GDK: 907.2:904:(497.12.05 Snežniška-Javorniški masiv) Turizem v snežniško-javorniških gozdovih Tourism in the Forest of fhe Snežnik and Javorniki Elizabeta HABič• Izvleček Habič, E.: Turizem v snežniško-javorniških go- zdovih. Gozdarski vestnik št. 3/1995. V slovenšči­ ni. V prispevku je predstavljeno snežniško-javorni- ško območje, kjer se razprostira prek 40.000 ha velik nenaseljen kompleks gozdov ter opisano današnje stanje izrabe tega območja v turistične in rekreativne namene. Opisane so možnosti za razvoj obeh dejavnosti na tem območju ter vloga in naloge gozdarjev pri njunem razvoju. Ključne besede: turizem, rekreacija, kras, fun- kcije gozdov, raba gozdov. Spominjam se dogodka iz študijskih let. ko nas je profesor popeljal na ekskurzijo v globino snežniških gozdov. V ranem jutru smo z avtobusom rinili po ozkih gozdnih cestah in kar na lepem nam je pripeljal naproti osebni avto s francosko registracijo, v njem pa štirje popolnoma izgubljeni in hudo prestrašeni Francozi. Kdo ve, kako dolgo so že tavali po labirintu gozdnih cest pod Snežnikom. Z obrazov jim je bilo brati olajšanje, da so končno naleteli na ''živo dušo'; ki jim lahko pokaže pot iz gozdov v obljudene kraje. Bili so rešeni. 1 PREDSTAVITEV OBMOČJA THE PRESENTATION OF THE REGION Osrednji del postojnskega gozdnogospo- darskega območja je gorski hrbet Javorni- kov in Snežnika. Od Postojnskih vrat, naj- zložnejšega prehoda iz osrednje Slovenije proti morju, se v dinarski smeri SZ-JV razpotegne do najvišjega vrha, Snežnika (1796 m) in naprej, čez hrvaško mejo v * E. H., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9,SLO Synopsis Habič, E.: Tourism in the Forest of the Snežnik and Javorniki. Gozdarski vestnik No. 3/1995. ln Slovene. The topic of the article is the presentation of the Sneznik-Javorniki region, where there is an over 40 000 ha large, uninhabited forest area, as well as of the present state regarding the utiliza- tion of the region for touristic and recreation purposes. The possibilities of the development of both activities in this reg ion and the role and tasks of foresters in the development thereot are descri- bed. Key words: tourism, recreation, karst, forest functions, forest utilization. Gorski kotar. Visokokraške planote, porasle s strnjenimi gozdovi, so brez površinsko tekočih voda. Te lahko srečamo šele na obrobju kraških polj ob vznožju masiva, ko iz številnih kraških izvirov privrejo iz pod- zemlja. Značilna kraška polja, ki obdajajo gorski masiv na vzhodnem in zahodnem obrobju, ter številne kraške pojave pove- zuje reka sedmerih imen (Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Unica, Pivka in Ljublja- nica). Prostrani snežniška-javorniški gozdovi so s površino prek 40.000 ha eden največjih strnjenih, nenaseljenih kompleksov v Evro- pi. Slabih 60% površine, predvsem v osred- njem, najvišjem predelu, je v državni lasti (točnega podatka ni mogoče dobiti, ker denacionalizacija še ni končana). Preostala površina je razdrobljena na manj kot hektar velike parcele nekaj tisoč lastnikov. Večino območja poraščajo rastiščno zelo pestri jelovo-bukovi dinarski gozdovi, saj se zaradi razgibanega reliefa, razlik v naravi apnencev, različne globine tal in drugih naravnih dejavnikov rastišča mozaične