PoStnina
paviallrana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 33.
¥ Ljubljsnš, 18. avgusta 9923.
Lata III.
AVTONOMIST
Glasilo $yZd8*uženja slovenskih avtonomistov**
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunljo po 1 Din
... ' InsejjBL se računaš?'* pol str. 350 D, manjši soraz-
laslh
’vr
lahaja vsako sobote
.jj i.njwwri—
Kal bohoto?
lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Pasji dnevi.
Nastopili so vroči dnevi, v Ljubljani še bolj prašni kot vroči, vse beži iz mest in išče zraka oib rekah in potokih — kdor ima denar, tudi ob jezerih, n. pr. na Bledu ali kje drugje. Konec je politike in politiziranja, zato bo čas spet v jeseni, ko bo dež, megla in druge take 'stvari, ki se rodno vračajo vsako leto kot lastovke vsako pomlad. Politike je torej za sedaj konec — in tukaj človek malo obstane in postane — ter se zamisli!
Kako je pravzaprav to: politika je vendar nekak stalen boj za gotove gospodarske ali druge koristi: kako torej, da se pojavlja pri nas politika samo od časa do časa kakor komarji, nahod in griža? Ali je kdaj že mislil kdo na to?
To da so povsod ob gotovem letnem času pasji dnevi in da bežijo takrat poslanci na letovišča: to je gotovo res. Vprašanje pa je, ali je to ms povsod brez izjeme tako. Zdi se namreč, da — ne. So gotove dobe v življenju narodov, ko ni časa za počitnice in veselice, ampak je treba misliti in trdo delati. Nemci n. pr. ne mislijo na počitnice. Ali je slovenski narod dosegel vse, kar imajo drugi narodi v kulturnih državah? Ali je torej slovemški narod upravičen, da uganja politiko samo od časa do časa, bolj za zabavo kot za korist? Na ta vprašanja moramo odgovoriti: ne! Slovenski narod ni v teh petih letih, odkar uganja politiko za zabavo — dosegel ničesar, niti za las se ni primaknil bližje cilju svoje federacije. Vsako leto začnemo znova in smo na koncu leta ravno tam, kjer smo bili ob koncu prejšnjega leta. Da nas ne bo kdo razumel napačno, povdarimo, da mislimo tukaj na slovenski nurod kot celoto — ne pa na posameznike in
neštevilne zavode, denarne in druge, ki so si nakopičili v teh letih nepregledna premoženja. Govorimo torej o narodu, ne o posameznikih.
V	slovenski politiki se torej govori o federaciji in republiki samo v mrzlih jesenskih dneh — ko pa pridejo komarji in pasji dnevi, se pa govori o veselicah in drugih prireditvah. Dela pa se za republiko in federacijo ne niti po zimi niti v pasjih dneh — pač pa se 'dela pridno vedno za veselice in drugo prireditve, tako da bi imeli že ilavno^ republiko in federacijo —- če bi se dala priveseličiti in priklicati na slavnostnih govorancah.
Vzroka vsemu temu sta dva. Prvi je ta, da vidi pri nas vsaka stranka svoj glavni cilj v tem, da ima kolikorinogoče mnogo pristašev. V to svrho je vse dobro; veselice, sprevodi, govorance in drugo. Ljudje to radi gledajo, se počasi oklenejo prirediteljev in glasovi za volitve so gotovi. Ali se po volitvah tudi dela za program, ki ga je kaka stranka razvila pred svojimi volil-ci— to je bolj postranska stvar. Saj veselice tudi nekaj zaležejo, kjer se veseličarjem pove, da se dela v smislu programa itd. Jedrn program, fei so ga slovenske stranke skupno izvršile med narodom, je bil program Majniške deklaracije. Tn še ta program se je dal izpeljati samo vsled tega, ker so delaie vse stranke skupno, ker je takrat res vsaka stranka videla najprej narod in potem šele stranko —.in ker je imelo takrat mesto še večji interes nad uspehom kot pa dežela.
Danes, ko je boj ravno tako težak ali pa še težji kot takrat, ni nobenega govora o kakem skupnem nadstrankarskem, slovenskem programu. Danes že zopet vsaka stran-
ka zadovoljno šteje in prešteva svoje pristaše in volilce. Drugega ne vidi. Glavni vzrok temu je pač to, da mesto nima tistega interesa, na federaciji in republiki, kakor ga iina predvsem kmet in delavec. Uradnik služi in posluša vsako vlado, advokat zasluži enako v federativni republiijk in centralizirani monarhiji, trgovec, zlasti slovenski, nima pojma o politiki, ali se vsaj ne briga za njo, delavec pa je pri nas še tako slab, da ne more imeti odločilnega vpliva na politiko. Ker pa danes vodi slovensko politiko mesto,
zavoljo tega se ni čuditi, če nismo prišli v petih letih nikamor, kajti mesto preneha s politiko ob pasjih dneh in začne zopet znova po Božiču. Tako delovanje ali bolj pravilno:	govorjenje	zadostuje	samo	za
prireditve veselic. Če bo hotel torej naš kmet in naš delavec doseči federacijo in republiko, se bo moral začeli boriti zanjo sam. Mesto mu jih ne l»o dalo. In čim preje to uvidi, tem bolje. S tujo pomočjo se ne doseže mnogo, z veselicima pa manj kot nič.
Anglija proti Franciji.
Glavno vprašanje evropske in tudi svetovne politike je vprašanje vojne odškodnine, ki naj jo plača Nemčija zmagovalcem, v prvi vrsti Francozom. S tem vprašanjem tesno zvezano je vprašanje meclza-vezniških dolgov, na katerem je najbolj interesirana Amerika kot glavni 'upnik Francozov in Angležev.
