Poitatl.ta p> a*> ^ VrednJStvo tn upravnlStvo je v Ljubljani, GradtKe #tev. 17/1. - Dopl«! se ne vračajo. - SUvllka pri ' Karočnina za ozemlje SHS: letna K 180, za pol leta K*«, za četrt leta K W, mesečno K 20, za «- ' ■' /yzy, ■' • . v Ljubljani 11.953. - številka telefona 552. ,vD« K 10 več. — Plača In toži se v Ljubljani, LBTO IV, LJUBLJANA, dne 13. oktobra 1921. ŠTEV. 1C9. naše preteklosti in po teh izkušnjah tudi našo sposobnost, da obdržimo za uravnati svoje politično početje v bo-pggpvsako ceno slovenski Korotan. Naš dočnosti. Predvsem se moramo zave- ^optimizem nas je premotil in nam zadati, da smo nepripravljeni stopili v meglil jasni pogled. Medtem pa je prihajal usodni dan, ki nas je po veliki Ša trije dnevi* V soboto, t. j. čez tri dni poteče rok za podpisovanje državnega posojila. Kdor iz naših vrst še ni izpolnil svoje svete dolžnosti in še ni podpisal državnega investicijskega posojila, naj ne zamudi zadnjega trenotka. Urejen in dober promet bo ravno nam trgovcem, industrialcem iu obfinikom v največjo korist, zato ne zaostajajmo za drgimi, ki so priskočili državi z velikimi svotami na pomoč. Pokažimo, da zamore naša mlada, svobodna, ujedinjena Jugoslavija računati ne le na našo ljubezen iu naše sile, marveč tudi na našo dejansko podporo. Zunanja politika. Dne 10. t. m. je poteklo lelo dni, odkar je koroški plebiscit odločil v prilog avstrijske republike in so Karavanke postale naša sevemo-zapad-na meja. Po daljši dobi upanja in vere v zmago je narodna nesreča učinkovala tem bolj globoko in jc povečala našo konsternacijo. Oglasili so se od vseh strani klici po krivcu katastrofe in splošno ogorčenje je zahtevalo razčiščenje položaja. Očitali smo osrednji vladi napake, zamerili smo zaveznikom njihovo obnašanje, sem- ✓ tertja smo tudi slišali glasove o svoji delni krivdi. Od takrat je poteklo leto dni in izgledalo je, da naša narodna žalost že polagoma gineva in se pretvarja v skepso in pozabljenje. Ob žalostni obletnici moramo predvsem svečano povzdigniti glas in bratom onkraj s<*verne meje glasno povedati, da nismo pozabili nanje ter smo odločeni, v zgodovinski uri prenesti mejo s silo orožja na pravično narodno mejo. Naša slovesna izjava, ki je te dni potekla iz ust slehernega Slovenca in Jugoslovena, naj bo slovenskim Ko-rotancem tolažilo in bodrilo pod tujim jarmom, da tudi zanje zori ura odrešitve. Da bomo mogli svojčas izvršiti delo osvobojenja, se moramo učiti iz brutalno meddržavno življenje. Kot si neizkušen mladenič domišlja, da bo osvojil širni svet, dokler ga boj za obstanek in bridkost prevar ne prekva-aita in mu ne doprineseta realnejšega naziranja stvari, ki ga šele usposobi za uspešno delo. Vse naše narodno življenje je bilo do sedanjih dni preveč rahlo in nežno, in kar je glavno, ni potekalo v okviru države, kjer bi se moglo v prvih vrstah uveljaviti, ker je bilo obsojeno na vlogo gledalca in trpina, ki mu vkljub njegovemu odporu drugi režejo kruh in odločajo o njegovi politični usodi. Državni aparat in narodno življenje dozdaj za nas nista bila identična, ter sta si večkrat stala naravnost sovražno nasproti. Ko je takoj pri vstopu v novo dobo stopila pred nas naloga, rešiti v tekmi s čeprav premaganim, ali kulturno in drugače silno močnim sosedom usodo spornega ozemlja, že iz tega vidika nismo mogli zmagati ter bi na temelju tega spoznanja že v početku morali ugovarjati proti plebiscitni instituciji in vztrajati na lem stališču. Plebiscit sam po sebi pa je za nas pomenil v naprej poraz. Sile, ki so bile na delu in so določale smer razvoju, so nam bile sovražne, ali so vsaj presojale našo usodo popolnoma brezbrižno. Zavezniške države našega iskrenega prepričanja niso upoštevale,ker so videle \ njem premalo onega bojnega razpoloženja in one akcijske sile, ki je motor državnega življenja in odloča bodočnost narodov. Mi smo zaveznikom prihajali nasproti z odprtim srcem in v zavesti svoje pravice, ali kaj, ko ni-smo mogli pokazati tistih faktorjev, ki vcepljajo rešpekt! Manjkalo nam je mož, ki bi s pravim pojmovanjem razmer ter istočasno z vsefcn taktom zavezniškim zastopnikom vedno in vedno svedočili našo trdno voljo in večini našel nepripravljene. Ne v osrednji vladi, ne v zavezniški pristranosti, nego v nas samih tiči v bistvu krivda na izgubi Korotana. To spoznanje mora postati splošno, ker ie ono nas more izvesti iz sejanjih blodnih nazorov v realno pojmovanji. stvari in nam enkrat omogočiti popravo naših napak. Moramo se v večji meri vživeti v našo državnost; narodna romantika ne sme v taki meri prevladovati pri vprašanjih, ki jih je rešiti samo z razumom. Ta prehod v novi nazor, ki ga preživljamo v zadnjih treh letih, se naravno vrši zeio počasi ter komaj vidno napreduje. Časih je podoba, da sploh negiramo to drugo stran narodnega živi je nja, Ki stoji v praktičnem brutalnem boju z velikim svetom, ter hočemo ostati večni nebogljenci. Ali samo iz gleda časih tako, v resnici se vživlja-nje v nove; razmere vrši naprej. Koroška nesreča je najvažnejši memento /a tiste, ki v dnevnem političnem boju radi pozabijo na žalostno preteklo dobo in uveljavljajo bojna gesla, ki jim manjka stvarnosti, da se bo treba vživeti v idejo slovenske in jugoslo-venske državne celote bolj intenzivno in tudi iz stvarnejših razlogov, ako hočemo izvršiti čimpreje veliko osvobodilno d< Jo na severu in zapadu. Ta zavest je v dnevih narodnega žalovanja pronikla v vsej slovenski javnosti, in vsakdo je z zadoščenjem opazil veliki napredek od lanskega leta, ko je bil naš pogled pod vtisom bridkega dogodka nejasen, pa do danes, ko je spoznanje v večji časovni oddaljenosti globokejše in pravičnejše. V tej, čeprav neprijetni zavesti, ki je osvojila te dni vse slovenske! kroge brez razlike strankarske pripadnosti, vidimo jamstvo svoje bodoče zmage, ker nas bo izvedla iz primitivnega pojmovanja mladega naroda v tisto areno, kjer se od pamtiveka bije boj velikega sveta. Zato danes svečano in z globoko vero v srcu zagotovimo brate onkraj Karavank, da prihaja odrešilna ura njihove osvoboditve. Prva plenarna seja spopolnjene trgovske in obrtniške zbornice. (Dalje.) (Jlavno akcije zbornice po preobratu. Ne moremo posegati v podrobnosti in niti kratek oris ne more izčrpno podati vs^ga pregleda zborničnega delovanja v novih razmerah in zlasti v času od zadnje plenarne seja. Omenjeno pa vendar bodi, da je zbornični ustroj in način zborničnega dela dobil priznanje na raznih mestih in zlasti tudi v krogu strokovnjakov pri naših bratskih sorodnih korporacijah. Naša zbornica je imela ponovno priliko, prirejati večja posvetovanja svojih kupčijskih in indu-strijalnih interesov, storila je to vedno, kadar so stala na dnevnem reti u važna vprašanja trgovinske in carinske politike, prometnih zadev, financ in denarstva. Naj omenimo, da se je pri zbornici začcjla akcija za terjatve proti bivšemu grarju, ki jet vodila do ustanovitve »Komisije za terjatve proti bivšemu erarju«; zaradi vnovčenja naših zasebno-pravnih terjatev proti Avstriji, kar je vodilo do stalne naprave Zveze upnikov« in pozneje ?Repatrie«. Industrija, trgovina