MARIJA STANONIK* (Slovstvena) folklora - grešni kozel slovenske kulture? V slovenski javnosti doživlja folklora dvoje izjemno kontrastnih si stališč: na eni strani nezdravo idealiziranje, ki dosega svoj negativni vrh v skomercializira-nem folklorizmu,1 na drugi strani pa pomanjkanje refleksije o njej vodi v pretirani odpor do nje.! Prav temu vidiku je posvečen tukajšnji članek. Graiiivo za svoje opažanje črpa iz slovenske publicistike, kjer dobiva pojem folklore izrazito negativen predznak, posebno ob vprašanjih kulture in narodne identitete. .Ne moremo se zadovoljili le s folklornim značajem narodne kulture,«3 je vsekakor smiselna kritična ugotovitev. Toda vprašljiva je predpostavka, ki enači folkloro s čim poljubnim, kot nekaj zasebnega in vulgarnega.' Tudi v binomu z domačijstvom dobi pojem folklore sumljiv prizvok' in podobno je v zvezi z lokalnostjo.» Za kaj gre v tej zvezi, slikovito in brez dlake na jeziku eksplicira Alojz Rebula: »Na Slovenskem, tej gredici, ki ostaja še naprej ruralna in folklorna, brez odraslejie civilnosti, brez pravega političnega čuta... zamejstvo celo utegne pomagati, da se Slovenija izlite iz kalupa folklorne province v zavestno narodno skupnost.*1 Nedvoumno kritični so avtorji do folklore, kot se ta kaže v koncepciji slovenskega turizma: »To se pravi: 1500 let po naselitvi, 400 let po svoji prvi knjigi, 150 let po boju za zedinjeno Slovenijo naj bi še naprej ostali folklorna lisa, s civilno polzavednostjo, za malček eksotičen oddih turistom in za rezervo sosednjih imperi-alizmov?«' »... kje so tiste vrednote slovenstva, ki so nam podarile identiteto in ki jih nimamo pravice poplitviti na turistično folklorno posebnost,«* in drugi se pridru- * Di. Marij« Slamnik. SAZU v Ljubljani 1 Marija Stanonik. O folklorizmu na «platno. Glasnik Slovenskega etnoloikega drutlva. JO. Ljubljana 1990. II. 1-4, str. 20-42 Ista. Slovstveni folklornem. Nova revija. 11. Ljubljana 1992. «. 121-122, ur 673-683. * Marija Sunonik. Blitč in beda slovstvene folklore. Naft razgledi. 24. nov 1989. str. 652-653 9 Radijska oddaja za zamejske Slovence. 23. U. 1982. Rad» Ljubljana ■Nacionalizacija oziroma etauzacija kulture tudi ne dovoljuje več razločevanja med uporabno in neuporabno kulturo. kvečjemu dovoljuje narodnost (etnično strukturo) oziroma kulturo na njenem folklornem ali pa zgolj zasebnem nivoju V taktnih pogojih ( ..) ne moremo več govoriti, da hoče država uporabiti narod, ker ga potrebuje za svoj obstoj in ga torej sfcranja. ampak moramo govoriti, da država narod uporablja zgolj kot potratno sredstvo m ga torej - čim bolj se sama razvija in krepi - uničuje Rekel sem. da kulturi v taktnem položaju ne preostane drugega, kot da se folklonzira (ali vulganzira v smislu gesla .vsi smo mi ustvarjalci') in pnvatizira To pomeni, da bi ustvarjalcem preostalo samotarsko, zasebno ustvarjanje, ki ga m mogoče preprečiti, ki pa te ni ali m več kultura .« Dimitrij Rupel. Nacionalizacija ustvarjalnega dela. Nova revija. 4. Ljubljana 1985, str 312. 5 -Kristjan tvega v politiki le. te pozabi na ljubezen do bližnjega. Seveda je Peterle govoril tudi o čisto določili politiki ui o svoji stranki. Ni se tel kakega folklornega ali domačijskega aposlobtva • Štefan Kaliinik. Draga. Naii razgledi. 25. •eptembra 1992. str. 602. * »Zavest kritične (s tem v enem delu zoper meičaitskc) kulturne elite, med katero so spadali prav lurjc impresionisti, se je trezno ui mimo tega zavedla Njen zavestni načrt je bil dati Slovencem intelektualno kulturno vrednotno osnovo za «•»obitno državno družbo: seveda ne le folklorno loltal(isuč)nc osnove - sem sta rinila Gaspari in Vesnani - , ampak univerzalno osnovo: svet sam « Taras Kcrmauncr, Od narodnega k božjemu. Oznanjenje. 