Glede načina, kako se naj vojna odškodnina od Nemčije izsili, si pa Francozi in Angleži niso edini. Angleži so pač zato, da morajo Nemci plačevati svojo izgubljeno vojno, toda plačajo naj toliko, kolikor premorejo in kedar morejo. Angleži pravijo, da je treba Nemce same pustiti najprej živeti, sicer ne bodo mogli plačati. Francozi pa. nastopajo mnogo ostrejše. Kakor hitro so sc začeli Nemci nekoliko obotavljati s plačevanjem, so Francozi zasedli najbogatejše nemško industrijsko ozemlje in so odločni iti še dalje, samo da od Nemcev plačevanje odškodnine magari izsilijo.
Ti dve različni stališči glede načina plačevanja vojne odškodnine od strani Nemcev pa sta povzročili med Anglijo in Francijo oster spor. Razpoka med bivšimi zavezniki je vedno večja in nasprotstvo raste od dne do dne.
Značilen za razmerje, ki vlada med Francijo in Anglijo danes, je članek, ki ga je objavil pretekli teden veliki londonski list »Obser-
ver«.
Tam beremo: »Veliko napako je napravila angleška vlada, ker hoče trdoglavost francoskega ministrskega predsednika pomiriti s prijaznimi bes/dami in nasveti. To, kar je francoski ministrski predsednik Poincare odgovoril angleški vladi, je brez primere v svetovni zgodovini. Francoski ministrski predsednik Poincare (reci Poenkare) se je bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku rogal, za njegovega naslednika Bonar La\va (reci: Lova) se ni zmenil, sedanjega predsednika Baldwina (reci: Baldvina) pa naravnost prezira. Angleška vlada sedaj vidi, s kom ima opraviti.
Francoska politika se opira na 700 tisoč bajonetov in sabelj in na odgovarjajoče število topov, vojnih ladij, letal in podmornic. Nemčija je vazorožema, Anglija je svoje vojaštvo poslala domov, Poljaki in Mala antanta (v kateri je tudi Jugoslavija, op. ur.), so pa vojaški hlapci Francije. V miru znaša število njihovih vojakov nad 1 miljon. Rusija je zaenkrat brez moči. Talko
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
.,Kako?“ se je nasmehnil starec, »kakor travi brez rose	je človeku brez oči.	Nihče	te
ne zapira in vendar	si zaprt, pred	teboj	jet
odprt ves svet,	ti pa	sežeš samo tako daleč
kakor tvoj nos.	Hudo	je, dragi moji,	hudo,	če
ne vidiš niti solnca, niti meseca, niti belega dne! Dolgo me nisi videl, da, da! Ne hodim med svet! Cernu neki? Če ne vidiš, ali naj potem svojo nadlogo svetu še razkazuješ? doda bodi Bog tudi za to zahvaljen, samo da je Jana pri meni, moja Jana. Ravno pred mesecem je bilo deset let, kar so mi črne koze vzele oči. Moja rajna je še živela, Jana pa se je po dvorišču še igrala s piščeti. Kako smo bili srečni! Videl sem solnce, zeleno travo, zdrave ljudi in Boga v oltarju. Sedaj ne vidim nič, prav nič. Žena mi je umrla, pa nisem videl niti njenega groba, samo včasih me^ Jana popelje na pokopališče, da potipam križ moje pokojnice. Da, Jana, to je prava duša, boter Ilija. 2 njenimi očmi gledam, od njenih rok živim, po njenem sledu hodim, Bog jo naj blagoslovi. Če bi ne imel nje, bi umrl, ali pa — Bog mi odpusti greh! — znorel!“
„Ali, dragi očka,“ ga je prekinila deklica vsa zardela, „kaj tukaj vsem ljudem vedno o meni razlagate! Toliko drugih reči je še in jaz sem vendar vaša hči!"
„Res je,“ je dejal Gušetič, ki je dotlej mirno gledal v zrak. Deklica se je za korak umaknila in s solznimi očmi gledala Kato.
„Toda ni je Jane, kakoršna si ti,“ odvrne starec, „ni je ne, od Zagreba do Brdovca ne.“ „Pusti, Jana,“ reče botra Kata in pogladi Jano po laseh, „naj oče govori, prav ima. Dobrota ni nikaka sramota in kdor starosti dobro dela, si zida pot v nebo. Daj Bog, da bi bili otroci tvojega botra llije taki, kakor si ti.“ ..Res, lepo kumče vam je dal Bog, boter llija,“ se je nasmehnil Andrej, „in Jurkov zet si ne bo zataknil drača za klobuk. Čuj. Jana, ti imaš bolj bistre oči kakor tvoj očka, ali so zadele že kje na moške brke?"
Deklica je novesila oči in ni ničesar odgovorila, namesto nje pa se je oglasila Kata:
»Ej, Andrej, ti nesnažni jezik! Kaj vas brigajo Janine oči? Ali so mar ogledalce za vaše nespoštljivo lice? Ta trava ne raste za vas, in hvalite Boga, če boste toliko srečni, da si boste danes ali jutri lahko zataknili koprivo za klobuk. Po besedah se vam pozna, da živite med gospodo in poslušate same poganske besede. Sram vas bodi!"
»Oj, oj, botra Kata," je odvrnil Andrej mirneje, ,.ali vas je ta moja nedolžna šala tako zbodla? Post je vendar minil, minile tudi večernice, pa se jezik lahko nekoliko svobodneje zavrti. Toda čuj, Jana, kaj pa boš sedaj? Stara gospodinja se seli na Stubico in ž njo vred tudi gospodična Kata in Anastazija in Zofka, tvoja sestra po mleku. Koga boš sedaj v gradu obiskovala. kdo ti bo sedaj dajal darove?"