in obrt je imela od prevrata sem svoje težke in skrbipolne čase. V kupčijo je zašlo mnogo tujih ekfrnentov, ljudi, ki niso izšli iz trgovskega stanu. Nesolidno ravnanje in postopanje" teh kvarnih elementov, ki so se v trgovino in obrt vgnezdili v času, ko je hlaga manjkalo in se redna trgovska Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: I. Mohorič. (Dalje.) ✓Vsekakor je zelo zaslužen korak, ki dokazuje smisel in vnemo za javno koristne zavode, katerega hoče gospod župan in tukajšnji meščani... izvršiti s tem, da bi potom poziva, ki bi se obelodanil v tukajšnjih časopisih, tudi v kranjski deželi povabil več človekoljubov, da osnujejo v Ljubljani po vzoru že nad leto z najboljšim vspehom v stolnem mestu Dunaju obstoječe hranilnice podoben zavod potom prostovoljnih prispevkov in deželna vlada daje z veseljem svoje soglasje k izvršitvi tega hvalevrednega podjetja, vendar pa pričakuje še poprej, predno stopi v delo nameravano glavno društvo za ustanovitev hranilnega zavoda, da se ji naznanijo člani, iz katerih bo obstojalo društvo, in pravila, po katerih bo razvijalo svoje delovanje, kakor tudi imenik članov glavnega društva, ki hočejo za obratovanje tekočih vlog prevzeti solidarno poroštvo. Nič manj ne odobrava gubernij predloga, da bi imenovani individui otvorili, da bi se someščanom blagodejnost podobnega zavoda kar najprej mogoče podelila, že dne 4 novembra 1.1. namreč na god njenega Veličanstva cesarice, začasno do ustanovitve glavnega društva pro-vizoren hranilni zavod v Ljubljani na ta način, da prevzamejo solidarno poroštvo za pravilno vračanje vloženega kapitala in upravo zagotovljenih obresti na imenovan dan vloženih prvih denarnih svot na podlagi predloženih začasnih veljavnih pravil in te prve vloge tako obrestujejo, kot da bi bile že 30. oktobra 1820 vložene.« Sweerts 1. r. Premerstein 1. r. Da bi se toraj pospešila ustanovitev hranilnice, je bil že ‘20. oktobra publiciran v Illyrisches Blatt« oklic, kateremu je sledil nadaljni 3. novembra, za prostovoljne prispevke in darila v obrestnih državnih obligacijah za ustanovitev zaklada, iz katerega bi se krili opremni in režijni stroški, s poljudno razlago o koristnem namenu hranilnic in upravnem ustroju hranilnih zavodov. Z dnem cesaričinega godu je začel poslovati. Oklicu se je odzvalo zadosti uglednih meščanov, katerih premoženje in vgled pri someščanih je nudilo zadostno poroštvo o nesebičnem namenu zavoda. Po prvih dokazih življenjske zmožnosti, so se ustanovitelji začeli pripravljati na definitivno organizacijo provizornega hranilničnega društva. Nova pravila in načrt uprave je bil guberniju predložen 16. januarja 1822 št. 2220 komiteju, da naj sporoči imena kuratorija in vpošilja redno podrobna letna poročila. Od vseh članov podpisan eksemplar je bil vposlan združeni dvomi pisarni na Dunaj, ki je odgovorila v odloku z dne 17. maja 1822 št 12.634, intimiranem z gu-bernijalnim dekretom z dne 7. junija 1822, št. 6437, da se odobravajo določbe gubernija glede privatnega hranilnega društva in da izraža ustanoviteljem in pospeševateljem zavoda posebno priznanje. Provizorij je torej formalno likvidiral in računski zaključki z dne 1. maja 1822 izkazujejo sledeče rezultate: Aktiva: 1. obrestn. kapitala 15.857 fl. 58*4 kr. 2. gotovine 1.113 fl. 36% kr. 3. skupaj 16.970 fl. 94%~kr’ Passiva: 1. kapitali interes. 15.478 fl. 39 kr. 2. obresti 166 fl. 26V, kr. 3. osnovni zaklad 1.326 fl. 29-/4 kr. 4. skupaj 16.970 fTT94%Tr. Prvotni uradni lokal je bil do 1. 1837 mala najeta sobica v hiši Franc Galleta pri rotovžu; pozneje so kupili Grošeljnovo hišo na Poljanah št. 61 in uradovalo se je prvi čas vsak dan razen nedelj in praznikov od 11 do 12. ure. V tej obliki je bila prva na jugu osnovana hranilnica, delo nemškega meščanstva v konservativni restaura-cijski eri kongresov. Njej so sledile še v predustavni dobi po glavnih mestih daljši hranil, zavodi, ki so omejili večinoma svoj delokrog na provincialno okrožje. Šele pozneje ,po enotni pravni normi hranilničnega pravilnika za 1. 1844 in po prehodu iz podaništva preko velikih javnopravnih reform začenja okrog šestdesetih let novo organizacijsko gibanje, in ustanavljanje občinskih hranilnic. V prvi fazi so bile ustanovljene sledeče hranilnice, ki pridejo za Ju-goslovene v poštev: 2. 1. 1825 v Gradcu: Steiermlir-kische Sparkasse; 3. 1. 1831 v Gorici: Monte di pi-eta ed unitavi cassa di risparmio; 4. I. 1835 v Celovcu: KSrntneri- sche Sparkasse; 5. . 1835 v Dubrovniku: Monte di pieta e unita cassa di risparmio; 6. 1. 1841 v Zadru: Monte di pieta e riunita cassa di risparmio; 7. I. 1842 v Trstu: Cassa di ris parmio. (Dalje prihodnjič.) konkurenca ni mogla uvajati, je dobremu glasu in ugledu cele naše trgovine zelo škodovalo. Problem draginje. Ob času trde draginje so nastajali v Sloveniji razni izredni predpisi, ki so bili včasih prava šiba in nadloga za trgovstvo in obrtnost. Zbornica je po najboljši zmožnosti ščitila interese naših industrijskih in obrtnih krogov. Izdelala je obširne elaborate ob času kampanje’ za pobijanje draginje, veriženja in pretiranih cen. Ko se je na poziv deželne vlade za Slovenijo vršila večdnevna javna en-keta glede draginje in glede sredstev i\d ujezitev naraščajočih cen, je zbornica prevzela in podala osnovni refe-lat o presoji tega težkega vprašanja in o vzrokih draginje ter podala vodila za presojo pravilnosti cen. V teku razprav sta zbornična tajnika ponovno posegla v debato ter v veliki meri pripomogla do pravičnejše presoje položaja industrije, trgovine in obrti. Dejansko se je od časa tiste ankete položaj tudi v Sloveniji za industrijo, trgovino in obrt obrnil odločno na boljše in je prenehalo prej šnje samovoljno in tudi nesistematično postopanje raznih organov ir. mest proti produktivnim in kupčij-skim stanovom. Ko je proti koncu 1. 1919 stopilo v ospredje vprašanje, kako je urediti našo valuto v svrho prehoda do enega novca, je zbornica z vso odločnostjo postala v razprave in se trudila, doseči tako ureditev vprašanja, katera bi odgovarjala našim upravičenim gospodarskim potrebam. Stopili smo v dotiko tudi s hrvatskimi interesenti, da bi obvarovali naše gospodarstvo velike škode. Pri tej priliki je prišlo tudi do tega, da so se v zbornici zbirale na redna posvetovanja gospodarske korporacije, ki so tekoča vprašanja pretresavale in pod zborničnim vodstvom na zunaj enotno postopale. Ta posvetovanja gospodarskih korporacij so ostala kot nekak prosti anketni zbor, kateri se po potrebi v vscih važnejših prilikah zbira na posvetovanje. Davčna zakonodaja. Taka posvetovanja so se vršila zlasti tudi v stvareh, ki se tičejo davčne zakonodaje. Vprašanje davkov je sploh materija, kateri je zbornica posvečala ves čas trajno pozornost in je v tem pogledu dosegla mnogo uspehov. Kot uspeh se more v takih stvareh zaznamovati še tudi dejstvo, da se prepreči poslabšanje stardga položaja. Intenzivno ise je zbornica pečala z davkom na vojne dobičke, z invalidskim davkom, s priredbo dohodnine in pridobnine. Potegovala se je zlasti za to, da so zopet oživele cenilne in pridobninske