pre- pletajo. Z višino jelovo-bukovi sestoji preha- jajo v visokogorske bukove gozdove, ti pa v subalpinske bukove gozdove, ki med 1500 in 1600 m nadm. v. dosežejo zgornjo GozdV53,1995 141 Turizem v snežni~ko·javorniških gozdovih gozdno mejo. Nad njo se vzpenja le bota- nično izredno zanimiv vrh Snežnika, obdan z vencem temnozelenega ruševja. Relativno dobro ohranjeni in strnjeni na- ravni gozdovi so domovanje številnih žival- skih vrst, med katerimi ne manjkajo niti medved, volk, ris, divja mačka ter druge vrste divjadi in številne ogrožene in redke vrste ptic. Razen nekaj sto hektarov gozdnih rezer- vatov in varovalnih gozdov na ekstremnih rastiščih, na katerih ne gospodarimo, imajo snežniška-javorniški gozdovi izrazit lesno- proizvodni pomen. Pomembni so tudi za- radi zagotavljanja zdrave pitne vode prebi- valcem na njihovem obrobju. Druge ekolo- ške (varovalne, biotopska, klimatske) in socialne funkcije (zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, obram- bna, estetska, varovanje naravne in kul- turne dediščine) so poudarjena le na posa- meznih mestih, predvsem v okolici naravnih znamenitosti. 2 TURIZEM V SNEŽNIŠKO- JAVORNIŠKIH GOZDOVIH DANES 2 TOURISM IN THE FORESTS OF THE SNEŽNIK AND THE JAVORNIK! TODA V Postojna je zaradi Postojnske jame eden v svetu najbolj znanih slovenskih turističnih krajev. V njeni bližini pa je na obrobju snežniška-javorniškega masiva in v njego- vem osrednjem delu še cela vrsta naravnih in kulturnih zanimivosti, privlačnih za turiste in izletnike. Naj navedem le najpomembnej- še: Kalič - smučarski center, ki "oživi" le, kadar je narava radodarna s snegom ali vsaj z daljšimi obdobji mrzlega vremena, ko je možno delati umeten sneg. Gozdovi so se umaknili smučiščem in infrastruktur- nim objektom. Planinsko polje s Planinsko jamo in Unico - kot "idealen" (ker je nebranjen) kraj za piknike v naravi ga obiskujejo predvsem izletniki, doživetje popestri obisk Planinske jame, najštevilnejši pa so tu ribiči , saj je Unica ena najkvalitetnejših ribolovnih rek v Sloveniji. Gozd, ki obdaja polje, je le kulisa kulturne krajine. 142 GozdV 53, 1995 Rakov Škocjan - zbirka enkratnih kraških pojavov je zanimiva predvsem za skupine šolarjev iz vse Slovenije in udeležence drugih ekskurzij. številni so tudi izletniki - neredko se zgodi, da v poletnih vikendih tako rekoč zmanjka primernih(?) prostorov za piknik. Po dolini je speljana naravo- slovna učna pot, ki predstavlja gozdove in različne kraške pojave. Za obiskovalce učne poti je gozd, poleg kraških pojavov, osnovna vsebina in hkrati motiv njihovega obiska, za ostale pa le prijeten kraj za posvečanje drugim dejavnostim. Cerkniško jezero - izjemna naravna zna- menitost, privlačna za izletnike in turiste, ribiče in ornitologe. Gozd se na zahodni strani spušča tako rekoč v jezero, vendar zaradi značilne strme obale skorajda ni obiskan. Grad Snežnik - kulturni spomenik v le- pem naravnem okolju, točka, kjer se usta- vijo praktično vsi izletniki in turisti, ki obiš- čejo ta odmaknjeni predel naše dežele. Gozd je kulisa, ustvarja prijeten ambient. Mašun - slikoviti lazi sredi gozdov in staro lovsko, kasneje tudi delavsko nasta- nišče. Kraj za izletnike, vse bolj tudi za domače in tuje turiste (predvsem iz obmor- skih krajev), ki iščejo