Deklica je nekoliko pobledela, pogledala Kato in velike solze so ji privrele na oči.
..Ah, da." pravi Jana plaho, Jaz Andreju ne verujem. Andrej se zlaže, če le zine."
„Da, da, Jana, tokrat se Andrej ni zlagal," je potrdila Kata. Deklica ni rekla nič, samo z roko se je prijela za srce.
„Gospa Uršula se res seli?" je vprašal Jurko, vzdignil obraz in odprl usta; »kakšne novice so to? Zakaj sc seli in kdo bo prišel na mesto nje? Bog nas varuj zlega — ali kar motno mi je pred očmi od krvi. Nekaj sem tudi jaz v vasi ujel na ušesa, da bodo na Susjedu gospodovali samo Batorovci in da stari gospodarji odidejo. Pravim vam, otroci, huda bo. Star sem in to vem. Marsikatero hudo leto je šlo preko moje glave, kakor voda črez kamen v potoku in če bi hotel prešteti vse one črne dneve, ki so šli preko Susjeda, bi cela vas ne imela prstov dovolj. Če ni tu Dora vmes?"
»Kakšna Dora?" je radovedno vprašal Andrej.
»Ti vsaj jo poznaš, Andrej," je odvrnil slepec, »saj služiš v gradu."
»Jaz poznam samo našo debelo mlekariio Doro iz Jakovljega," se je nasmejal sluga; »huda je res in me je že parkrat opraskala, ko sem hotel pogledati, ali ima zrastle obrvi, ampak zaradi te debeluhe še vendar ne bodo prišle nesreče na vso pokrajino!"
»Le rogaj se, rogaj starcu, ti zelena šiba," je nadaljeval zlovoljno starec; »kaj ve tvoja nezrela glava, kako je bilo nekoč v onih starih časih. To so babje čenče, kaj ne?"
»Ali, očka Jurko, tudi jaz ne vem, kaj mislite z Doro, in vendar je že kakih dvajset let, odkar sem se tukaj naselil in sem bil že stokrat v gradu," je pripomnil Ilija.
»Tudi ti,“ se je nasmehnil Jurko, »vi ste slepci, vi, jaz pa dobro vidim. Pridite malo bliže, da vam povem," je pristavil starec tiše.
,	(Dalje	prih.)
je vojaška premoč Francozov danes večja kakor v dobi Napoleona I. Tak temelj evropske politike pa je nezdrav in Evropa bo doživela čudne stvari.
Nezdrav je temelj francosko nadvlade, :ker se opira na črnce. Francija vzdržuje v miru 300 tisoč vojakov pod orožjem. Poleg tega organizira Francija v svojih afri-kanskih kolonija.li zamorce kot vojake in sicer pol miljona črnih vojakov. Ta moč je temelj francoske politike: Francija vlada nad Evropo s svojimi zamorci. Na to moč se opira tudi francoski ministrski predsednik Poincare.
Kaj naj ukrene Anglija proti francoski premoči? Prvi korak, ki ga mora napraviti angleška vlada, je ta, da svojo politiko javno izpove. Angleška politika mora biti taka, da bo našla naklonjenost m podporo pri vseh narodih, ker bo zastopala intere.se vseh narodov. S francp-
Zadnje dni se je bila raznesla govorica, da je Radič »pobegnil«. On je zapustil svojo stranko, zapustil je svojo domovino, zapustil je svojo rodovino in odšel neznano kam v tujino. Jz »strahopetnosti« seveda, ker se boji, da ga ne bi zaprli ali pa celo ubili.
Mislimo, da ni treba še posebej poudarjati, da vse vesti, ki imajo namen Radiča osramotiti pred hrvaško in slovensko javnostjo, izvirajo iz Beligrada. Vlada misli, da ji bodo taike laži kolikor toliko koristile in zato jih razširjajo namenoma.
So pa med vestmi o Radičevem »begu« tudi take, ki izvirajo iz njegove najbližje okolice, mogoče celo od njega samega. Te vesti imajo namen, da prikrijejo pravo bivališče Radičevo. Te vesti so svoj namen tudi dosegle in zato so dobre.
V	svojem listu »Slobodni dom« je Radič nedavno sam zapisal, »da se bo mogoče nekje pojavil, kjer -e ga Pašič najmanj nadeja«. Iz teh besed bi se dalo sklepati, da je Radič res kam odpotoval, ali pa bo šele odpotoval. Sicer pa ne vemo noibe-nega vzroka, zakaj Radič ne bi smel odpotovati kamor se mu ljubi? O kakem begu seveda ne more hiti govora, še manj pa o strahopetnosti. Da ni strahopetec, je pokazal že dostikrat, saj je takorekoč vedno v nevarnosti.
Ločimo Marxa - nacionalnega ekonoma od Marxa - filozofa. Njegovo bistveno življensko delo je gospodarsko. Gradivo za svoj gospodarski nauk je črpal v Angliji, ki je klasična dežela kapitalizma. Mislim, da sta v tem oziru izhodišče in smer njegovega nauka utemeljena: načelna kritika zesebne lastnine proizvajalnih sredstev in zahteva po njih socializaciji. V koliki meri, kdaj in kako se naj socializacija vrši, to pa ne more biti rešeno po enem kopitu: povsod ob istem času enako.