komisije. Razpravljalo se je zlasti tudi o plačarini, o davčnem postopanju, tako glede opominov, glede rubežni, glede plačilnih nalogov, glede rokov za pritožbe. S priznanjem in s čutom hvaležnosti moramo omenjati, da nas je v naših prizadevanjih v merah možnosti jako ljubeznivo podpirala finančna delegacija v Ljubljani, tako njen predsednik, kakor njeni vodilni funkcijonarji. Prav tako zahvalno moramo omenjati tudi podpore in intervencije naših narodnih poslancev. Pri vsem tem smo glede davkov vedno stali na stališču, da so davki potrebni za državni obstoj in da se trgovina, industrija in obrt ne branijo davkov, samo, da ostanejo v mejah zmagljivosti in da se pravično prirejajo. Državi je treba dajati, kar ji gre J. Ravno produktivni sloji imajo poglavitni interes na tem, da je državno gospodarstvo v redu in da se državni izdatki in potrebe pokrivajo z rednimi dohodki. Deficiti in razne zasilne finančne operacije vodijo v nesrečo in povsod slabo učinkujejo, zlasti na vrednost našega denarja. Inozemski trgovski kredit. Vprašanju o vrednosti našega denarja na tujih trgih smo v zbornici posvečali posebno pozornost ter smo prav zadnje dni, ko je^ nastopila v naši prestolnici malosrečna akcija za to, da se odlože naša plačila in obve- ze nasproti inozemstvu, odločno nastopili proti vsakemu koraku, kateri bi mogel kakorkoli omajati zaupanje v našo kupčijsko poštenost. Kredit je zlasti v naši mladi državi najdragocenejše za našega trgovca in industrialca. Kredit treba očuvati z vso skrbnostjo in se ogibati vsega, kar bi nam moglo vzeti dobro vero v inozemstvu, kjer se itak nam sovražne sile trudijo, izpodkopati naš ugled in našo veljavo. Hvaležno moramo naglasiti, da je zbornica tudi pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, zlasti pa pri njegovem načelniku g. ministr. svetniku dr. Rudolfu Marnu, vedno našla za svoja prizadevanja polno razumevanje in podporo. Carinska vprašanja. Zbornica je posvečala posebno pažnjo ureditvi carinskega poslovanja in organizaciji carinarnic v Sloveniji ter vprašanju carinske politike. O teh vprašanjih je priredila zbornica celo vrsto anket in pismenih poizvedb ter se po svojih zastopnikih udeležila v Beogradu konferenc in anket o carinski politiki, o izvozni in uvozni carini, o reformi carinskega postopanja in o carinskem posredništvu, o kompenzacijski pogodbi z Avstrijsko republiko. (Dalje prihodnjič.) Seja širšega odbora Zveze grem. zadrug. V četrtek dne 7. oktobra se jej vršila v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice ,seja širšega odbora Zveze grem ijev. Načelnik Zveze, gospod Jelačin jo dvoril sejo in konstatiral sklepčnost. Davek na poslovni promet. K prvi točki dnevnega reda je poročal o davku na poslovni promet Zvezin tajnik, ki je v referatu reasu-rnival glavne točke, ki so bile v seji ljubljan. g rt'mi ja trgovcev in v plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice uvedene proii sedanjemu obsegu in izvrševanju prometnega davka. Pred vsem povdarja, da je nepravilno, da se iz političnih ozirov vse panoge poljedelstva in gozdarstva ter živinoreje oprostilo od plačevanja tega davka. Dalje je sporno vprašanje ali so med obrtniki, ki delajo z najmanj dvemi stalnimi pomočniki mi-šlje.ii tudi trgovci ali ne. Omenja, da so pi'edpisi glede izračunavt dnevnega prometa za malega trgovca z mešanim blagom zelo komplicirani, ker nui je nemogoče vsak dan posebej na tančno konštatirati, koliko je prodal monopolnih predmetov in koliko znaša trošarina pri prodanih predmetih, da bi jo odštel od celokupne svote. Dalje je nerešeno vprašanje, kako naj se vodi evidenca o dnevnem prometu, ki se vrše na kreditne knjižice, ki se samo enkrat mesečno obračunavajo. Trgovci želijo, da bi se dovolilo, da se prometni davek fakturira posebej in ne všteto v prodajno ceno. Kone-čno /nora trgovstvo odvaliti od sebe odij, ki pada neopravičeno nanje, ker ta davek podražuje vse trgovske predmete ne samo za en odstotek, marveč za 5—1% in sicer tolikokrat po 1 %, skoz kolikor rok gre. Obširne debate o tem predmetu so s(; udeležili posebno g. Kostevc, Šarabon in Lilleg. Zveza je sklenila, da je izdela obsežna spomenica o glavnih nedostatkih zakona na prometni davek in da se jo vpošlje na merodajna mesta. Bolniško zavarovanje trgovskih na meščencev. Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava o bolniških blagajnah in bolniškem zavarovanju trgovskih nameščencev v zmislu usedbe, ki jo je izdalo ministrstvo za socijal-110 politiko v Službenih Novinah, št. 184, ki predvideva, kakor je bilo že svoječasno poročano v Trg. listu obligatorno zavarovanje vseh trgovskih nastavljencev vštevši vajence. Vsled tega je prišla društvena bolniška organizacija trg. nastavljencev v Lju- bljani, ki posluje že dolga desetletja, v nevarni položaj, da bi izgubila mnogo svojih članov. Zveza je že svoječasno napravila potrebne korake, da bi se obstoječe bolniško društvo razširilo in spremenilo v obligatorno organizacijo za zavarovanje vseh trgovskih nameščencev, vendar do sedaj še ni prejela zadevnega odloka od ministrstva za socijalno politiko, zato se sklene v zadevi ponovno intervenirati pri ministrstvu. Devizni odbori. K tretji točki dnevnega reda se je razpravljalo o novi naredbi glede regulacije deviznega in valutnega prometa. K tej točki se je sklenilo, da se naprosi ministrstvo financ, da bi se imenoval tudi pri podružnici Narodne banke v Mariboru podoben devizni odbor, in da se urgira čimprej-šno aktiviranje poslovanja deviznega odbora v Ljubljani. Uredba o pobijanju draginje. Nato je sledila razprava o 4. točki dnevnega reda, namreč o uredbi za pobijanje draginje, ki je postala vsled neenakega postopanja občinskih sodišč aktuelna. V debato o tej uredbi so posegli skoro vsi navzoči, ki so se strinjali o tem, da je ta naredba v protislovju z drugimi gospodarsko političnimi odredbami posebno s prostim izvozom najglavnej-ših živil. V obširni debati se je pov-darjalo predvsem, da je ta naredba izdana po sprejetju ustave in brez sporazuma z ministr. trg in ind., ki je (iJino kompetentno izdajati nared-be glede maksimiranja cen in dopustnega trgovskega dobička. Sklene se poslati vsem merodajnim mestom odločen protest proti se-dajnemu načinu izvrševanja naredbe o pobijanju draginje. Obenem se sklene na predlog zveznega iajriiKa, da se pozovejo vsi gremiji, da vsak za svoje področje revidira v svojetasni anketi pri trg. zbornici ugotovljen maksimalen dopustni dobiček, da bo mogla Zveza na podlagi te revizije zavzeti v konkretnih slučajih stališče. Nato je sledilo obširno poslovno poročilo tajništva o delovanju Zveze v dobi od junija do konca septembra, ki ga objavljamo posebej. Posamezni predlogi. Med samostojnimi nujnimi predlogi je g. Divjak od gremija Ribnica poročal, da se obrtni listi za kraina-rije zlorabljajo ter, da dotičniki izvršujejo obrt v obsegu redne trgovine, dalje, da okrajno glavarstvi ne vpraša v vseh posameznih koncesijskih slučajih gremij za mnenje o lokalni potrcibi marveč, da podeluje koncesije vsem prosilcem. Načelnik Zveze mu je pojasnil, da je treba v takih