mir, svežino in odmak- njenost od hitečega vsakdana. Gozd je tu lahko osnovna vsebina in hkrati motiv njiho- vega obiska, za izletnike pa je predvsem tvorec prijetnega ambienta. Sviščaki - naselje počitniških hišic, ki se je bolj ali manj nenadzorovano razrasle in se še širi, smučišče in najpogostejše izho- dišče za vzpon na Snežnik. Za večino dejavnosti je gozd tu le velika, slabo bra- njena površina. Snežnik - najvišji in najprivlačnejši vrh. V vseh letnih časih se nanj vzpenjajo pla- ninci in izletniki. Gozd je okolje, skozi kate- rega pelje pot na vrh. Na obširnem območju snežniško-javorni- ških gozdov potekajo tudi številne druge dejavnosti, ki uporabljajo gozd kot privlačno okolje, ne pa tudi kot vsebino, npr. pohod- ništvo, gorsko kolesarjenje, motociklizem in reli po gozdnih ·cestah ter podobno. Posledica tega je škoda v naravnem okolju, ki se izraža na različne, bolj ali manj razpo- Turizem v snežniško·javorniških gozdovih znavne načine (poškodovane ceste in poti, uničeni objekti v gozdu in signalizacija, vnašanje nemira v gozd, številna divja ku- rišča, odpadki, onesnaženje gozdov ... ). Zaradi razsežnosti prostora in odsotnosti, neorganiziranosti in zakonske nemoči "nad- zorne" (gozdarske?) službe je te dejavnosti skorajda nemogoče spremljati, nadzorovati in preprečevati. Pri naštevanju turističnih dejavnosti v naših gozdovih ne smemo pozabiti lov- skega turizma. V gojitvenem lovišču Jelen ima že dolgoletno tradicijo. Uveljavljen je sistem prodaje lova v paketu. Osnova tega sistema je en lovski gost v enem revirju, ki vnaprej odkupi določeno število jelenov in srnjakov po enotni, dovolj visoki ceni. Plača tudi spremstvo na lovu z nastanitvijo, zato pa ima prednostno pravico do vstopa v lovišče prek cele lovske sezone. Ker visok stalež rastlinojede divjadi povzroča v go- zdovih veliko škodo in močno zavira, če že ne onemogoča naravno pomlajevanje, si gozdarji in lovci prizadevamo, da bi rastlin- sko in živalsko komponento ekosistema uravnotežili. To pomeni zniževanje staleža divjadi, za lovski turizem pa zmanjševanje dohodka. 3 MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V GOZDOVIH SO, VENDAR OMEJENE 3 THERE EXIST POSSIBILITIES AS TO THE DEVELOPMENT OF TOURISM IN FORESTS YET THEY ARE LIMITED Prostrani snežniška-javorniški gozdovi in njihovo obrobje ponujajo s svojo pestrostjo in izjemnimi naravnimi danostmi precejšnje možnosti za razvoj primernih oblik turizma. Pri tem se moramo zavedati, da bo treba skrbno izbrati take oblike turistične dejavno- sti, ki okolja, v katerem se bodo razvijale, ne bodo hkrati tudi uničevale. Zato so neprimerne vse tiste oblike turizma, ki zah- tevajo, da se jim gozd umakne, zaradi katerih bi morali gozd izkrčiti. Neprimerne so tudi dejavnosti, ki v naravno okolje vnašajo nemir. Nesprejemljiv je torej vsakr- šen avtomobilizem, motociklizem ali upo- raba drugih vrst hrupnih strojev in naprav. Prav tako povečuje nemir in s tem posredno povzroča škodo predvsem številnim žival- skim vrstam vsakršna oblika množičnega turizma. ln kaj potem sploh ostane? Izletniški turizem, ki ponuja različne oblike spoznavanja narave, izjemnih narav- nih pojavov ter naravnih in kulturnih zname- nitosti, ali pa okolju prijazne oblike rekrea- cije, kot so pohodništvo, gorsko