V	tolažbo. »Prevratnih elementov« je v Sloveniji vedno več. Spočetka so bili »prevratni elementi« le avtonomisti, klerikalci in radičev-ci. Sedaj so uvrstili patentirani pa-trijotje mod »prevratne elemente« tudi — čujte in strmite— demokrate, torej naj večje patrijote, ki so še nedavno najbolj rohneli nad »prevratnimi elementi«! Zaradi tega očitka je »Jutro« silno užaljeno. A popolnoma brez potrebe. Gospodje bi morali vendar vedeti, da imajo »prevratni elementi« v Sloveniji in v državi ogromno večino, vedeti bi morali dalje, da pomeni naziv »prevraten element« veliko čast, do katere se ne pride tako laihko, in da bodo v doglednem _ času prevzeli »prevratni elementi« v svoje roke tudi vlado, državno vlado, z vsemi njenimi dobrotami vred, zlasti bla-
škim ministrskim prodsednikom pa mora angleška vlada govoriti kratko in jasno.«
#
Kiikor je videti, te besede niso posebno prijazne. V tem tonu ne piše samo »Observer«, ampak tudi veliko število drugih angleških listov, tako da zaključek ne bo nepravilen, če smatramo za možno, da pride med Anglijo in Francijo prej ali slej tudi do oboroženega spopada — to je, do nadaljevanja svetovne vojne.
Tak spopad pa utegne temelje tistih držav, ki jih je ustvarila pariška mirovna pogodba, prav temeljito zrahljati. Med temi državami se nahaja tudi naša. In tu nastane vprašanje: Če pride do novih, težkih odločitev — ali bomo Slovenci zopet tako lepo »pripravljeni« na težke dni, kakor smo bili »pripravljeni« 1. 1914. in 1.1918.?
Biti pripravljen — to je vse.
Drugačna pa je stvar s Pašičem. Tudi ta je odpotoval »neznano kam«. Vsaj vlada pravi, da »ne ve za njegovo bivališče«. Ta trditev je seveda debela vladna laž. Da vlada ne bi vedela, kje je njen predsednik?
Vlada Pašičevo sedanje bivališče namenoma prikriva sicer ga prikriva s tem, da spušča preko svojega časopisja v svet vesti, da je Pašič istočasno na Bledu, na Francoskem, na Češkem itd. Kar uprizarja vlada z vestmi o Pašičevem bivališču, ni več komedija za pasje dni, ampak je že nesramna foparija vsega prebivalstva v kraljevini SHS. Pašič ni privatna oseba, ki. lahko gre, kamor hoče, ampak je predsednik vlade, ki ima svoje dolžnosti.
Namen Pašičevega potovanja v inozemstvo je političen. Kaj pa Pašič tam sklepa, s kom se razgovarja, s kom se pogaja? to naj bi vedel le on in njegova »partija«, vse druge pa, ki smo »državljani« (pravilnejše: podaniki ali podložniki) te države, pa naj čisto nič ne skrbi, kako on z našo koža baranta po širokem svetu!
Nikjer na svetu ni mogoče, da bi predsednik vlade »ušel« ali »pobegnil«. Pri nas je mogoče tudi to!
■Sicer pa mislimo, da bo Pašiče-va kupčija s Francijo na naš račun šla nekoliko bolj trdo.
Potrebujemo izobrazbe in nravnosti; zakaj ne pozabimo, da ni dovolj, ako ustvarimo socializem: treba ga je tudi ohraniti. Nov družbeni red mora biti boljši od starega. Ali bi bilo kaj pomaganega, ako bi ga morali vzdrževati z nasiljem in ne z zavestjo ljudstva? Zato ne zadoščajo samo želje, ampak delo. Številna množica prihaja do veljave s svojo fizično silo pri rušitvi, a za ustvarjanje je treba duševnih moči, to je volje in znanja.
Lončar, Politika in zgodovina.
ta časten naslov tudi demokratom priznati, ker tega naslova ne morejo podeljevati »Jutranje Novosti« ali pa »Narod«, ampak samo tisti, ki ga že imajo. S tistim »haben allergnadigst taxfrei den Titel zu verleihen geruht« pri »prevratnih elementih« ni nič. Pri »prevratnih elementih« je taksa, visoka taksa, nič zastonj kakor pri radikalih. Če bodo pa demokrat je pridni in če sc bodo izkazali vredne visoke časti, ni izključeno, da jih »prevratni elementi« sprejmejo medse za polovično takso. G. dr. Žerjav naj si stvar premisli, ker hiti minister, ni tako »ohne«.
Najboljši odgovor. Župani ko dobili poziv, naj ovadijo oblasti vtse protidržavne elemente. Na ta poziv
vemo mi za jako dober odgovor. Ovaditi je treba vse ljudi, kar lazi in hodi po Sloveniji. Vt>ak naj ovadi vse svoje »znance, tako da bo vsak človek v Sloveniji vsaj trikrat »zapisan«. Potem se bo mogoče slavna oblast enkrat spametovala in ne bo več posnemala ranjkih dunajskih traparij.
»Kako postaneš prevraten element«? Naroči si »Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12.
Kar kdo išče, to najde. Komaj se je bil raznesel glas, da je Radič odšel neznano kam, je že dala vlada razglašati po svojih časopisih, da je »pobegnil«, da je svojo »republiko« pustil na cedilu, da je strahopetec, da je odšel na Dunaj, na Madžarsko in v Italijo, kjer kuje z raznimi sovražniki domovine črne naklepe proti lastni državi itd. Take vesti je dala vlada širiti med ljudi, da Radiča pri njegovih pristaših spravi v slabo luč. Dobila pa je kmalu zaslužen odgovor. Vodstvo hrvaške republikanske stranke je dalo namreč razglasiti, da so pripravljali na Radiča atentate, in sicer krogi, proti katerim se Radič ne more braniti. — Sedaj pa ima vlada, kar je iskala.
Kje je Radič? Radie je na varnem in se mu prav dobro godi.