slučajih gremiju samemu nastopiti in vložiti protest pri glavarstvu, ker bo le na ta način zamogel uveljaviti gremij svojo avtoriteto, kot stanovska organizacija. Gospod Oblak iz Novegamesta je prosil, da bi se Zveza zavzela za to, da se pobira taksa samo od luksuznih in voz z vzmetmi za osebno vporabo, ne pa od onih voz, ki služijo za prevoz lahkih tovorov. Gospod Weixl iz Maribora je predlagal, da naj Zveza ponovno intervenira v zadevi zlorabe obrtnih listov za branjerijo in glejde prenosa obrtnih listov. Nato se je še razpravljalo o trgovanju Nakupoval-n o zadruge z nečlani na debelo, in o veriženju železničarjev z blagom vslefi ugodnosti proste, oziroma znižane vožnje in na škodo poklicnega trgovstva. Predsednik je obljubil, da bo Zveza v vseh navedenih slučajih storila potrebne korake in zaključil sejo ob 18. uri. Izvoz \n uvoz. Uvoz goveje živine v Italijo ukinjen. Italijanska vlada je ukinila s takojšnjo veljavnostjo uvoz goveje živine iz Jugoslavije v Italijo. Potrdila nii«. trg. in ind. z ozirom na uvoz. Ministrstvo za trgovino in industrijo je določilo z aktom V No. 5709 7. dne 21. julija tek. leta, da je za izstavljanje potrdila, da se gotovi predmeti ne izdelujejo v državi, oziroma ne izdelujejo t zadostnih količinah, kompetenten v prvi vrsti načelnik Milivoj M. Savič. V slučaju, da je on odsoten ali zadržan. bo izdajal potrdila nadzornik Milan I). Pajovič. V slučaju tudi njegov« odsotnosti itna to pravico nadzornik dr. Milan Lazarevič. Ta odredba se daj« carinarnicam na znanje, da bodo sprejemale kot veljavna le taka potrdila, katera je podpisal eden navedenih organov. Pojasnilo glede uvoza strojnih delov. Uvozniki, ki se lahko okoristijo z o-lajšavarni razpisa Č. št. 61.602/1920, morajo, če uvažajo po podstavi tega razpisa posamezne strojne dele, prej po carinarnici, kjer naj se izvrši ocarinitev, predložiti generalni direkciji carin prošnjo ter v njej točno označiti, katere i« kakšne strojne dele hočejo uvoziti in koliko je teh delov. V prošnji mora biti jasno razloženo, kako in v kakšen namei se bodo uporabljali uvoženi deli. Takih prošenj ni treba, ako se uvažajo kompletni stroji z internimi deli vred. Katodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovina s slivami. Iz Valjeva poročajo, da je nad 1000 vagonov sliv na razpolago za izvoz. Cene slivam so precej visoke; drobne slive stanejo 1800 K. debele 2400 K, najdebelejše pa 3000 K za 100 kg. Maribor: Na semenj so pripeljali 8 voz slanine, 22 voz zaklanih svinj, 87 voz krompirja, 16 voz čebule in 4 vozova zelja. Pšenice so pripeljali samo 5 vreč, rži 2, ječmena 5, koruze 6, ovsa pa osem vreč. Pšenica je bila po 8 do 9 K, rž 7 K, ječmen 6 do 7 K, koruza 8 K, oves 5 K. Kokoši je bilo 60 po 50 K, piščancev 150 po 80 do 100 K. Seno se je zopet podražilo in je po 630 do 680 K, otava je po 600 do 650 K, slama pa 350 do 400 K. Likvidacija čehoslovaško-švicarsk® dobavne pogodbe. Pred enim letom je bila med Čehoslovaško in Švico sklenjena dobavna pogodba. Čehoslovaška je dobavljala Švici sladkor, uvažala pa je iz Švice gospodarske in industrijske proizvode. Vrednost tega blaga je zna- šala 2.4 milijone švicarskih frankov. Nemško - jugoslovanska družba. - V Hamburgu je ustanovljena trgovska družba Franz & Comp., ki se bo bavila z izvozom in uvozom na debelo. Družbin kapital znaša 500.000 mark in je deloma angleškega, nemškega, amerikanskega in slovanskega izvora. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Anton Tonejc in drug v Mariboru. Tvrdka razpošilja plavžarski koks (Stiick-koks), kateri je prvovrsten ter kvalitativno veliko boljši kakor češki. Koks vsebuje 83% gorljivih snovi (Kohlen-stoff), 3% vode, 1 odstotek tekočih sno- vi in 13.5 odstotkov pepela. To analizo je dobila tvrdka od kemijskega laboratorija tovarne za dušik v Rušah. Industrija. Zavod za impregniranje lesa. Mini- sUm- za trg. in industrijo je dovolil Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ustanovitev delniške družbe z imenom: >Zavod za impregniranje lesa, d. d. v Ljubljani*. Družbi je namen, da prevzema in izvršuje impregniranje lesa vseh vrst kakor tudi vseh del in podjetij, združenih s tem. Osnovna delniška glavnica /naša 500.000 K ter je razdeljena na 1250 delnic po 400 K. ITdruženje >Tupina« v Splitu. V Splitu se je osnovala organizacija tupino-lomov pod naslovom: »Udružeuje Tupi-na .. K organizaciji je pristopilo 13 posestnikov, na katerih posestvih so skladi tupine, iz katere se dela cement. Tovarna za popravo železniških voz v Subotici. Začetkom novembra tega leta prične obratovati v Subotici tovarna za popravo železniških vagonov. Tovarna je podvzetje delniške družbe »Fer-rum*, in se obvezuje, da hoče za enkrat vsaki mesec popraviti 145 vagonov, pozneje pa tudi več. To je jako važna ustanovitev, ker ne bo treba več pošiljati vagone radi popravila v inozemstvo, marveč bomo to lahko opravili doma. Nevtralizacija vsega industrijskega ozemlja Gornje Šlezije. Komisija četvo-rice se je pred par dnevi zedinila, da se velik del industrijskega ozemlja in ve» okraj Rybnik priklopi Nemčiji, Poljski pa dodeli okraj Ples in znaten del okra- Jev Lublinec in Rosenberg. Ker so se poljski kakor nemški delavski voditelji pri zaslišanju izjavili za nedeljivost industrijskega ozemlja, je Francija sedaj »znova sprožila idejo nevtralizacije vsega industrijskega ozemlja, ki bi je upravljali Poljaki in Nemci skupno pod nadzorstvom Zveze narodov. Pričakuje se, da bo tudi Anglija privolila v to rešitev, po kateri bi bilo to ozemlje vzhodno Tar-novic in Rybnika za 15 do ‘20 let nevtralizirano in upravljano skupno od Nemcev in Poljakov. Produkcija premoga na Madžarskem je znašala 1. 1920 okrog 5 mil. ton. Pred vojno je dosegla produkcija 9 milijonov ton. Obrt. Ustanovitev pokrajinske zadrugo sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev voz. Ustanovljena je pokrajinska strokovna obrtna zadruga za vse območje pokrajinske uprave za Slovenijo: Zadruga sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev voz s sedežem v Ljubljani. Z ustanovitvijo zadruge so postali vsi sedlarji, jermenarji, torbarji, bičarji in ličarj voz člani te strokovne zadruge ter so izločeni iz obrtnih zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni. Ur. List št. 123, z dne 10. oktobra 1921. aenarstvo, Pregovori o našem zunanjem državnem posojilu. Finančni minister dr. Ko-sta Kumanudi odpotuje te dni v London, da bo vodil pregovore z neko angleško bančno grupo o našem zunanjem državnem posojilu. Izplačilo 20-odstotnega odbitka in 6-odstotnih bonov. Na seji ekonomsko-finančnega komiteja je bil sprejet predlog, da se v Sloveniji in Srbiji takoj prične izplačevanje 20-odstotnih prizna-nic, izdanih o priliki markiranja novča-nic. Sklenjeno je bilo tudi, da se 6-od-stotni državni boni, katerih rok poteče meseca novembra, na željo imejiteljev izplačajo. , Promet z devizami in valutami. Poslovanje odbora v Ljublaui. V pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami določeni odbor posluje od 7. t. m. naprej pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. Uvoznike, kateri