10. tt. XII. Stranice 1992. str. 4 ' Alojz Rebula. Vrt bogov. Ljubljana 1986.sir 271. Isti. Dnevnik 1967. Celovlluzvon. 4.«t. II.Celovec 1986.su. 43 * Alojz Rebula. Dobronamerni estetizetn. Družina. 40. Ljubljana 1991. tt. 35. «tr. II. * Edvard Kovač. Slovenci med izročilom in prihodnostjo, v: Rane Rode. Slovenska nacionalna zavest. Ljubljana 1992. str 49 63 Teorija in praksa, let 31. tt 1-2. Ljubljana 1994 žujejo s podobno distanco.'0 Daleč najbolj ustvarjalen je v njenem izražanju Alojz Rebula, ki si pri tem pomaga s prostorskimi (»subalpska«, »subplanetska« folklora)" in časovnimi (»polfolkloristične zarje«, »kulturno folkloristična doba«)'2 koordinatami. ki v sobesedilu dajejo folklori pečat zaostalosti." Pri tem ni osamljen, saj je podobno razpoloženje do nje ne le v literarnih," ampak tudi v glasbenih krogih." Iz tega gradiva ni pričakovati terminologizacijskih postopkov leksema folklora in njene celotne besedne družine; le iz sobesedil in dikcije pisanja ter primerjalne analize posameznih izjav je mogoče sklepati o njegovem pomenu. Po zgledu ene od njih: »Kultura se kljub... rada popači ter se spremeni v folkloro brez duSe,«'* kaže, da naše okolje dojema folkloro kot degradacijsko stopnjo kulture in ne za humus, iz katere, nasprotno, kultura raste in se obnavlja. Od tod ob pojmu folklore vedno občutek nelagodnosti in ogroženosti, da »nas porivajo v folkloro*,'1 in teza, da je »folklorno slovensko« že prva psihološka stopnja k asimilaciji«," kajti »Domovina ni geografski pojem in ne folklorisličen, kol nekateri zaniiljivo razlagajo.t'* Najbolj celostno je s primerjavo na drugih področjih pomanjkljivost folklornega izhodišča glede na kulturo prikazal Edvard Kocbek: Kultura Slovencev je postala muzej evropske psihološke in normativne tehnike, kompendij nenaravnih življenjskih rešitev. V verskem življenju smo zašli v moralizem in spiritualizem, v prosvetnem delu smo kopičili površno znanje, v vzgoji smo se bližali nenaravnemu idealu dobrega in pridnega človeka, v politiki smo obstali pri občinskih zmagah, v gospodarstvu smo poudarjali skromnost in varčevanje, v tako imenovani pravi kulturi pa smo razvijali folklorne sublimate. V vsem življenju je še danes določno videti stalno oddaljevanje od konkretnega, v vseh naših mislih in delih je razlito bolno razpoloženje.«3* 10 mCe pomislim n« etnografske m folklorne konzerve, ki jih že prece| časa servuarno neumnim turistom kot arhaično-eksotične re6 a zahavo. mi gre na bruhanje Jaz bi raje imel svoje udovc z živega drevesa • Juri) Kuch. Zakaj piSem ali mislim ob branju Sama. Nali razgledi ' Razgledi po svetu. 23. septembra 1983. su 537. •Kako si bomo napeljali niti na Sever in Zahod? S folkloro in turizmom ali morda z lastno vojsko? Folklora je precej podobna furlansko-avstnjski Turizem m naravnan na petičneže Lastne vojske, kmečke. puntankc ali protiturikc pa ob obeh vojnah so se izkazale za boljie ali zmagovite, te niso bile driavno subvencionirane « Živa Vidmar Trbižan. Marginalm problemi ali Enciklopedija Jugoslavija danes. Delo. (Pisma bralcev). Ljubljana. 1.6.1991. str. 30. Izjemen primer, da folklora v zvezi s turizmom ni zasramovana: -Oipkarstvo. predstavlja pomembno folklomo-tunstičao prvino nate deželo Slobodan Poljaniek. Klekljanje na Žiruvskcm. 2in 1991, str 9. 11 .In to jc hotel Slomiek (poleg Je tesa, kaz je dvigalo slovenstvo iz subalpske in subplaneuke folklore v neke druge razsežnosti). Poslali narodnjak v trenutku, ko država Slovenija stopa v svet. pomeni predlagati ji coklo, jo ovemi s su hal piko folkloro . Alojz Rebula. Spomenik pristnosti. Družina. 