Kaj dela Pašič? Pašič prebira odgovor angleške vlade na francosko spomenico glede plačevanja vojne odškodnine od strani Nemcev in išče po celi Evropi barona Hairt-wiga. (Baron Hartwig je bil pred vojno ruski poslanik v Belgradu, ki je vodil ob enem vso srbsko vnanjo politiko. Op. ured.)
Angleški odgovor. Nemci so vojno izgubiti in morajo plačati odškodnino. Francozi jo tirjajo z vso strogostjo. Angleži so pa mnenja, da je francoska polit ika napačna in so dali svojo nezadovoljnost francoski vladi prav jasno razumeti. Iz angleškega odgovora na zahteve francoske vlade je razvidno, da se danes gledajo Angleži in Francozi kot pes in mačka. Zavezništva med obema je konec. Vsled te izpremem-be se morajo sedaj vse države odločati, ali bodo podpirale Francoze ali Angleže. V neprijeten položaj je prišel vsled tega tudi Pašič, ker ne ve, kam bi. Kaj bi on dal, če bi natanko vedel, da se bodo Slovenci in Hrvatje z vso vnemo vojskovali za francoske kapitaliste! Ampak ta Radič, ta vražji Radič ...
Zakaj je vlada železničarje mili-tarizirala? Ker se je minister za promet bal, da bi kje na progi ne obtičal vlak, s katerim se je peljal rumun-ski kralj na Bled. — Bok ohrani, Bog obvari itd.
Kako dolgo naj čakajo uradniki na zvišanje svojih plač? Tako dolgo, da lw> J ugoslovanska krona vredna 1 dolar. Takrat plač ne bo treba več zvišati, ampak bo zadoščala dosedanja plača. Tako svetuje uradnikom »Slov. Narod« in prav ima. Kakoršen list uradniki podpirajo, takega pa imajo. Vsak ima, kar zasluži.
Nova šola. V Ljubljani se ustanovi nova šola za moderno politično priklanjanje. Na to šolo opozarjamo zlasti slovensko inteligenco. S to šolo bo združen tudi poseben tečaj za umetno hlapčevanje vladi. Vsa potrebna tozadevna pojasnila bo pravočasno objavil »Slovenski Narod«.
Kmetje, berite »Slov. Narod«! Berite prvo stran, da boste sami spoznali, kakšna je slovenska (?) »inteligenca«. Berite zadnjo stran, da boste spoznali, kdo to »inteligenco« podpira. Po tem se ravnajte in bodite možje, samozavestni možje!
»Kilava država.« Tako imenuje Jugoslavijo veliki angleški list »Manchester Guardian«, ki je objavil pod tem naslovom uvodni članek o naših notranje-političnih razmerah. Mi lista nimamo, zato se zaenkrat, dokler ga ne dobimo, zadovoljujemo z izvlečkom, ki ga je objavil »Slovenski Narod«: »Jugo-slovenska vlada se še vedno zaman trudi, da bi končala hrvatsko avtonomno gibanje. Vsak nov poizkus kaže skrajno nestabilen položaj v
novi luči. Ko je bila leta 1918. ta država ustanovljena, so jo splošno smatrali kot enega obeh stebrov — drugi naj bi bila Češkoslovaška — na katerem naj bi slonela nova, zdrava politična konstelacija v srednji Evropi. Češkoslovaška je to upanje opravičila, Jugoslavija pa je nam nudila do sedaj samo razočaranje. Vzrok leži v tem, da 'se politiki stare Srbije, odgojeni v šoli neprestanih balkanskih prepirov, ne morejo povzeti do spoznanja, kaj je potrebno veliki in bogati državi. Ko so rse hrvatski politiki 1915 leta tajno sestali z zastopniki srbske vlade v Ženevi in položili temelj nove države, je bilo sklenjeno, da bo ta država obsegala več pokrajin kot enakopravne člane v širokem federativnem okvira, kar jim bo omogočilo najširšo lokalno avtonomijo obenem z močno centralno vlado. Zagotovilo v tem smislu je dobil Zagreb 1918. leta, ko so zastopniki Hrvatov in Slovencev podpisali akt ujedinjenja s st'bsko kraljevino. V tem duhu nadaljuje avtor svojo sodbo o naši državi, opisuje nezadovoljnost Črnogorcev in Makedoncev, hvali Radiča in njegovo abstinenčno politiko in prihaja do za-.ključka, ki je zelo zanimiv: »S sigurnostjo lahko trdimo,« sklepa člankar, »da vse represalije vlade proti hrvatskim avtonomistom ne bodo imele druge posledice, nego da pospešijo razpad kraljevine.«
»iSlov. Narod« si seveda ni mogel kaj, da ne bi bil pripomnil, »da se čudi, da take članke sprejema resen list.« Mi se temu ne čudimo. Angleški listi pišejo namreč vedno to, kar je. Če bi angleški trgovci in bankirji brali v angleških listih o Jugoslaviji ugodna poročila o nas, bi nam tudi dali kredit. Če bi pa videli, da so ob svoj denar prišli vsled lažnjivih poročil angleških listov o Jugoslaviji, bi nad uredništvi takih listov drugače zaropotali. Med »slovensko inteligenco«, ki se pirsti dnevno fanbati od različnih »Narodov«, in pa med angleškimi bankirji je velika razlika!
Militarizirani železničarji. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, izide v kratkem »Verordmungs-blatt«, ki bo objavil napredovanja militariziranih železničarjev. Napredovanj in odlikovanj bo kar deževalo. Državnim železničarjem je danes lahko žal, da se niso priključili štrajku.
Iz službe je odpuščenih oziroma upokojenih veliko število slovenskih železničarjev. Na njihova mesta prihajajo srbski železničarji, n. pr. na Jesenice. — Jetzt fahr’ mr’ wieder Eisenbahn — Hurraaah, juch-lreeee — Um fiinfzig Pfenni-cheeee...