potrebujejo za plačilo nabavljenega blaga inozemska plačilna sredstva (devize, čeke, nakazila itd.) opozarjamo, da si pravočasno preskrbe dovolila za nakup teh plačilnih sredstev pri odboru. Zato je potrebno, da vlože pismeno nekolkovano prošnjo na ta odbor. V tej prošnji morajo navesti, v kateri namen potrebujejo tuja plačilna sredstva, in prošnji priložiti po členu U pravilnika, predpisano potrdilo o protokolaciji in plačanih davkih. V splošnem se opozarjajo interesenti na določila naredbe o prometu z devizami in valutami. Rešitve prošenj odbor ne bo dostavljal. Stranke jih morajo torej dvigniti same posredno ali neposredno v pisarni odbora pri podružnici Narodne banke v Ljubljani (Knafljeva ulica). Likvidacija kur/ne diference na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, poroča Zvezi trgovski h grem i jev in zadrug za Slovenijo, da je treba v svrho likvidacije akre-ditivnih ostankov priložiti prošnjam dvo-dinarski kolek in potrdilo o plačanem davku za leto 1920 in prvo polovico 1J21. Prošnje je treba nasloviti na Centralno upravo v Beogradu, Kronska ulica št. 14. Rok za vlaganje prošenj poteče 30 dni po dnevu objave poziva, to je 16. oktobra 1921. Po pregledu prošenj se bodo izdali plačibii nalogi za Slovenijo potom prehodno gospodarskega urada v Ljub- Uradnikom, ki bodo plačevali podpisano sedemodstotno posojilo v obrokih. Od ravnateljstva poštno-čeko\ nega urada v Zagrebu smo sprejeli sledeče, državni uslužbenci, ki so podpisali pri poštno-čekovnem zavodu v Zagrebu 7-odslotno drž. investicijsko posojilo, katerim pa merodajna oblast te obroke ne bo odtegovala ob plači, zamorejo dobiti za plačevanje mesečnih obrokov pri vsakem poštnem uradu plač. liste računa 30.007, >Pošt. čekovni zavod Zagreb 1% drž. investicijsko posojilo« po 20 vin. komad. Vsak tak uslužbenec naj pošlje svoj mesečni obrok sam na takem listu z navedbo natančnega na-.slov. Davki. Davek na poslovni promet pri izvozu bo odpravljen. Po poročilih iz Beograda bo z novim zakonom odpravljen davek na poslovni promet pri izvozu. Promet. Za znižanje voznih listkov za dovažanje živil v Zagreb. Zagrebški prehranjevalni odsek je sklenil, da pošlje prometnemu ministru prošnjo, da bi dovolil kmetom do 50 km oddaljenim od Zagreba, znižane osebne in tovorne vozne cene za dovažanje živil v Zagreb. Novi železniški tarif v Avstriji in Nemčiji. Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo obveščeno od naših konzulatov, da stopa s 1. novembrom t. 1. v Nemčiji in Nemški Avstriji v veljavo novi železniški tarif, ki je v prvi povišan za vsako blago za 30 odstot., v drugi pa za 30—50 odstotkov. Vrednost na denarnih pismih, paketih in vrečah, ki gredo v inozemstvo, je pisati odslej v dinarski veljavi. Odredba stopi takoj v veljavo. Brezžično telefoniranje na 400 km. Marconi se je vrnil iz svojega popotovanja, na katerem se je bavil s poskusi brezžičnega telefoniranja. Marconi izjavlja, da se mu je posrečilo telefonirati brezžično na 400 km. Iz nttilh organizacij. Greinij trgovcev poživlja vse svoje člane, da podpišejo investicijsko poso--jilo v kar največjem znesku. Kolikor boste posodili državi, toliko se Vam bo vrnilo v železnicah in drugih prometnih sredstvih. Načelnik. mestnem magistratu. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobava materijala za povezovanje tobaka, kartona in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje z dne ‘27. oktobra t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo materijala za povezovanje tobaka (pločevinaste plombe, klošč za plombe, decimalne tehtnice, ainerikansko platno, platno iz konoplje, vrvice, motvoz) ter za dne 1. novembra t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo 180.000 kg papirja in 60.000 kg kartona v treh barvah. Ponudbe je izročiti do 22. oktobra t. 1. Pogoji in vzorci so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobava, prodaja. Prodaja pločevinastih škatljic. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda okoli ‘25.000 pločevinastih škatljic od konserv in prepečenca. Od teh škatljic se jih nahaja okoli 10.000 v intendantskem skladišču v Ljubljani, okoli 15.000 pa v intendantskem skladišču v Mariboru. Na celo, v posameznem skladišču se nahajajočo količino glaseče se pismene ali ustmene ponudbe se sprejemajo 18. oktobra t. I. dopoldne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 21. oktobra t. 1. dopoldne pa v pisarni vojnega okrožja v Mariboru. Pogoje je moč vpogledati pri divizijski in-tendanturi v Ljubljani ali pri Komandi vojnega okrožja v Mariboru. Dobava usnja, čevljarskih potreb ščin, žice itd. Upraviteljstvo državnih proteznib delavnic za Slovenijo v Ljubljani namerava nabaviti usnje, čevljar-. ske potrebščine, žice itd. potom konkurenčnega razpisa. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 15. oktobra t. 1. Predmetni oglas in seznam blaga, ki bi ga bilo dobaviti, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Tržna porotna. Trg. Ljubljana. Goveje meso 28 do 84 kron za kg prve vrste, 20 do 26 K kg druge vrste. Telečje meso 24 K druge, 26 K prve vrste kranjska teleta. Svinjina prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. Slanine primanjkuje; domača kranjska slanina 50 do 55 K, hrvaška mešana slanina 75 K. — Jabolka prve vrste 12 kron, druge 8 K, hruške prve vrste 16 kron, druge 12 K, tretje 8 K. — Moka št. 0 18.50, bela krušna moka 15 K, črna krušna moka 14 K, kaša 12 K, ješprenj 12 K, otrobi 6 K, koruzna moka 12 K, koruzen zdrob 18 K, ajdova moka prve vrste 18 K, druge 16 K. — Luščen fižol novi 10 K liter, čebula 8 K kg, krompir 4 K, kislo zelje 12 K. Tržne cene v Trstu. Krompir 0.80, glavnato zelje ‘2, paradižniki 1, čebula 1, radič 2, jajca 0.65 do 0.70, breskve 3.20 do 4.40, hruške 3.29, fige 1.60, grozdje ‘2 liri po kg. Brno. Produktna borza 30. septembra: Žito moravsko 385—390 K, pšenica moravska 400—420 K, ječmen mer-kantilni 335—350 K, seno sladko moravsko prešano 320—340 K, slama žitna prešana za krmo 90—100 K, lupljeno proso 500—550 K,' koruza l-a La Plata franko Brno 350 do 360 K, moravski oves 330—340 K, Viktorija fižol I-a 550—575 K, fižol drobni moravski 425 do 470 K, mak 1400—1450 K, moka za kruh 525—550 K, pšenična moka moravska 725—750 K. Cene v čehoslova-ških kronah. Kolonijalno blago. Kava. Newyork: loko 85/i« (dan preje 85/i«), dec. 802 (7.75), marc 8.09 (7.81). Amsterdam: Trgovina miruje, povpraševanje slabo. Cene se višajo, posebno v Braziliji. — Java Robusta loko 32 c. fob, natovorjena jeseni 32 c. cif Holandija. Padang Robusta loko ‘28 % c. fob, natovor. septembra 25 c. cif. Surinam Liberia, rumenkasta 4 3 c. fob, Java rumena 48 c. fob. Holandija. — Hamburg: Na trgu promet slab, cene rastejo. Za loko se zahteva: Prima Santos 13 M, Superior 14, Good 13, centralno amerikanska '19.50, Robusta 10, Prima Java 12. Borza. Trgovino v Manufaktur n a trgovina navdrobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. Priporota se tvrdka Josip Peteline liubliana, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Gene nizke! Postrežba točna 1 Galanterija, drobnarija, pap*r