40. Ljubljana 1991. h. 42. str 14 " Alojz Rebula. Pastir prihodnosti. Celje 1992. str. 53. 203 " .Ce smo torej Skmriku odknb spomenik v mestu -z grozdom', ga nismo odkrili nazadnjattvu m folklori, temveč vrednosti in kulturi - te nekateri ne morejo brez Evrope. - Evropi.. Glej op. 11. 14 »Ko slovenski katoliki niso umirali niti za narod, temveč za folkloro.- Marjan Rožanc. Manihejska kronika. Ljubljana 1990, str 171. " »Pri .načelnem', le jezikovno doslednem razglaianju (tonsko nedefiniranega slovenstva, ki ga je po .splotncffl okusu' prevajala v meiamco folklonnrancga licdertafla m salonske patetike. le vedno na zatetni stopnji nacionalnih hotcni 19 stoletja .. Borut Loparnik. Slovenska glasbena in slovenska cerkev: 19. stoletje, v: Vloga cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19 stoletja. Ljubljana 1989. str 156. " Drago Klcmcnčič. Med Avstralijo in Slovenijo se razdalje manjiajo. Družina. 39. Ljubljana 1990. it. 40. ur. 9. (Navedeno izjavo jc dal Valentin Bazibj 1 " Alojz Rebula. Tudi litcrate moti Slomiek? Družina. 40. Ljubljana 1991, (t 43. su II. " g- . predavanje Bcneikega Slovenca Femlda Clavore o danatnji slovenski narodni problematiki je izpostavi- Ko) vrsto izvirnih, a problematičnih suliič. ki so tudi izzvala ugovore, tel da se ogreva za folklorno slovenstvo----»Vesti iz slovenskega sveta (rubrika). Celoviki zvon. 7. Celovec 1989. it 27. str 44 " Marija Petrov-Slodnjak. Pojdimo v Evropo vzravnani. Družina. 41. Ljubljana 1992. H. II. str 12. M Edvard Kocbek, (1938) v: Svoboda in nujnost. Celje 1989. str 78. 64 V zvezi z jezikovno problematiko slovenskega naroda je postala sintagma »folklorna zanimivost«" že kar stereotip s pomenom hudo razvrednotenega bistva njegove identitete. Enako pomensko vrednost ima sintagma »nezanimiva .folklora'«,23 »folklorni privesek«," »folklorni okrasek«,» kar vse označuje v kontekstu razmišljanj o slovenski samobitnosti in njeni samostojni kulturi kot nekaj pejora-tivnega. Tako stališče do folklore dopolnjujoče se povzemata tile izjavi: »Pogoji za .mednarodno maturo' slovenščino ponitujejo na raven folklornosli, iz katere se dijaki teh šol dvigajo v mednarodno veličastje angleščine in tujine«." »Zato, če se v Evropo ne bomo vključili z vsemi pogoji za ohranitev nacionalne suverenosti, in gospodarska samostojnost je eden njenih najpomembnejših členov, se kaj lahko zgodi, da bo končni rezultat naše vključitve v Evropo v tem, da bosta .okupacija' in razdelitev slovenskega nacionalnega prostora, kakršni smo v nasilni obliki doživeli med vojno, v drugačni obliki, neopazno, v rokavicah, in sicer na tistih segmentih. ki so odločujoči nosilci nacionalne suverenosti v sodobni civilizaciji. Rezultat pa bo isti: redukcija slovenstva na folklorno jezikovno posebnost ob morebitni deželni administrativni posamičnosti... Tako se danes kaže kot edini možni odgovor, ki naj zajezi sesipanje slovenstva, domačijstvo - kot vzorec kulturnega, civilizacijskega in religioznega samouresničevanja. Ta trend pa zagotovo vodi v margi-nalizacijo slovenstva, če ne kar v postopno zamiranje na neko neizrazito folklorno posebnost.«21 Nešolana, a načitana žena se jima pridružuje z nedvoumno hierarhi-zacijo semantike, ki je predmet tukajšnje obravnave: »Jaz sem odšla v partizane na Primorskem oziroma na Tolminskem, kjer sem rojena, z željo, da bomo Slovenci v zgodovini obstajali kot narod in ne le kot folklorna skupina.