K izstopu iz radikalne stranke trafik. Kopina iz Maribora (Slov. 5./VIII.) dovolite mi to-le pojasnilo: Deputacija, ki se je 3. marca t. 1. predstavila fin. min. Stojadi-noviču za povišek provizij tobaka, ker tam doli baje odklanjajo vsak povišek, in se zadovoljujejo s 5%; bi pač mogla izčrpno predočiti in pojasniti težkoče naših trafikantov
v	Sloveniji, napram onim na Srbskem. Kajti poznamo razmere v Belgradu, ko imajo posamezni trafikanti pod seboj od 5 do 10 trafik, pri nas je žal nasprotno; na eni trafiki je soudeleženih po 2—3 družabnikov!! Reelnost naših trafikantov ni za primerjati onim tam preko Belgrada, ali v Banatu, kaj ii primerilo se je mojim znancem,
ki sta zahtevala Vardar cigar ete, da so stale po S K in Kosovo pa 6 K kos, ko sta proti takemu povišku protestirala, pa se jim je v obraz vrglo »»šta me briga — kdor nema para neka ne puši!!« Torej take stvari bilo bi dobro privezati in g. ministru, pojasniti, zakaj se lahko odpovedujejo tamošnji trafikanti višji odstotni proviziji, ker imajo z manjšimi odstotki pri več trafikah in samolastni določbi prodajnih cen, vsekakor boljšo »zarado« kot pa mi slovenski ubogi pošteni trafikanti!
Za pasje dni. Slovenskim ljudem se ne godi doibro. Oni mrmrajo
Radič in Pašič.
Misli.
Dnevne vesti.
gajno. Vprašanje je seveda, če bodo stari »prevratni elementi« hoteli
in so nezadovoljni. Tega mrmranja pa vlada ne posluša rada. Zato je vlada naročila svojemu vernemu hlapcu, naj ljudi potolaži. In veliki lilapec je šel in začel ljiuli tolažiti tako-le: Oj, pridite k meni vi vsi, ki ste obloženi in obteženi z nadlogami, da vam pomagam. Približaj se mi posebno ti, jadna in bedna slovenska »inteligenca« Zakaj si jadna in bedna, zaikaj si bosa in lačna? Zato, ker si neumna. Zakaj pa »trajkaš? Jaz pa ti pravim: Ne štrajkaj! In dalje ti pravim: Ne delaj vladi sitnosti! Kdor hoče biti sit in obut, mora iti z vlado in mora biti vladi zvest in ji mora služiti. Služiti— to pa se pravi biti hlapec, večen hlapec, ponižen hlapec in pokoren hlapec. Samo toke hlapce gospodarji obrajtajo in jim dajo kruha, dobrega črnega kruha in :kos-ti, kakor se spodobi za hlapce. Zato morate vladi služiti, pa boste sdti in obuti. In kar je glavno: Nikdar si ne domišljujte, da imate možgane, da ž njimi mislite! To je stvar vlade. Torej še enkrat: Nič misliti in služiti! To bodi naše geslo, pa boste postali »pisai^ji« in »sekretarji« od prve do pete »klase«, za kaj več. pa tako niste zreli. — In vi, kmetje in delavci! Zakaj stokate? Zakaj tudi
vi	nočeite služiti vladi? Če sto že od nekdaj služili, zakaj ne bi še danes? In zato vam povem: Služite in služite in dobili boste rjave kontenine in vaše žene moderpolana in ovsenega kruha vam bodo dali vsak dan, da boste siti in oblečeni. Samo služite in služite slavni vladi! — In vi trgovci in obrtniki — zakaj stokate? Vaša vzvišena naloga je, da plačujete in plačujete in plačujete! Kam pa slavna vlada deva denar, vas prav nič ne briga, ker mi živimo v demokratični in svobodni državi! Služite, plačujte in molčite!« — In ko je velik hlapec svoje delo opravil, je šel k svojemu gospodarju in mu rekel:	»Poglej,	gospod,« storil
sem, :kar si mi naročil! Le poglej, te zaibikane Slovence, kako lepo služijo! Uradniki se ti .klanjajo do tal, trgovci ti plačujejo in plačujejo in kmetije molčijo — ali nisem priden?,« Tn ko je veliki hlapec te 'besede izgovoril, mu je dal gospod brco, veliki hlapec pa je vskliknil ves zadovoljen: »Oj, gospod, kako velika je tvoja misel! iše enkrat me brcni in še enkrat, da bodo ljudje videli, kako .sem priden in zvest!« — Kaj pravite, kdo je ta veliki hlapec?