In pletarski izdelki na debeio. Jurjevo, Ilirija, Cipulin krema po tovarniških cenah. Baloh in Rosina MARIBOR, Grajski trg St. 3. ■ za t Zagreb, devize: Berlin ček ‘200.50—202, Milan izplačilo 982—995, ček 980 -985, London 935—960, New-york kabel ‘246, ček 242, Pariz 1800— 1825, Praga 265.75-268, Švica 4350— 4450, Dunaj 8.30—8.50, Budimpešta 37.50 38.50, valute: dolarji ‘240—242, avstrijske krone 12, rublji 12—15, funti 935, franki 1800—1810, marke 198 200, lire 970- 975. Jadranska banka 1100—1300. Ljub. kreditna banka 860—890. Beograd, valute: dolarji 60, funti 230. marke 48. leji 52.50, levi 39, devize: London ‘233. Pariz 436, Praga 67, Dunaj ‘2, Berlin 50, Milan 245. Ziirieh, d e v i z e: Berlin 4.22, New-york 5.44. London 21.05, Pariz 40.10, Milan 22, Praga 6, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.15, Bukarešta 4.60, Varšava 0.10, Dunaj 0.26, avstrijske žigos. krone 0.20. -.0wWauaB „ mmMf •••,_» v najbolj prometni ulici v sredini mesta se z vso zalogo in inventarjem proda. ‘ i kapital 700.000 kron. — Preše lahko takoj. Ponudbe pod »Trgovina 700.000«. Potrebn vzame izdeluje Tovarna lesenih žebUev Ivan Ml ml. Tacen m Šmarno goro uri LMani. AAAAAAA \ / / Veletrgovina \ > A. Šarabon < 'y v Ljubljani ( \ priporoCa / ( špecerijsko blago ^ S raznovrstno žganje C \ moko f 3 V f m deželne pridelke ) V f raznovrstno rudninsko ^ \ 22, 10—10 vodo, / jč Lastna praSarna za kavo \ \ ta mlin za diiave / / z električnim obratom. \ Ni Ceniki na razpolago. ^ \s\s\s\s Razno. Komisija za pregledovanje zanemarjenih gozdov. Ministrstvo za šume in rude je sestavilo posebno komisijo, ki bo pregledovala zanemarjene gozdove v naši kraljevini. Ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da do 30. novembra 1921 vložijo pri davčni administraciji po predpisani tiskovini izkaz vseh v hiši stanujočih oseb, urejen po stanovanjskih, oziroma poslovnih lokalih. Natančneje podatke LANG in DRUG, OSIJEK prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho vpeljave slovenskih produktov. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. konkurenca ni mogla uvajati, je dobremu glasu in ugledu cele naše trgovine zelo škodovalo. Problem draginje. Ob času trde draginje so nastajali v Sloveniji razni izredni predpisi, ki so bili včasih prava šiba in nadloga za trgovstvo in obrtnost. Zbornica je po najboljši zmožnosti ščitila interese naših industrijskih in obrtnih krogov. Izdelala je obširne elaborate ob času kampanje’ za pobijanje draginje, veriženja in pretiranih cen. Ko se je na poziv deželne vlade za Slovenijo vršila večdnevna javna en-keta glede draginje in glede sredstev >,a ujezitev naraščajočili cen, je zbornica prevzela in podala osnovni refe-lat o presoji tega težkega Vprašanja in o vzrokih draginje ter podala vodila za presojo pravilnosti cen. V teku razprav sta zbornična tajnika ponovno posegla v debato ter v veliki meri pripomogla do pravičnejše presoje položaja industrije, trgovine in obrti. Dejansko se je od časa tiste ankete položaj tudi v Sloveniji za industrijo, trgovino in obrt obrnil odločno na boljše in je prenehalo prej šiije samovoljno in tudi nesistematično postopanje raznih organov in mest proti produktivnim in kupčij-skim stanovom. Ko je proti koncu 1. 1919 stopilo v ospredje vprašanje, kako je urediti našo valuto v svrlio prehoda do enega novca, je zbornica z vso odločnostjo pose igla v razprave in se trudila, doseči tako ureditev vprašanja, katera bi odgovarjala našim upravičenim gospodarskim potrebam. Stopili smo v dotiko tudi s hrvatskimi interesenti, da bi obvarovali naše gospodarstvo velike škode. Pri tej priliki je prišlo tudi do tega, da so se v zbornici zbirale na redna posvetovanja gospodarske korporacije, ki so tekoča vprašanja pretresavale in pod zborničnim vodstvom na zunaj enotno postopale. Ta posvetovanja gospodarskih korporacij so ostala kot nekak prosti anketni zbor, kateri se po potrebi v vscih važnejših prilikah zbira na posvetovanje. Davčna zakonodaja. Taka posvetovanja so se vršila zlasti tudi v stvareh, ki se tičejo davčne zakonodaje. Vprašanje davkov je sploh materija, kateri je zbornica posvečala ves čas trajno pozornost in je v tem pogledu dosegla mnogo uspehov. Kot uspeh se more v takih stvareh zaznamovati še tudi dejstvo, da se prepreči poslabšanje starega položaja. Intenzivno >se je zbornica pečala z davkom na vojne dobičke, z invalidskim davkom, s priredbo dohodnine in pridobnine. Potegovala se je zlasti za to, da so zopet oživele cenilne in pridobninske komisije. Razpravljalo se je zlasti tudi o plačarini, o davčnem postopanju, tako glede opominov, glede rubežni, glede plačilnih nalogov, glede rokov za pritožbe. S priznanjem in s čutom hvaležnosti moramo omenjati, da nas je v naših prizadevanjih v merah možnosti jako ljubeznivo podpirala finančna delegacija v Ljubljani, tako njen predsednik, kakor njeni vodilni funkcijonarji. Prav tako zahvalno moramo omenjati tudi podpore in intervencije naših narodnih poslancev. Pri vsem tem smo glede davkov vedno stati na stališču, da so davki potrebni za državni obstoj in da se trgovina, industrija in obrt ne branijo davkov, samo, da ostanejo v mejah zmagljivosti in da se pravično prirejajo. Državi je treba dajati, kar ji gr(J. Ravno produktivni sloji imajo poglavitni interes na tem, da je državno gospodarstvo v redu in da se državni izdatki in potrebe pokrivajo z rednimi dohodki. Deficiti in razne zasilne finančne operacije vodijo v nesrečo in povsod slabo učinkujejo, zlasti na vrednost našega denarja. Inozemski trgovski kredit. Vprašanju o vrednosti našega denarja na tujih trgih smo v zbornici posvečali posebno pozornost ter smo prav zadnje dni, ko je nastopila v naši prestolnici malosrečna akcija za to, da se odlože naša plačila in obve- ze nasproti inozemstvu, odločno nastopili proti vsakemu koraku, kateri bi mogel kakorkoli omajati zaupanje v našo kupčijsko poštenost. Kredit je zlasti v naši mladi državi najdragocenejše za našega trgovca in industrialca. Kredit treba očuvati z vso skrbnostjo in se ogibati vsega, kar bi nam moglo vzeti dobro vero v inozemstvu, kjer se itak nam sovražne sile trudijo, izpodkopati naš ugled in našo veljavo. Hvaležno moramo naglasiti, da je zbornica tudi pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, zlasti pa pri njegovem načelniku g. mini str. svetniku dr. Rudolfu Marnu, vedno našla za svoja prizadevanja polno razumevanje in podporo. Carinska vprašanja. Zbornica je posvečala posebno pažnjo ureditvi carinskega poslovanja in organizaciji carinarnic v Sloveniji tej- vprašanju carinske politike. O teh vprašanjih je priredila zbornica celo vrsto anket in pismenih poizvedb ter se po svojih zastopnikih udeležila v Beogradu konferenc in anket o carinski politiki, o izvozni in uvozni carini, o reformi carinskega postopanja in o carinskem posredništvu, o kompenzacijski pogodbi z Avstrijsko republiko. (Dalje prihodnjič.) Seja širšega odbora Zveze grem. zadrug. V četrtek dne 7. oktobra se jej vršila v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice ;seja širšega odbora Zveze