«21 Kaj to konkretno pomeni, je mogoče razbrati iz doživljanja naših ljudi na tujem »V izseljenstvu nas v tem času ,žuli' vladna politika RS, ki nam poleg do izseljencev krivičnih zakonov (stanovanjski, denacionalizacija, državljanski itd.) kot subjektom ne daje nobene 11 'Zakaj so se Slovene! že v kstdcsclih letih zateli upirali ideji odmiranja narodov in njihovega slapljanji v enotno jugoslovansko l|ud»lvo? Ker bi v procesi stapljanja kot ma|hen narod med prvimi uteh izgubljali tvojo etnično identiteto. IVO) jezik. tvoj način življenja in bise nji* identiteta v kratkem tam zreducirala na folklorno uiumlvott . Vladimir Kav«. Narodnoosvobodilni boj in revolucija iz danainje perspektive. Borec. 41. Ljubljana 1989. str. 987. »Vsiljevanje posebnega /vernega zakona o javni rabi jezikov manjiin v zadnjih letih opozarja, da bodo potkuiali privrženci .močne in udne Jugoslavije' z novimi ustavnimi retitvami tako na vsedržavni kot na republitkih ravneh manjiine omejili na folklorne zanimivosti posameznih delov države in jih uneti pod nadzorom establishments Lojze Kante. Delo, li.6.1989 •Če se bo tkazalo. da argentinska dramatika ne ostaja na pozicijah domobranske agitke-croikc niti na cksisicnaalutič-nem humanizmu, ampak da živo pričuje kričanstvo. ji bo mogoče priznali izjemen pomen, da te udejanja slovensko kzttatnko umetnost ah pa dajo vsaj uvaja. Tako ne bi bila le folklorna zanimivost, k barvila posehoosl. Ic kulisa, ki spada v aadonalcn fundus, ampak mot. ki se ji bo morala slovenska zavesi v celoti odpreti, če bo hotela ic vztrajati na tem svetu • Taras Kcrmaunct. Kdo jc komu brat. Revija 2000. it. 50T5I. Ljubljana 1990. su 39«. 3: -Kasneje, ko je Jugoslavija doživela gospodarski preporod in je bda njena -uspeinosi- tako rekoč na dlani, se je tudi potreba po zunanjem sovražniku omilila. Takrat smo mi. brvii dokaz brutalnosti, posuli nezanimivo .folkloraIvan Veri. Pogovor z Ivanom Verčcm. Nova revija. Ljubljana 1988. str 1894 u »So Irci kaj drugega kot folklorni pnvaek anglcikega sveta Mar ni pred tem spoznanjem zbežal veliki angleiki pssatelj irskega rodu Joyce iz rodnega DuMina v svet. Slovenski genij pa ostaja uporno zvest slovenski besedi in domači zemlji. Zaradi njega ostaja slovenstvo živo ves čas svoje zgodovine vsemu nasilju navkljub « Peter Kovačič-Periin. Enigma «ttnosti. Revija 2000. it. 64/6V66. Ljubljana 1992. str. 26. 14 -Medtem kot jc (slovenski narod - op. MSS) počasi prihajal k se«, je dojel, da so mu jezik tudi pustih, a samo zaiasno. kot nclukien folklorni okrasek, nekaj prehodnega, nekoliko smeinega. bolj ah manj motele ga. za lodlanje morda primernega, sicer pa nezaželenega « Alenka Puhar. Avtoportret, quasi una fantasia. Nova revija 9. Ljubljana 1990. i) 95 str. 396 23 Jože Topo nit t. Sklepi zborovanja slavistov. DeksTtnjiževni hali/. 12.10.1989. str. 5. " Peter Kovatst-Periin, Geopolitične koordinate slovenstva. Revija 2000. Ljubljana 1990. it. 52/53, str 20. 22. 11 Pismo Albine Lapan|«Zmage Cirilu Zlobcu. Ljubljana. 4 novembra 1986 ob izidu ZloMeve knjige Slovenska samobitnost >n pisatelj 3 Teorija in praksa, let 31. tt 1-2. Ljubljana 1994 možnosti za povezavo z domovino. Ostajamo nekaka folklora, ki ji vsi ploskajo, drugega pomena in vsebine pa ni.«a Vtis, da v slovenski publicistiki postaja folklora sinonim za negativno procesu-alnost. je najbolj očito potrjen v temle odlomku: »V moderni civilizaciji so medet-nične interakcije pogoste, vzajemno vplivanje običajno, specifičnosti tradicije in delovanja pa s tem manj poudarjene. Zaradi tega ne poznamo več čisto samosvojih kultur, na drugi strani pa modernost tudi ne implicira uniformizacije, saj poteka prevzemanje vplivov predvsem na nižjih dveh nivojih etničnega, pa še to vedno relativno samosvoje, na s posebnostmi etnične biti določeni način. Arhaične vsebine ostajajo v povezovalnih prizadevanjih večji del na nivoju integracije in ne asimilacije, torej nedotaknjene. Problem, kot rečeno, nastane šele tedaj, ko se kontaminira sama bit (jezik etnosa in temeljne oblike mišljenja). Tedaj se začne etnična skupnost podirali kol hiša iz kari - najprej se spremeni v folklorni, nato pa samo še v zgodovinski pojav.