kolesarje- nje, orientacijski tek, jahanje, lokostrelstvo in podobno. Predvsem pa naj bi v gozdovih razvijali tiste oblike turizma, ki jim gozd daje vsebino: lov, fotolov ter strokovni turizem. Zlasti za razvoj slednjega so visokokraški dinarski gozdovi, kot naravni laboratoriji, izjemno zanimivi, saj je paleta odprtih vpra- šanj pestra, tako da snovi za preučevanje še zlepa ne bo zmanjkalo. Poleg omejitev, ki jih narekuje narava sama, je treba omeniti tudi omejitve, ki izhajajo iz naše družbe. Začnemo lahko kar z lastništvom. Res je večji delež snežniško- javorniških gozdov v državni lasti, res pa je tudi, da so nižji, najlaže dostopni predeli, ki prav tako dajejo precejšna možnosti za razvoj turizma v gozdovih, zasebni. To pa pomeni veliko težav pri uveljavljanju idej in izpeljavi turističnih, infrastrukturnih in drugih projektov. V kratkem pričakujemo sprejem zakono- daje z različnih področij (zakon o naravi, zakon o lovstvu, zakon o turistični dejavno- sti), ki bo prav gotovo odločilno vplivala na nadaljnji razvoj turizma v gozdovih. Morda še ni prepozno za morebitne dodatke in popravke. 4 VLOGA GOZDARSTVA PRI USMERJANJU IN IZVAJANJU TURIZMA IN REKREACIJE V GOZDNEM PROSTORU 4 THE ROLE OF FORESTRY IN THE DIRECTING AND EXERCISING OF TOURISM AND RECREATION IN lHE FORST SPACE 1. Zavod za gozdove Slovenije je odgo- voren za celovito in strokovno usmerjanje razvoja vseh slovenskih gozdov. 2. Kakovost turizma v gozdovih ni mo- goče razvijati brez tesnega sodelovanja gozdarstva in turistične dejavnosti. GozdV 53, 1995 143 Turizem v snežniško-javomiških gozdovih Iz teh dveh trditev že izhajajo številne naloge, ki čakajo gozdarje, da bi v gozd vnesli več reda tudi na tem področju in kolikor je mogoče omilili škode, ki nastajajo zaradi neurejenih razmer_ Za začetek bo treba uskladiti merila in ovrednotiti celoten gozdni prostor v pogledu turistične vloge_ Izločiti je treba posamezna območja, namenjena različnim turističnim dejavnostim, oz_ zavarovana območja, npr. mirne cone za divjad ali zaradi drugih vzrokov. To je mogoče narediti le s poglob- ljenimi študijami in analizami, z upošteva- njem tujih izkušenj in interdisciplinarnim sodelovanjem. Na osnovi dobljenih rezultatov bo treba gozdove primerno opremiti: gozdne pro- metnice s smerokazi in markacijami, ciljne točke pa z opremo za obiskovalce. Primerni smerokazi so lahko gozdu tudi v okras - delo Janeza Sedeja, dipl. inž. gozd. (foto : Elizabeta Habič) 144 Gozd V 53, 1995 Turistične programe in pakete bi morali skupaj pripravljati turistični delavci in go- zdarji, saj je pri tem potrebno znanje obojih. Na ustrezen način bo treba urediti tudi trženje, kar bo še posebej težavno v zaseb- nih gozdovih. Srečujemo se tudi s kadrovskimi in orga- nizacijskimi težavami znotraj gozdarstva ter seveda s finančnimi problemi, česar pa na tem mestu ne bomo podrobneje razčle­ njevali. Naši gozdovi so lepi. Zato in zaradi vsega, kar nosijo in varujejo v sebi, so vredni, da jih na primeren način predsta- vimo ljudem. Le če jih bomo poznali, jih bomo znali spoštovati in varovati in le tako bodo lahko trajno opravljali vse splošnoko- ristne naloge, ki jih od njih pričakujemo. Rakov Škocjan - biser slovenskega kraškega sveta. Mali naravni most. (foto: Elizabeta Habič)