gremijev. Načelnik Zveze, gospod Jelačin je otvoril sejo in lconstatiral sklepčnost. * Davek uh poslovni promet. K prvi točki dnevnega reda je poročal o davku na poslovni promet Zvezin tajnik, ki je v referatu reasu-miral glavne točke, ki so bile v seji ljubljan. grimija trgovcev in v plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice uvedene proti sedanjemu obsegu in izvrševanju prometnega davka. Pred vsem povdarja, da je nepravilno, Ja se iz političnih ozirov vse panoge poljedelstva in gozdarstva ter živinoreje oprostilo od plačevanja tega davka. Dalje je sporno vprašanje ali so med obrtniki, ki delajo z najmanj dvemi stalnimi pomočniki miši je. li tudi trgovci ali ne. Omenja, da so predpisi glede izračunavc dnevnega prometa za malega trgovca z mešanim blagom zelo komplicirani, ker mu je nemogoče vsak dan posebej na tančno konštatirati, koliko je prodal monopolnih predmetov in koliko zna-ša trošarina pri prodanih predmetih, da bi jo odštel od celokupne svote. Dalje je nerešeno vprašanje, kako naj se vodi evidenca o dnevnem prometu, ki se vrše na kreditne knjižice, ki se samo enkrat nujsečno obračunavajo. Trgovci želijo, da bi se dovolilo, da se prometni davek fakturira posebej in ne všteto v prodajno ceno. Kone-eno ;m>ru trgovstvo odvaliti od sebe odij, ki pada neopravičeno nanje, ker ta davek podražuje vse trgovske predmete ne samo za en odstotek, marveč za 5—1% in sicer tolikokrat po 1%, skoz kolikor rok gre. Obširne debate o tem predmetu so sej udeležili posebno g. Kostevc, Šarabon in Lilleg. Zveza je sklenila, da se izdela obsežna spomenica o glavnih nedostatkih zakona na prometni davek in da se jo vpošlje na merodajna mesta. Bolniško zavarovanje trgovskih na meštfeneev. Kot druga točka dnevnega reda je bila razprava o bolniških blagajnah in bolniškem zavarovanju trgovskih nameščencev v zmislu uaedbe, ki jo je izdalo ministrstvo za socijal-110 politiko v Službenih Novinah, št. 184, ki predvideva, kakor je bilo že svoječasno poročano v Trg. listu obligatorno zavarovanje vseh trgovskih nastavljen«^ vštevši vajence. Vsled tega je prišla društvena bolniška organizacija trg. nastavljencev v Lju- bljani, ki posluje že dolga desetletja, v nevarni položaj, da bi izgubila mnogo svojih članov. Zveza je že svoječasno napravila potrebne korake, da bi se obstoječe bolniško društvo razširilo in spremenilo v obligatorno organizacijo za zavarovanje vseh trgovskih nameščencev, vendar do sedaj še ni prejela zadevnega odloka od ministrstva za socijalno politiko, zato se sklene v zadevi ponovno intervenirati pri ministrstvu. Devizni odbori. K tretji točki dnevnega reda se je razpravljalo o novi naredbi glede regulacije deviznega in valutnega prometa. K tej točki se je sklenilo, da se naprosi ministrstvo financ, da bi se imenoval tudi pri podružnici Narodne banke v Mariboru podoben devizni odbor, in da se urgira čimprej-šno aktiviranje poslovanja deviznega odbora v Ljubljani. Uredba o pobijanju draginje. Nato je sledila razprava o 4. točki dnevnega reda, namreč o uredbi za pobijanje draginje, ki je postala vsled neenakega postopanja občinskih sodišč aktuelna. V debato o tej uredbi so posegli skoro vsi navzoči, ki so se strinjali o tem, da je ta naredba v protislovju z drugimi gospodarsko političnimi odredbami posebno s prostim izvozom najglavnej-ših živil. V obširni debati se je pov-darjalo predvsem, da je ta naredba izdana po sprejetju ustave in brez sporazuma z ministr. trg in ind., ki je (klino kompetentno izdajati nared-be glede maksimiranja cen in dopustnega trgovskega dobička. Sklene se poslati vsem merodajnim mestom odločen protest proti se-dajnemu načinu izvrševanja naredbe o pobijanju draginje. Obenem se sklene na predlog zveznega lajniura, da se pozovejo vsi gremiji, da vsak za svoje področje revidira v svoječasni anketi pri trg. zbornici ugotovljen maksimalen dopustni dobiček, da bo mogla Zveza na podlagi te revizije zavzeti v konkretnih slučajih stališče. Nato je sledilo obširno poslovno poročilo tajništva o delovanju Zveze v dobi od junija do konca septembra, ki ga objavljamo posebej. Posamezni predlogi. Med samostojnimi nujnimi predlogi je g. Divjak od gremija Ribnica poročal, da se obrtni listi za krama-rije zlorabljajo ter, da dotičniki izvršujejo obit v obsegu redne trgovine, dalje, da okrajno glavarstvi ne vpraša v vseh posameznih koncesijskih slučajili gremij za mnenje o lokalni polriibi marveč, da podeluje koncesije vsem prosilcem. Načelnik Zveze mu je pojasnil, da je treba v takih slučajih gremiju samemu nastopiti in vložiti protest pri glavarstvu, ker bo le na ta način zamogel uveljaviti greni ij svojo avtoriteto, kot stanovska organizacija. Gospod Oblak izNovegamesta je prosil, da bi se Zveza zavzela za to, da se pobira taksa samo od luksuznih in voz z vzmetmi za osebno vporabo, ne pa od onih voz, ki služijo za prevoz lahkih tovorov. Gospod Weixl iz Maribora je predlagal, da naj Zveza ponovno intervenira v zadevi zlorabe obrtnih listov za branjerijo in glejde prenosa obrtnih listov. Nato se je še razpravljalo o trgovanju Nakupoval-uto zadruge z nečlani na debelo, in o veriženju železničarjev z blagom v.slefl ugodnosti proste, oziroma znižane vožnje in na škodo poklicnega trgovstva. Predsednik je obljubil, da bo Zveza v vseh navedenih slučajih storila potrebne korake in zaključil sejo ob 18. uri. Izvoz in uvoz. Uvoz goveje živine ▼ Italijo ukinjen. Italijanska vlada je ukinila s takojšnjo veljavnostjo uvoz goveje živine iz. Jugoslavije v Italijo. Potrdila mi«, trg. in ind. * ozirom na uvoz. Ministrstvo za trgovino in industrijo je določilo z aktom V No. 5709 z dne 21. julija tek. leta, da je za izstavljanje potrdila, da se gotovi predmeti ne izdelujejo v državi, oziroma ne izdelujejo v zadostnih količinah, kompetenten v prvi vrsti načelnik Milivoj M. Savič. V slučaju, da je on odsoten ali zadržan. bo izdajal potrdila nadzornik Milan D. Pajovič. V slučaju tudi njegovo odsotnosti itria to pravico nadzornik dr. Milan Lazarevič. Ta odredba se dajo carinarnicam na znanje, da bodo sprejemale Kot veljavna le taka potrdila, katera je podpisal eden navedenih organov. Pojasnilo glede uvoza strojnih delov. Uvozniki, ki se lahko okoristijo z o-lajšavami razpisa Č. št. 61.602/1920, mo-rajo, če uvažajo po podstavi tega razpisa posamezne strojne dele, prej po carinarnici, kjer naj se izvrši ocarinitev, predložiti generalni direkciji carin prošnjo ter v njej točno označiti, katere i» kakšne strojne dele hočejo uvoziti in koliko je teh delov. V prošnji mora biti jasno razloženo, kako in v kakšen name» se bodo uporabljali uvoženi deli. Takih prošenj ni treba, ako se uvažajo kompletni stroji z internimi deli vred. tlarodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovina s slivami. Iz Valjeva poročajo, da je nad 1000 vagonov sliv nn razpolago za izvoz. Cene slivam so precej visoke; drobne slive stanejo 1800 K. debele 2400 K, najdebelejše pa 8000 K za 100 kg. Maribor: Na semenj so pripeljali 8 voz slanine, 22 voz zaklanih svinj, 87 voz krompirja, 16 voz čebule in 4 vozove zelja. Pšenice so pripeljali samo 5 vreč, rži 2, ječmena 5, koruze 6, ovsa pa osem vreč. Pšenica je bila po 8 do 9 K, rž 7 K, ječmen 6 do 7 K, koruza 8 K, oves 5 K. Kokoši je bilo 60 po 50 K, piščancev 150 po 80 do 100 K. Seno se je zopet podražilo in je po 630 do 680 K, otava je po 600 do 650 K, slama pa 350 do 400 K. Likvidacija čehoslovaško-švicarske dobavne pogodbe. Pred enim letom je bila med Čehoslovaško in Švico sklenjena dobavna pogodba. Čehoslovaška je dobavljala Švici sladkor, uvažala pa je iz Švice gospodarske in industrijske proizvode. Vrednost tega blaga je znašala 2.4 milijone švicarskih frankov. Nemško-jugoslovanska družba. - V Hamburgu je ustanovljena trgovska družba Franz & Comp., ki se bo bavila z izvozom in uvozom na debelo. Družbin kapital znaša 500.000 mark in je deloma angleškega, nemškega, amerikanskega in slovanskega izvora. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Anton Tonejc in drug v Mariboru. Tvrdka razpošilja plavžarski koks (Sttick-koks), kateri je prvovrsten ter kvalitativno veliko boljši kakor češki. Koks vsebuje 83% gorljivih snovi (Kohlen-stoff), 3% vode, 1 odstotek tekočih sno- vi in 13.5 odstotkov pepela. To analizo je dobila tvrdka od kemijskega laboratorija tovarne za dušik v Rušah. Industrija. Zavod za impregniranje Lesa. Minister za trg. in industrijo je dovolil Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ustanovitev delniške družbe z imenom: »Zavod za impregniranje lesa, d. d, v Ljubljani«:. Družbi je namen, da prevzema in izvršuje impregniranje lesa vseh vrst kakor tudi vseli del in podjetij, združenih s tem. Osnovna delniška glavnica /naša 500.000 K ter je razdeljena na 1250 delnic po 400 K. ITdruženje »Tupina« v Splitu. V Splitu se je osnovala organizacija tupino-lomov pod naslovom: »Udruženje Tupi-na . K organizaciji je pristopilo 13 posestnikov. na katerih posestvih so skladi tupine, iz katere se dela cement. Tovarna za popravo železniških voz v Subotici. Začetkom novembra tega leta prične obratovati v Subotici tovarna za popravo železniških vagonov. Tovarna je podvzetje delniške družbe »Fer-runK, in se obvezuje, da hoče za enkrat vsaki mesec popraviti 145 vagonov, pozneje pa tudi več. To je jako važna ustanovitev. ker ne bo treba več pošiljati vagone radi popravila v inozemstvo, marveč bomo to lahko opravili doma. Nevtralizacija vsega industrijskega ozemlja Gornje Šlezije. Komisija četvorke se je pred par dnevi zedinila, da se velik del industrijskega ozemlja in ves okraj Rybnik priklopi Nemčiji, Poljski pa dodeli okraj Ples in znaten del okra- T R G O V S K I LIS T Jev Lublinec in Rosenberg. Ker 30 so poljski kakor nemški delavski voditelji pri zaslišanju izjavili za nedeljivost industrijskega ozemlja, je Francija sedaj iznova sprožila idejo nevtralizacije vsega industrijskega ozemlja, ki bi je upravljali Poljaki in Nemci skupno pod nadzorstvom Zveze narodov. Pričakuje se, da bo tudi Anglija privolila v to rešitev, po kateri bi bilo to ozemlje vzhodno Tar-novic in Rybnika za 15 do ‘20 let nevtralizirano in upravljano skupno od Nemcev in Poljakov. Produkcija premoga na Madžarskem je znašala 1. 1920 okrog'5 mil.'ton. Pred vojno je dosegla produkcija 9 milijonov ton. Obrt. Ustanovitev pokrajinske nadruge sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev iH ličarjev voz. Ustanovljena je pokrajinska strokovna obrtna zadruga za vse območje pokrajinske uprave za Slovenijo: Zadruga sedlarjev, jermenarjev, torbarjev, bičarjev in ličarjev voz s sedežem v Ljubljani. Z ustanovitvijo zadruge so postali vsi sedlarji, jermenarji, torbarji, bičarji in ličarj voz člani te strokovne zadruge ter so izločeni iz obrtnih zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni. Ur. List št. 123, z dne 10. oktobra 1921. lenarstvo, Pregovori o našem zunanjem državnem posojilu. Finančni minister dr. Ko-sta Kumanudi odpotuje te dni v London, da bo vodil pregovore z neko angleško bančno grupo o našem zunanjem državnem posojilu. Izplačilo 20-o A. Šarabon ( ) v Ljubljani ( \ priporoma j? ( špecerijsko blago ^ y raznovrstno žganje \ moko / £ In deželne {pridelke ^ % ^ ^ raznovrstno rudninsko ^ \ 22, 10-10 vodo, / / Lastna praSarna za kavo \ \ fit mlin za diiave / J? z električnim obratom. <1, Ceniki na razpolago. / \S\S\S\S\S\S\S LANG in DRUG, OSIJEK prevzame zastopstva in samoprodajo od raznih industrijskih podjetij v Sloveniji v svrho vpeljave slovenskih produktov. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. oddaja tvrdka Anton Tonejc, Maribor. Cena po dogovoru. Mm premogovnik pri katerem je 24 pr&stosledov. Premega so dosedaj trije sloji v debelosti I m 90 cm odprtega na tri številke. Cena se zve pri podjetniku Ismen Ferležu E€©racic^ štev. 2, p. Sv. Tomaž. .v*. * * V * B vM£8tKUfl‘ Veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • • • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni II 11 Mii Mi! • s | Gazela milo ■ | je prvovrstne kakovosti in ; ca 20°/° ceneje kot enako-■ vredno importirano milo. S n * h i Hllomo in suečnmn i tl. d. v Ljubljeni. \ I. C. MAYER LJUBLJANA Ustanovlj. 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL Medit Rakove & Zanki, preš: A. Zanki sinovi. Tovssma kemičnih in Centrala: LJubiJama. D. z Brzojavi: Merakl Ljubljana. barv ter lakov. o. z. Skladišče: Novilsad. Telefon: 64 Emaflni Saki. Pravi firnež* Harva za pode« Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«; Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zaiasno ne razpošiljajo! ) Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana, j j Dslnllks glavnica 50,000 009 K. - - Rezervni zakladi 45,090.000 K. ? I-l3*u.'blja-n.sls:a- kreditna "bstnUsiSL j LJUBLJANA, Stritarjeva isSica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posie. j ) Podružnice: Split, Celovec. Trst, Sarajevo, Gorka, Celiš. Maribor, Borovlje. Ptui, Brežice. Prodala srečke razredne loterije. Ž nagrobne lužice Kremo (čistilo) C. M., Dilber, Cipulin, mast (vazelina) ličilo, Sidol, HfvffirO ribarice iz riževe slame in lulUUZ korenine, konjske,zatikanje (glanc) mazalke, motvoz in čevljarsko prejo (dreto), Ripoiinibo Prave tržašl gladke DllbVlllllb in pletene, orehove pletene, biče, vezalke (jermena) za čevlje, Cigaretni papir Sw7W-' ski. kancliski, konceptni, gladilni, (šmirgel) in stekleni papir ter diugo kratko robo nudi po najnižjih cenah veleti govina H Dobi, Sv. Jakoba trg 9. Znamka KOMET Nepremočljiva mast za čevlje in usnje. Cene in kvaliteta brez konkurence. I Na debelo: ! Kava, m ta], tata. | sardine, oljt, Ml s Us, bohinjski in Irapistov-| ski sit. salami, šunka in sla-i nina. ljutomersko slekle- | niEno vino letnik 1917. Rafinerija mineralnega olja Cankarjeva ul. 1 Maribor Cankarjeva ul. 1 Vzorci na zahtevo brezplačno. | Slatina. m I I. HEHCIH6ER ' S Ljubljana, Resljeva cesta 3. SičfaE 's irfo at ¥0 J Hedžet Sz IKIoritriilk: — ZLJu-Tol^am.©, — I ^raa^člš-feaaasikza, -culica, 4= IjTTJT-A- '%ZrTTJmtt lolagovnlca xia, d.e1oelo Lastnik Konzorcij sa isoajunje »Trgovskega Usta«. — 0 lav ni urednik: Peter Kastelk. Cdgovcrri urednik: Pranjo Tiska tlakama Makso 11 r< vatir v Ljubljani