«* Podobno pojmovanje, da folklora označuje fazo upadanja, propadanja, razpadanja, je razvidno iz tele misli: »Pri iskanju identitete je končno vprašljiva tudi vidnost, saj nima Cerkev nobenega zagotovila, da jo bo družba videla tako, kot Cerkev želi. Družba, ki je tudi sistem znamenj, jo kaj lahko uvrsti med folklorne ostanke in častitljive zgodovinske spomenike, kjer življenja že davno ni več.o" Če je razumeti dejstvo, da so do folklore zadržani sociologi, ki jo povezujejo z romantičnimi koncepti«," je presenetljivo, da se predsodkov do nje še zmeraj ni otresla etnološka srenja, kljub temu da jo je uradno celo sprejela v svoj univerzitetni študijski program, in to na podlagi nemajhnih naporov zadnje generacije slovenske (slovstvene) folkloristike, da bi svoj predmet, metodologijo in cilje kar najbolj skrbno definirala.'-' Kot pred desetletji, ko si je slovenska etnologija prizadevala predmet folkloristike znivelizirati na zgolj etnološki vidik obravnav in s tem anulirati stroko, beremo torej še dandanes: »Kulturno identiteto slovenskega prostora smo želeli prikazati skozi pogled etnologije kot znanosti, torej kaj lahko etnološka veda na Slovenskem danes pove o slovenski kulturi in narodni identiteti. Že v osnovi smo želeli sodelovanje z drugimi postaviti na etnološke raziskovalne temelje in nakazati svoj odmik od romantičnega in folklorno-sentimenialnega prikazovanja .domačih' krajev in preteklosti na Slovenskem.«" Nasproti popolni deklasiranosti obravnavanega pojma, kadar gre za slovenski kontekst, pa slovenska publicistika folkloro napolnjuje s pozitivno vsebino, kadar piše o tujejezičnem kulturnem okolju. Zgledi: »In kje so korenine in kje posebnosti, kje lepota obstajanja, kje nezlomljiva klenost vztrajanja pri mačehovski, anonimni zgodovini, če ne v mitu, v folklori, v lirizmih pejsaža. v ljudskih posebnežih. * Peter Urbane, Klerikalci in antiklerikalci Rodna (truda. 39.Ljubljana 1992. fc 10. str 3. " Gregor Tome. Slovenki clmtni značaj. Nova revija. 12. ljubljana 1993. it 134/13$. Ur 207 " Drago Ocvirk. Solidna Cerkev. Nova revija. 12. L)uM|ana 1993. It. 134/135. ur 277. 11 -Ovire, ki zadriujejo moderne vociotofr pri definiranju nacijc.to povezane t nezaupanjem do romantičnih konceptov (zgodovinski romani zbiranje pravljic, iskanje .korenin' v jeziku in folklori-) Dimitrij Rupel. Odgovor na slovensko narodno vpraianjc. Nova revija. 6. Ljubljana 1987. H. 57, ur 57. ,2 Prim Marija Slamnik. Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana 1993. in na uraneh 133-134 navedene razprave " Dala Hribar. Predstavitev tematske itevilke «nololke sekcije. Slovenski svet. 2. Ljubljana 1992. K 5. ur 3. V tej interpretaciji pomeni folklora nekaj nezrelega, kar dobro ponazarja tale navedek, v katerem ima osrednjo teto glagol omejiti* .. povrlooM. lahkomiselnost, lagodnost, ki ji prt)a. da se verskoživljenje mir/i na folklorno obarvano praznovanje bobča m velike noči in na pritegnitev verskih obredov k važnim družinskim dogodkom, kjer naj veča sijaj slovesnosti aH Mati tak« • (Breda Cigoj-Lcben. Duha stanovitno«! v meni obnovi. Družina 42. Ljubljana 1993. II. 46. 28.11.1993. Ur. 66 da ne rečemo junakih?... Tako imenovani magični realizem mladih južnoameriških literatur... je tak spoj prvinske folklore, mita in rafiniranega primitivizma celega spleta visoko razvitih izmov zahodnih estetsko idejnih umetnostnih tokov.«" »Baskovski antropolog se ob brskanju po folklori sprašuje o preteklosti, kije v srcu sodobnega človeka ...Po drugi strani ...ni mogoče preučevati problemov folklore v deželah, kot so Francija, Italija ali Španija, ne da bi upoštevali zgodovino teh narodov, zlasti še zgodovino zahodnega krščanstva.«" »Folklora kot neizčrpen vir... Folkora je eden izmed glavnih dejavnikov, ki oblikujejo ljudsko nacionalno specifičnost forumske književnosti.« * » Če posameznik v ok viru družbenega projekta ni i> stanju, da se »izrazi« ali ali ker mu ta družbeni projekt ni pri srcu in ga ne stimulira kot Individuum ali ga celo omejuje, pa zaradi tega ne more do svoje entitete, mora svojo entiteto iskati izven identitete in izven tako imenovane družbene strukture Tako postane pripadnik skupine, ki sebi zastavlja, vsaj navidezno, cilj in naloge epohalnega pomena: obstanek in prestiž nacije ali nacij, očuvanje tradicij in nacionalnih svetinj, folklornih, filozofskih, etičnih, književnih itd.*" Kaže. da na tako spremembo vpliva na le tuja snov, ampak tudi naklonjenost, bolje rečeno: zdravo razmerje do folklore drugod, kar pomeni, da je ne zavračajo ie vnaprej ali kvečjemu ocenjujejo kot nekurantno blago, kot se to dogaja pri nas, ampak je njen položaj med drugimi dejavnostmi sorazmerno enakovreden: »Seveda je jezik samo eno od izrazil, s katerimi se izpoveduje duša naroda, ki se sicer izživlja v najširši bivanjski mnogoterosti, od politike do gospodarstva, od glasbe do arhitekture, od folklore do vernosti.*" Če v takih okoliščinah doživi kritiko, je to seveda življenjsko: Če hočemo okrepiti nedavno doseženo in še ne dovolj izoblikovano državo, se moramo zavedati, da demokracije ni brez ljudstva, vendar se ljudsko ne ohranja pri eksistenci zgolj s folkloro, kulturo in tržnim gospodarstvom. Zavedati se moramo, da je demokracija skrb za skupno narodno in državno usodo, kjer ni mogoče izključiti nobenega člena.n Morda je zadnji čas res zaznavati odjugo, ki tudi folklori priznava pomemben delež v zastopanju slovenske narodne identitete: »Odkrivati. spoznavati vsako, tudi najmanjšo sled slovenstva v besedi, pesmi, molitvi, likovni umetnosti, folklori, drži, šegah, navadah ...Da bi zazrti v te gredice samotnih naselij Rezije, Benečije, Kanalske doline. Slovenske okrogline v Porabju zaznali vso svojo dušo, jo spoštovali in vzljubili. To so žlahtne cvetke, mojega, tvojega, našega rodu. Korenine naše - naše je življenje!«" Glede na prikazano stališče slovenske publicistike do folklore deluje kot izjema, ki potrjuje pravilo, kadar pride v sam vrh vrednotenjske lestvice: »Pri tej pesmi bi še najlažje dejali, da se približuje tisti zvrsti, ki bi jo označili za preprosto, iskreno izpoved, ki se bliža izvorom šansona, trubadurske pesmi ali pesmi narodnih pevcev, skratka folklori v najžlahtenjšem pomenu besede.«" Avtorica navedene izjave z njo dokazuje, da računa tudi na manj žlahtno folkloro, recimo slabo, a nikakor ne misli, da je taka vsa. In to je življenjsko gledanje nanjo. Brez odbija- 14 lote Snoj. Po bližnjici iz folklore. DekVKnfiievni Umi. 29.3.1979. ur M " Emilu Cmpo-Chrnlian Delacampagne. Carobaroja in ljudsko izrodilo. Nali razglcdVRugledt po svetu. 11 julija 1980. «r. 399 " Richard Sir bu, Folklora ko« ncizftpcn vu. Delo/Knjiievru lini. Ljublgana. 2. oktobra 1990, ur 16. " Drago Bajt. Ob odprtem oknu Danila K tU. DckvKnjilevni lati. Ljubljana. 2. oktobra 1989. <