»P. v.« To sta začetni črki nem-vškiih besed »politisch verdiichftig« — politično sumljiv, nezanesljiv. Tik
pred svetovno vojno je bila namreč začela stara avstrijska oblast vse ljudi sortirati kakor branjevci čebulo in je postavila na eno stran goreče in vnete »patrijote«, na drugo stran pa »politično sumljive in nezanesljive« ljudi, lki so bili seveda sami »prevratni elementi« in »veleizdajalci.« In ko je bilo sortiranje .v glavnem končano, je prišla vojska. Takrat so takoj »patrijote« poslali na vama mesta v zaledju, »politično sumljive« ljudi pa so dedoma poslali pod policijsko nadzorstvo, nekatere so »konfinirali«, dingo »internirali«, nekatere zaprli itd. One pa, ki so bili še porabni za vojake, je doletela »najvišja čast,« da so »sTneli« braniti domovino v prvih roviih in zakopih ... »Sortiranje na »patrijote« in »politično sumljive« se je med tem pridno nadaljevalo in pri »sortiranju« so pridno pomagali vsi, brez razlike vere in narodnosti in strankarske pripadnositi, ki so imeli s svojimi bližnjimi za poravnati kakšne račune. Če se je hotel n. pr. krčmar ali pek itd. iznebiti neprijetnega konkurenta, ga je »osumil« in konkurenca je izginila ali v arest ali pa na fronto. Tako so se ljudje »sortirali« drug dragega dokler »p. v.« ni postal naravnost časten naslov, prav tako, kakor danes »prevraten element«, in dokler splošni polom ni napravil vsem tem svinjarijam žalostnega konca. — Tako je bilo nekdaj in danes bo tudi tako. Danes ima jo župani nalog, da vse ljudi, ki odhajajo k vojakom, sortirajo po starem receptu in jih označijo kot »patrijote« ali kot »prevratne elemente«. In tako se bo ponavljala stara zgodovina: Kdor se hoče iznebiti kakšne konkurence, naj konkurenta kar naznani vojaški oblasti, da je »protidržaven.« Vojaška oblast ga bo že ozdravila nekje »tamo doleko, daleko kraj morja.« In divje gonje na »prevratne elemente« se bodo udeleževali prav vsi, brez razlike vere, narodnosti in strankarske pripadnosti. Z ozirom na okolnost, da se bodo lova na »elemente« udeležili prav vsi, pa naj bo vojaška oblast prepričana, da bo koncem koncev našla pri prav vseh vojačkih obveznikih »p. v.«, ker bo radikal ovadil klerikalca, klerikalec socialista, socialist liberalca, liberalec komunista in tako dalje vsevprek. Za prvi rov bo torej dovolj blaga na razpolago. Pa pravijo, da je stare Avstrije konec! Taka stara in solidna firma ne umrje čez noč. Samo ime je nekoliko spremenila in »kšeft« gre naprej.
Novo geslo komunistične internacionale: delavsko-kmečka vlada.
L. 1922. je le malo manjkalo, da ni svetovni kongres komunistične intemacijonale izobčil voditelja francoskih revolucij onarnih malih kmetov komunista Jeana Renauda. Souvarine in drugi pristaši delavske diktature so mu očitali, da uvaja v komunistično stranko Francije kmete, ki so nalomeščansko razpo-
skega komunista, zakaj se je Mussoliniju posrečilo splezati na državno krmilo in streti socijaliste in komuniste, mu je dotični proletarski voditelj odgovoril: »Ker nismo znali pravilno upoštevati kmečkega vprašanja.«
Letos je več vodilnih slovenskih komunistov izstopilo iz vodstva ko-muriistične 'stranke, ker je srbska centrala v Belgradu zastopala stališče, da je delavec vse v komunistični stranki, kmet pa nič. Ti vodilni slovenski komunisti niso stopili v ozadje zato, ker so morda mislili, da delavec ne sme imeti važne besede v komunistični stranki, temveč so se umaknili zato, ker so bili mnenja, da se v agrarni državi mora delavec naslanjati na kmeta, če hoče priti naprej.
Iz vsega tega vidimo, da je bilo v komunistični intemncijonali dovolj nerazumevanja napram kmečkemu vprašanju in da so nekateri voditelji morali celo izstopiti iz vodstva zato, ker so trdili, da delavec brez kmečke opore ne more priti naprej, ravnotako kot si kmet ne more pomagati brez zavezništva z delavci. Tako je bilo doslej. Toda časi se spreminjajo in ljudje z njimi. N. pr. Zinovjev, predsednik izvršilnega odbora komunistične internacionale, se je že tolikokrat izpre-menil, da sam sebe več ne pozna. Leta 1919. in 1920. je trdil, da bo prihodnjega leta vsa Evropa sovjetska republika, zdaj mož trdi, da bo treba počakati še dvajset do štirideset let. Morda se moti, kot se je že večkrat.
Tako je letos komunistična internati jonala spremenila tudi svoje stališče napram kmečkemu vprašanju. Letos se je v Moskvi sestal širši izvrševalni odbor komunistične intemacijonale in je postavil ge-„slo: delavsko-kmečke vlade. Zavrgel je staro marksistično stališče, da so kmečki posestniki zastarel gospodarski razred in je po bridkih izkušnjah v Rusiji, na Ogrskem, v Italiji, v Jugoslaviji in drugod prišel do tega, da so kmetje tudi ljudje in sicer zelo važni ljudje, Id lahko
veliko pomagajo, lahko pa tudi veliko skazijo.
Letos se je torej komunistična intemacijonala postavila na stališče, da delavci ne smejo zahtevati oblasti sami zase, ampak v zavezništvu s kmeti. To stailišče je zelo pametno. Človek se le vpraša, kako je to, da letos to prepričanje oznanjajo tisti ljudje, ki so lani pljuvali po njem. Človek se le vpraša, zakaj ni pri komunistični intemarijonali nobene morale in zakaj ne stopijo v penzijon dotičniki, ki so jo že toli-krat zafurali? Ali je komunistična intemacijonala tudi nasledna monarhija ali udobno koiito za par netalentiranih neznačajnežev?
čestitajoč večinskim komunistom k pametni spreobrnitvi, ki nima ničesar opraviti z Mariksovim industrijskim komunizmom, jim želimo le, da bi tudi v Rusiji izvedli v dejanje novo geslo. Dokler bo tam imelo pol miljona kmetov enega poslanca, pol miljona delavcev pa pet poslancev, slovenski pa tudi evropejski kmet ne bo mogel verjeti v spreobrnitev Zinovjeva in Trockega. Zatorej, gospodje, če ste se spreobrnili v duši, spreobrnite se tudi v dejanju.
Živela kmečko-delavska vlada!
