, ko so člani OPEC-a povišali količino načrpane nafte, kar je na svetovnih trgih povzročilo znižanje cene črnega zlata. Ugodne pogoje za rast vrednosti delnic naftnih družb pa so pripravili tudi v slovenski vladi, ko so sprejeli model določanja cene bencina in maržo, ki jo pri tem naftni družbi lahko imata. Proti pričakovanjem pa se slovenski trg kapitala ni odzval na te informacije. Delnica Petrola je v preteklem tednu celo izgubila poldrugi odstotek in končala teden pri 21.500 tolarjih, nekoliko bolje pa je kotirala delnica Istrabenza, ki se je povzpela za 0,4 odstotka na 2.518 tolarjev. Pretekli teden sta pozitivno presenetili le slovenski pivovarni, katerima se je tržna vrednost povečala. Delnice obeh pivovarn so se podražile za 3 odstotke, vrednost Pivovarne union se je povišala na 40.700 tolarjev, trgovalno območje Pivovarne Laško pa se je dvignilo preko 4.400 tolarjev. Negativno se je teden zaključil tudi za pooblaščene investicijske družbe. Indeks PIX, ki ga sestavljajo najprometnejši PIDi, se je v enem tednu spustil za 2,8 odstotka na vrednost 1.273 indeksnih točk. Največ so k padcu prispevale prazne in pol prazne investicijske družbe. V povprečju so družbe, ki imajo med svojim premoženjem najmanj realnih nalož, padle za dobrih 6 odstotkov, vrednosti pa so se z izjemo Pomurskega investicijskega sklada 2 znižale močno pod 30 tolarjev za delnico. Občutneje se je v pozitivno smer premaknila le polna družba Triglav steber I, ki je zanimiva tudi za tujce, saj so v zadnjem obdobju pridobili v tej družbi kar nekaj odstotkov vseh delnic. V preteklem tednu so trgu pokazali zobe domači investitorji, kar se je pokazalo v večjih razprodajah delnic in nižanju njihovih vrednosti. Po vsej verjetnosti takšno stanje ne more trajati dolgo, saj bo pri nizkih cenah vedno manj investitorjev pripravljenih prodati svoje delnice, za nakupne apetite pa ne bo dovolj ponudbe. Matjaž Bernik Ilirika BPH V prvih treh mesecih inflacija 2,6-odstotna Inflacija spet hitrejša Kranj, april - Življenjske potrebščine so se marca v primerjavi s februarjem povečale za 0,9 odstotka, kar je toliko kot lani v prvih petih mesecih in inflacija je potemtakem letos spet hitrejša. Inflacija se tudi marca ni umirila, saj je bila tako kot mesec poprej 0,9-odstotna. Tako je bila inflacija v letošnjih prvih treh mesecih 2,6-odstotna, kar je toliko kot lani v prvih petih mesecih. Zaskrbljenost, da bo inflacija ponovno dobila krila, zato narašča. Marca se je najbolj podražil prevoz in sicer v povprečju za 2,3 odstotka, kar je moč pripisati pogostim podražitvama goriv in maziv (za 5,9 odstotka) ter višjim cenam motornih koles in koles (za 3,5 odstotka). Na 2,2 odstotno višje cene v skupini zdravje so vplivali za 5,4 odstotka dražji medicinski in terapevtski izdelki in za 3,2 odstotka dražja zdravila. V skupini stanovanje so se cene povečale za 1,6 odstotka na kar je najbolj vplivala podražitev plina (za 6,8 odstotka) in tekočih goriv (za 5,6 odstotka). Med podražitvami še izstopajo za 4,2 odstotka dražji časopisi, za 4 odstotke dražja popravila gospodinjskih naprav ter za 3,1 dražje žgane pijače. Cene na drobno so bile tako marca višje za 1,3 odstotka, pri tem je bilo blago dražje za 1,5 odstotka, storitve pa za 0,7 odstotka. Kdo se je prepoznal v krogcu David iz Ljubljane in Prešernov spomenik Skoraj vsakič, ko objavimo priložnostne fotografije z gorenjskih ogodkov in na vsaki sliki naše sodelavke Andreja, Irena, Pe-Ya ali Simona, ki s skenerjem obdelujejo fotografije za objavo, f'o sliki nekoga obkrožijo, na našo telefonsko številko 064/ 201-W> (prej 223-1/1) pokliče precej bralk in bralcev, ki spoz- ajo obkroženega in zato pričakujejo nagrado. Vendar: pogoji dgradne igre so natančno napisani, zato sploh NI DOVOLJ Poznati obkroženo osebo, pač pa je treba to tudi hiti. v<7 objavljeni priložnostni fotografiji, ki smo jo posneli ob slo- enskem kulturnem prazniku v Kranju pred Prešernovim spo-'^L.n*^0n' na Glavnem trgu, smo obkrožili enega od mladih ,skovalcev, ki so spomin na pesnika počastili z obiskom ^šernovega mesta. V krogcu se je prepoznal DAVID NIKO-p t iz Ljubljane, ki mu bomo danes poslali 'Pismo z nagrado'. jyVzaprav sta poklicala dva: David in njegova mamica, kajti ^avidje star šele šest let, skupaj z vrstnicami in vrstniki iz vrtca 0 Odi v Kranju, kjer so se stikali tudi pred Prešernovim ■Ponienikom, />/" s°delovanje v nagradni igri sije David prislužil GLASOV nit IZBIRI z enim od gorenjskih organizatorjev turistič- ' Potovanj, poslovnih partnerjev Gorenjskega glasa, ki je na ^ ' 'zletih glavni medijski pokrovitelj. Kdaj bo svojo nagrado iz-vrf se bo kar sam odločil. Časa ima zelo veliko, vse do tiučno sobote. 31. avgusta 2002. leta, ko bo že krepko v osnov-> soli. Do takrat bo zanesljivo še kdaj prišel v Kranj. Iskrene xtitke za nagrado in hvala za sodelovanje. Lani BDP višji za 4,9 odstotka Kranj, april - Lani se je bruto domači proizvod Slovenije povečal za 4,9 odstotka in no Va 4 odstotkov, kakor so izračunali decembra. Statistični urad je sporočil dokončne podatke o lanskem bruto domačem proizvodu Slovenije, ki je precej višji kot so izračunali decembra. Tedaj so namreč izračunali 4-odstotno rast, preračuni so sedaj pokazali, da se je povečal za 4,9 odstotka. Statistiki so to pojasnili s spremenjeno vmesno porabo, z večjo proizvodnjo in z večjimi naložbami. Po sedanjih izračunih je v prvem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim razdobjem leta 1998 bruto domači proizvod porasel 3 odstotke (po prejšnjem izračunu za 2,7 odstotka), v drugem četrtletju za 7,4 odstotka (prej 6,4 odstotka), v tretjem četrtletju za 4,1 odstotka (prej 3,4 odstotka), v četrtem četrtletju pa za 5 odstotkov. NLB spet najboljša slovenska banka Kranj, april - Založniška hiša Global Finance IVledia je že drugič zapored izbrala NLB za najboljšo slovensko banko. Banke v državah na prehodu uredništvo oceni vsaki dve leti in pri tem pregledajo obsežno gradivo svojih novinarjev in dopisnikov iz teh držav. Poleg Nove Ljubljanske banke v Sloveniji so bile izbrane še Zagrebška banka na Hrvaškem, OTP banka na Madžarskem, Bulbank AD v Bolgariji, Pekao na Poljskem, Tatra Bank na Slovaškem, Garanti Bank v Turčiji itd. Seznam izbranih bank v srednji in vzhodni Evropi, na Bližnjem Vzhodu ter v Aziji in Latinski Ameriki bo objavljen v majski številki revije Globa Finance, priznanja bodo podelili septembra v Pragi, med letno skupščino Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Andreja obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v današnji številki Gorenjskega glasa Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je Andreja obkrožila nekoga s prireditve. Če nas "oseba v krogcu" SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne super GLASOVE izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti oziroma tista, ki je ob-krožen(-a), realiziral(-a) kadarkoli tja do 31. avgusta 2002, ko ji/mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri ho treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 7. aprila 2000, do 14.00 ure. Naša NAJNOVEJŠA tele jonska Številka za klic: 04/ 201-42-00. Izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočile na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KKANI, 3.4.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni iwkiipii!/priiila|!ii MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržntca Ljub|ana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, šk Loka 103,20 LEMA Kranj 103,60 VOLKS BANK-UUD. BANKA,d.