Čevlji z znamko „Peko“ domačih
tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg: štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, Telefon 220.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI* ZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani
M	"
Popolnoma varno L naložite stoJ denar y I!
loženi. Njihovo stališče je bilo, da spadajo v komunistično stranko samo tovarniški delavci in mezdni poljski delavci in dninarji na kmetih. Renaud se je komaj izognil precepu izključitve.
Ko je letos mladi jugoslovanski komunist Slavko Cihlar vprašal v Berlinu nekega voditelja italijan-
| VZA3EHK1 mHICI j V LJUBIMI
:-i	jr.	z. z o. ac.
■
«	sedaj poleg nunske cerkve
S	po leti 1.1923 v svoji lastni pa-
5	lači ob Miklošičevi cesti poleg
hotela „Union".
!	Hranilne	vloge se obrestujejo
i	po 6°/0	brez odbitka rent-
■	nega in	invalidskega davka.
S	Vloge v	tekočem računu se
obrestujejo po 5 1/20/o-J	Hranilne vloge vezane na
dobo pol leta po © V2°/o*
■
5	Večji vezani zneski se obre-
stujejo po dogovoru.
Mova M rajala!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politi&a in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji,
O	socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte l Cena Din 30'—. Po pošti Din 30 60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi. Tam se dobe tudi
„Novi zapiski"
Jetnik 1922. Nevezan izvod Din 25’—.
Pa
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri OSVALD DOBEIC, Ljuhijana Sv. Jakoba trg štev. 9.
Papirna trgovina IVAH BiUŠ£B
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Viktor Šober
I^ubljana, Sv. Jakoba trg št. 4.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i.t.d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
C3iss-feO.«»
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
OSVALD DOBE1C, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
IVAM SAX, Ljubljana
Stari trg Ste*. 8,
priporoča svojo trgovino manufaktur-nega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu!
BRATA BRUMSKOLE
d. Z O. x.
LJUBLJANA, Židevaka ul. 5.
Priporoča se cenjenemu občinstvn na novo otvoijena konfekcija za dame in gospode. Modni salon. Naročila po meri se sprejemajo. Konkurenčne cene. — Postrežba solidna l
nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Lepota S
Ako hočete imeti lepo, nežno lice uporabljajte »Aika«- lilijino kremo, katera odstranjuje razne izpuščaje na koži. Prepričajte se in naročite po pošti. Drogerija ANTON KANC, Ljubljana.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
59«
Bgacas
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk, svetovno znane tovarne „Junghansa. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
■a
S
■
I
Perilo čevlje
klobuke
ter razno modno in galanterijsko blago kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNITRG ŠTEV. 2.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO S EV AR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
••■•»•■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■J«
C5rlLJ3M:i
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi špecialistu
IME. X. Nepat
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12.
IMi nka Horvat
Ljubljana, Stari trg 29. ’
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
FR. SLOVMIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek In manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
V® la ■ na ■ i	^ najlepši legi ob Bohinjskem jezeru
K fl II 1 H I 1	Se naliaia h0*61 §v- Duh s 30
U Ulil 111 0	opremljenimi sobami in novo vpeljano
■	električno razsvetljavo v sobah. Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Ža mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
§	Arhitekt in mestni stavbenik
|	VILJEM TREO
j	LJUBLJRNH
\	Gosposvetska cesta štev. 10.
S
■
■
£	Telefon infcer. št. 103. Ustanovljeno 1850.
a
■
I	se priporeča za zgradbe vseh
l	vrst
■
l	Izvršuje načrte in proračune.
Lekarna dr. Babrijel Piccoli
naznanja cenjenemu občinstvu, da se je preselila s svojo lekarno v sva novo predelane in najmoderneje urejene prostore v lastni hiši
na Dunajski cesti štev. 6.
Ob tej priliki se cenjeno občinstvo naproša da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi nadalje svojo ------------naklonjenost.----------------
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
n
m
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
S*x»®d.a.j£b
premog
pr*
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemshi premog in to&s vsake vrste in vsaNegalzeora
p;	ter	priporoča	posebno
g la ithoslovailii In angleShi hohs za livarne in domaSo g aparabo, kivaiti premog, črni premog in Mete.
B	Naslov:
S	PROMETNI ZAVOD ZA PREMO G
s	d. d. v LJUBLJANI, Miklošičeva o. št. I5./II-	©
m	m
BBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBEHB m
KLOBUKE
slamnike, čepice, kravate, srajce, ovratnic in drugo moško modno blago ter orlovske potrebščine kupite najceneje pri IVAN KU-NOVAR, Ljubljana, Stari trg, 10.
3<S><šgXL®<Sg><S£>H
Teodor Horn, Ljubljone |
Poljanska cesta št 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih In vodovodnih instalacijskih del kakop tudi za pokrivanje streh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po liajnlžji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
tonska Mi t d. podružnica Ljubljana
Zagpeb pr®je Jugoslovanska Union-Banka Beograd
Bjelovar, Brod m. S*, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, BRariStor, Eftonoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sosnbor, Sušak, ŠaSbac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija a Buenos Aires (Argentina).
flfiiipije: Bifdgpest: Dalton Ban!; p. t. SpSit, 3ugosl. ind. bsnfus Kien: Banhhaus Milen Robert itandsr. OeSniiSca glaveiica 200,000.000 K
Izvršuje vse bančne posle najkuEanineje. — Vloge na vSsžne knjižice se obrestujejo do nadaljnega po
C
na
Isto.
lii Najb^Bjša in najsigu^ejia prilika za štedenjei
lij	  —	■
Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št« 6 (tik za franc« cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
If' 5%
bpez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica- v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad MO milijonov kron hranilnih vlcp In nad 1,100.000 kron rezervHlh zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu.