december 2021 december 2021 brezplačno 04/2021 Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore o v a r zd n i o n č e ! Sr 2 2 0 2 1 kazalo KOLOFON Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le-to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: obcina@store.si, store.obcina@gmail.com. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2022 pričakujemo vaše prispevke do 15. februarja 2022. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Rosvita Jager Mojca Rožman Cvetka Šuster Ivanka Tofant Dušan Volavšek Foto naslovnice: Rosvita Jager Foto zadnja stran: Rosvita Jager Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1750 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 22 % davek na dodano vrednost. 2 3 10 12 20 21 22 25 26 28 30 44 45 Aktualno Zgodilo se je O delu društev Znan obraz Zanimivosti Živimo zdravo Dogajanje v Domu Lipa Duhovne strani Srebrne niti Utrinki iz osnovne šole in vrtca Vabila Koledar dogodkov OBČINA ŠTORE Udarmiška ulica 3, 3320 ŠTORE E: obcina@store.si T: 03/780 38 40 www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE T: 00/780 38 40 Uradne ure krajevne skupnosti Svetina: po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik) december 2021 Spoštovani občanke in občani! Zemlja je zopet opravila svojo pot okoli sonca in nam odmerila dvanajst mesecev, ki smo jih zapolnili vsak po svoje. Tudi to leto nam je usodo v veliki meri krojila epidemija, vendar verjamem, da je bilo kljub temu v tem času tudi veliko lepih dni, ki so se prelili v lepe spomine. O številnih projektih in investicijah, ki jih trenutno izvajamo v naši občini, vas sproti obveščamo, zato jih na tem mestu ne bom navajal, naj pa poudarim, da vse, kar delamo, delamo z mislijo na vse vas in vaše dobro. Na tej poti nismo sami, zato hvala vsem, ki ste v preteklem letu soustvarjali napredek naše skupnosti, ki ste jo delali lepšo in uspešnejšo, strpno in prijazno, solidarno in družabno ter veselo in radodarno. Čas merimo v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ko mine, se nikoli ne povrne, zato ga uživajte v tem trenutku, vsako sekundo posebej z mislijo, da boste s tem zapolnili svoje življenje z najlepšimi trenutki, z najljubšimi ljudmi in vsem tistim, kar vas osrečuje. Veliko zdravja in veselja v prihajajočem letu vam želim ter vesel božič vsem! Miran Jurkošek, župan Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje in želje ter izpolnijo pričakovanja. Vesel božič in vse dobro v 2022 vam želijo občinska uprava, občinski svet Občine Štore in svet KS Svetina Zaslišal se bo glas božičnih pesmi, v domovih se bodo prižigale praznične luči. Naj se Dete dotakne tvojega življenja. Sprejmi ga k sebi v svoj vsakdan, v težavah in uspehih. V letu, ki se poslavlja, smo se morali zopet veliko prilagajati. Zavedati se moramo, da je samo sprememba večna. Zato cenimo čas, ki ga lahko preživimo z nam ljubimi ljudmi. Kjerkoli in s komerkoli smo, pa se zavedajmo svojih želja. Teh nam ne more nihče vzeti. Naj se jih čim več uresniči! Blagoslovljen božič in srečno novo leto 2022! Odbor za izdajo časopisa 3 A K TUAL N O Povzetek zapisnika 16. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE, ki je bila v sredo, 10. novembra 2021, ob 15.30 v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore. DNEVNI RED 16. SEJE: 1. Potrditev zapisnika 15. redne seje občinskega sveta. 2. Predlog Odloka o 2. rebalansu proračuna Občine Štore za leto 2021. 3. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2021. 4. Ukinitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Štore – skrajšani postopek. 6. Pobude in vprašanja. Občinski svet Občine Štore je potrdil zapisnik svoje 15. seje z dne 7. 7. 2021. Na svoji 16. seji je sprejel Odlok o 2. rebalansu proračuna Občine Štore za leto 2021 in se seznanil s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju 1. 1. 2021–30. 6. 2021. Na parceli 1154/1 v katastrski občini 1082 Teharje, ki v naravi predstavlja zemljišče s stavbo občinske uprave, je ukinil status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, saj je občina nepremičnino prodala. Po skrajšanem postopku je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Štore. Povzetek zapisnika 17. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE, ki je bila v sredo, 24. novembra 2021, ob 15.30 v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore. DNEVNI RED 17. SEJE: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Potrditev zapisnika 16. redne seje občinskega sveta. Odlok o proračunu Občine Štore za leto 2022 – prva obravnava. Odlok o proračunu Občine Štore za leto 2023 – prva obravnava. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Štore za leti 2022 in 2023. Sprememba Statuta Občine Štore. Pobude in vprašanja. Občinski svet Občine Štore je na 17. seji potrdil zapisnik svoje 16. redne seje z dne 10. 11. 2021. Izvedel je prvo obravnavo Odlokov o proračunu Občine Štore za leti 2022 in 2023 ter sprejel načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Štore za prihodnji dve leti. V Statutu Občine Štore je spremenil sedež Občine Štore, ki bo po selitvi občinske uprave na naslovu Udarniška ulica 3, Štore. Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet. 4 december 2021 Zimska služba 2021/22 Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. S svojim delom prične na glavnih cestah (kjer so avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa takrat, ko zapade 15 cm snega. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur pri obilnem in trajnem sneženju, medtem ko je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.) VELJA SAMO ZA: - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - KOMPOLE-OPOKA; - PROSENIŠKO-OGOREVC; - ZAGRAD-POLULE-ZVODNOZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE. 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEVIH. Promet se odvija z uporabo verig. VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - SVETINA-KANJUCE-SELOŠENTRUPERT; - DOM NA SVETINI; - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - MOSTE-ZAGABER-MEJA Z OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC; - LIPA-ZDRAVSTVENI DOMPO ULICI KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE; - JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS-VRBNOOGOREVC; - PEČOVJE. 3. prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, potem se le-te zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. VELJA ZA CESTE: • KRESNIKE: celotno območje, • OGOREVC: naselje Ogorevc, • DRAGA: most-Draga-Križ, Jazbec-Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, • ŠTORE: Vrtna ulica, Razgledna ulica, Kovinarska ulica, Udarniška ulica, Ulica XIV. divizije – spodnje Štore, Železarska cesta, • KOMPOLE: Gorica, mimo Špulcar-Gajšek, mimo Renčlja, Vrhovšek-križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: Straža-Žekovca, Teržan-Oset, Loke, • ŠENTJANŽ: odcep do domačije Mastnak, odcep do domačije ZupancNovak, odcep do domačije Štarkl, odcep do domačije TovornikAnclin, odcep Žarovišče, odcep Vreča, odcep ob Žekovskem potoku, • LAŠKA VAS: odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: odcep Jurkošek, odcep vodohram Doberšek, odcep Romih, odcep Čanžek, • SVETLI DOL: odcep do domačije Kapel, odcep Zalonka, • KANJUCE: odcep Lešje kapela-Klepej, odcep Slatina, odcep Veliki vrh, • • 4. JAVORNIK: odcep Javoršek, odcep Gradišnik, odcep Mrzla planina, odcep Vodruž-KozaricaSlemene-Javornik, SVETINA: odcep Ravnine, odcep mimo Frece. prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: Odlok o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99) in Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli predmetov, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: 12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: parkirišče pri Osnovni šoli Štore; parkirišče pri podružnični šoli Kompole; parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, za vse morebitne intervencije se lahko obrnete na kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR, tel.: 041/720-549 in VINKO HORJAK, tel.: 051/650-114. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! Miran Jurkošek, župan občine Štore 5 A K TUAL N O Vrata je odprla nova knjižnica Zgodovina knjižničarske dejavnosti v Štorah sega v obdobje po koncu druge svetovne vojne. Čeprav je uradnih virov o delovanju knjižnice zelo malo, je knjižnica najbrž na začetku delovala v sklopu Metalurško – industrijske šole Štore, v letu 1954 pa dobila prostore v novozgrajenem Domu kulture, kjer je najbrž delovala v sklopu Kulturno-prosvetnega društva "Svoboda" Štore. zbirka z rednim financiranjem Občine Štore pričela rasti in do selitve dosegla obseg dobrih 14.500 enot knjižničnega gradiva. 13. septembra 1979 so Štore dobile knjižnico v Domu ljudske tehnike na Lipi. Zapis v Štorskem železarju se je glasil: »Knjižnica na Lipi ima okrog 2.000 knjig, vsak bralec pa bo pri knjižničarki, tovarišici Kresnikovi, lahko izbiral po svojem okusu. Na policah so otroške, poljudnoznanstvene, marksistične knjige…«. Knjižnica je že tedaj spadala v okvir Osrednje knjižnice Celje, odprta pa je bila vsako sredo od 16. do 19. ure. Obseg knjižnice je počasi rastel, vseskozi je bila tako kot v drugih krajevnih knjižnicah stalnica pomanjkanje prostora in opreme. Knjižnica je v teh prostorih delovala do rušitve zgradbe v letu 2008, ko je začasne prostore našla v prostorih nekdanje Srednje kovinarske šole Štore -ŠKIMC, ki ji je prostore nudil do leta 2012, ko se je ponovno selila v prostore na Udarniški ulici 10. Kljub pomanjkanju prostora je knjižnična V zadnjem desetletju smo se uprava Osrednje knjižnice Celje in predstavniki Občine Štore močno trudili zagotoviti krajevni knjižnici v Štorah ustreznejše prostore. Priložnost za uresničitev naših idej smo dobili s prijavo in odobritvijo operacije sodelovanja »Čebela BERE med!«, ki je nastala v okviru partnerstva med LAS Raznolikost podeželja, LAS Zgornje Savinjske doline, LAS Mežiške doline, LAS Spodnje Savinjske doline ter LAS Mislinjske in Dravske doline, ki je Občini Štore omogočila nabavo knjižnične opreme in informacijsko komunikacijske opreme za novo knjižnico. 6. decembra smo vsi skupaj dočakali dan, ko je nova knjižnica odprla svoja vrata. Svetla, moderna, prijazna… Med police vas vabimo trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih. S članstvom v knjižnici imate pravico izposoje knjižničnega gradiva v vseh oddelkih Osrednje knjižnice Celje, poleg Štor še v Celju, na Dobrni, v Vojniku in Šmartnem v Rožni dolini. S člansko številko in geslom, ki si ga nastavite ob vpisu, lahko tudi od doma dostopate do vseh podatkovnih zbirk, ki jih naroča knjižnica (Tax-Fin-Lex, Press Reader, EBSCO, GVin, E-bonitete, arhiv Večera…), izposojate si lahko elektronske knjige Biblos in zvočne knjige Audibook. Dobrodošli torej v novo knjižnico Štore! dr. Andreja Videc, v.d. diretorice foto: Osrednja knjižnica Celje Delovni čas krajevne knjižnice Štore Naslov Poletni delovni čas Delovni čas (julij, avgust) Udarniška ponedeljek 8.00−12.00 ponedeljek ulica 3, sreda: 13.00−15.00 8.00−14.00 3220 Štore četrtek: 12.00−19.00 četrtek: 12.00−19.00 Telefon: 426 17 70 6 Preseljena tudi občinska uprava Uradne ure občinske uprave Občine Štore: Ponedeljek: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 Petek: 8.00-13.00 Tajništvo Občine Štore sprejema vloge ves poslovni čas. Občina Štore, Udarniška ulica 3, 3220 Štore Tel.: 03 / 780 38 40, e-pošta: obcina@store.si 7 A K TUAL N O ZBORNICA CELJE SPOT svetovanje Savinjska Podatki o državnih pomočeh sedaj dostopni preko nove spletne aplikacije Ministrstvo za finance je pripravilo spletno aplikacijo, preko katere omogočamo vpogled do podatkov o dodeljenih državnih in de minimis pomočeh v Sloveniji po posameznem prejemniku. Podatki so dostopni na strani Javna objava dodeljenih državnih pomoči in bodo dnevno osveženi. Podatki o prejeti pomoči za posameznega prejemnika se pridobijo na podlagi vpisane matične številke podjetja ali matične številke kmetijskega gospodarstva (KMG MID). Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči temeljijo na poročanih podatkih, ki so jih dajalci dolžni zagotoviti skladno s 5. členom Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju dodeljenih državnih in "de minimis" pomočeh (Ur.l. RS, št. 61/04 in ostali), zato so podatki v bazi informativne narave. Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči ne morejo nadomestiti izjav potencialnih upravičencev glede dejansko dodeljenih državnih pomoči, ki morajo temeljiti na njihovi lastni evidenci, jim bodo pa v veliko pomoč pri pripravljanju izjav, koliko pomoči in za kakšen namen so pomoč že prejeli. SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA Podatki o državnih pomočeh sedaj dostopni preko nove spletne aplikacije Viri: -https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podatki-o-drzavnih-pomocehsedaj-dostopni-preko-nove-spletne-aplikacije/ Simona Zupanc, SPOT svetovanje SAVINJSKA Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. V prihajajočih prazničnih dneh vam iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje želimo čim bolj prijeten december in vstop v NOVO LETO 2022, prave odločitve, uspeh, srečo in predvsem veliko zdravja. Moje, tvoje, naše Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem komu, ki še ni bil pri nas, povedala, da živim v Štorah in slišati je bilo le pomenljiv: «Mhm«. Potem so sledila vprašanja glede okolice in kako je živeti v industrijskem kraju. Ko je taisti prvič prišel na obisk, je bilo slišati eno samo čudenje, da kako neverjetno lepo je pri nas in da imamo celo gozd v neposredni bližini in da smo lahko srečni, da živimo v tako lepem kraju. Ja, takšna je naša Lipa. Imeti gozd v neposredni bližini je res pravo bogastvo. Kadarkoli si zaželiš, lahko greš uživat v naravo. Običajno se namenim proti Pečovju, eno nedeljo pa sem, po dolgem času, zavila proti hladilnemu stolpu železarne Štore, ki stoji nedaleč od naše parcele. Ob pogledu na okolico le-tega sem bila kar pošteno presenečena. Po tleh je ležalo precej smeti. Nisem ena tistih, ki ves čas oprezajo okoli. Zato tudi ne vem, kdo vse hodi v gozd. Res pa je, da se od hladilnih stolpov do nas večkrat slišijo glasovi, včasih tudi glasba. Nič me ne moti, če 8 se mladi zbirajo in družijo, vse to je nujno potrebno za zdrav razvoj osebnosti. Zelo me pa moti, da za sabo puščajo smeti. Morda se bo sedaj kdo razburil, da kako pa vem, da so to mladinci, če ne spremljam, kdo hodi v gozd? Preprosto zato, ker po mojem mnenju ni veliko tridesetletnikov, štiridesetletnikov, petdesetletnikov ali še starejših, ki bi ob Zali z okusom, Fanti, obrokih iz McDonaldsa, bombonih in čipsu hodili posedati ob hladilni stolp na Lipi. Pohvalno je, da je bila prazna embalaža piva in vina v manjšini. Te smeti sem nekaj časa gledala in se odločila, da jih poberem. Domov sem šla po rokavice in velike vreče za smeti in se lotila pobiranja. Pobrala sem plastenke in pločevinke brezalkoholnih pijač in piva, vrečke slanih in sladkih prigrizkov, embalažo iz McDonaldsa, kozarčke za kapučino, steklenice, papirčke, rabljen kondom svetlozelene barve - ljubitelj naravnega morda, in še kaj bi se našlo. december 2021 iz gozda. Vas pa vse, ne samo tiste, ki zahajate v omenjeni gozd, temveč v naravo kjerkoli v naši občini in širše, lepo prosim: ODNESITE TISTO, KAR STE V NARAVO PRINESLI S SABO, TUDI NAZAJ. Vsa embalaža je, ko je prazna, še lažja in nekje v urbanem naselju se bo že našel koš, kamor boste smeti lahko odložili. Zemlja ni samo od »ta starih«. Je tudi vaša. Poslušajte Greto. Morda bi ob tej priložnosti predlagala našemu Občinskemu svetu, da mladim nameni tudi kakšne prostore, kjer se bodo lahko družili, si priredili tudi kakšno »žurko« ali se preprosto pogovarjali. Sami naj ga čistijo in pospravljajo. Pokazali bodo, ali znajo biti odgovorni. Vsak si zasluži priložnost, kajne? Nataša Koren Iz odlagališča lahko sklepamo dvoje: mladež nima prostorov za druženje in glede ravnanja z okolico jim manjka kakšna lekcija. Morda bi kakšen koš za smeti vsaj malo izboljšal situacijo, če bi ga fantje in dekleta le uporabljali. Potem pa spet nastane vprašanje financiranja, praznjenja košev itd. Sicer predel, kjer se nahaja hladilni stolp, menda spada že v celjsko občino, je pa mladina verjetno štorovska. Torej, čigave so smeti: moje, tvoje, naše? Vsekakor so za njih odgovorni tisti, ki so jih tam pustili. Ne vem, koliko mladih bere občinski časopis, da bi se jih moje opažanje in sporočilo vsaj malo dotaknila? Nimam namena postavljati zased in stražiti okolice ter preganjati kogarkoli Ko človek zaide v finančno krizo, naj si bo to zaradi smrti bližnjega, izgube službe ali bolezni, to občutijo žal tudi njihove živali, ki so prav tako del družine. V takih primerih se v društvu hitro odzovemo na pomoč. Lepa gesta se je razvila v Štorah. Namreč hišica, ki je nastavljena v hodniku Mercatorja in je namenjena zbiranju donacij za manj srečne živali, se je po klicu na pomoč hitro napolnila. Ko je praznjenje polic in kupovanje hrane in priboljškov opazila vodja trgovine, gospa Tatjana Popovič, je tudi sama prispevala za pomoč. V dani zbiralni akciji bi izpostavila tudi g. Pernačiča iz Štor, ki se je na dobrodelno noto odzval z velikim srcem. Prav tako se zahvaljujem vsem za kakršnokoli pomoč. Le tako lahko pomagamo pomagati. Skupaj smo močnejši. Verica Štante 9 Z GODIL O S E JE Podelitev listine »Občina po meri invalidov« Pomemben dogodek v zgodovini občine se je zgodil v torek, 30. novembra, ko je v Kulturnem domu Štore potekala slovesnost ob podelitvi listine »Občina po meri invalidov«. Priznanje smo prejeli ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga vsako leto obeležujemo 3. decembra. Na prireditvi je bil prisoten državni sekretar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, magister Cveto Uršič, pobudnica za pridobitev listine Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, in Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je občini in društvu listino tudi izročil. Za odlično glasbeno popestritev sta poskrbela glasbenika Sandra Feketija in Aljoša Jurkošek, prireditev pa je povezovala Katja Žolgar. Dogodek ni bil nič manj slovesen, kljub temu da smo se na podelitvi zaradi epidemičnih razmer v državi zbrali v okrnjenem številu. Zveza delovnih invalidov Slovenije v okviru svojega projekta »Občina po meri invalidov« spodbuja občine k načrtnemu odzivanju na posebne potrebe invalidov in za njihovo vključevanje v družbo ter boljšo kakovost življenja vseh občanov. Občina Štore se je na javni razpis za pridobitev listine začela pripravljati že leta 2018. V tem času so bile izvedene mnoge aktivnosti: odpravljene številne ovire na poteh, kot so robniki, urejena parkirna mesta za invalide, klančine, pešpoti, dvigalo v novih občinskih prostorih, napeljava slušnih zank v kulturnem domu in dveh cerkvah … Odprava ovir in socialna vključenost invalidov sta zelo pomembni za okolje, v katerem živimo in delamo. S tem izboljšamo kakovost življenja oseb s posebnimi potrebami, občanov, ki so invalidi, bolnikov in starejših oseb, nenazadnje pa tudi mamic z otroškimi vozički. Zavedati se moramo, da smo vsi skupaj kot celota močni toliko, kolikor je močan naš naj- 10 december 2021 šibkejši člen. Naša razvitost se kaže v tem, kako znamo poskrbeti za ranljive posameznike in družbene skupine. Brez delovanja društev in organizacij, ki nudijo podporo invalidom tudi v našem okolju, nam to ne bi uspelo in bi bili invalidi zagotovo v bistveno slabšem položaju, kot so. Tudi v njihovem imenu se MDDI Celje zahvaljujemo za opravljeno delo in društvu želimo uspešno delovanje še naprej. Pridobitev listine za našo občino pomeni potrditev, da v Štorah uspešno odstranjujemo ovire, hkrati pa pomeni, da se aktivnosti na tem področju ne bodo ustavile, temveč bomo z njimi tudi v prihodnje pospešeno nadaljevali. Naš cilj je odstraniti ovire, ki onemogočajo enake možnosti za vse, saj želimo upravičiti prejem priznanja in s tem izraženega zaupanja. Rebeka Venko Novi uspehi naših učencev na glasbenih tekmovanjih V Zagrebu je od 5. do 7. novembra 2021 potekalo Mednarodno tekmovanje flavtistov in flavtistk Flauta Area, kjer je Ajda Vouk pod vodstvom mentorice Urške Hrovat Šket in korepetitorke Simone Moškotevc Guzej dosegla posebno nagrado. Od 28. novembra do 8. decembra 2021 je na Glasbeni šoli Varaždin potekalo mednarodno tekmovanje pihalcev in trobilcev. 1. decembra 2021 je potekalo tekmovanje v disciplini trobenta, v kategorijah A in B, kjer sta tekmovala dva učenca pod mentorstvom Aljoše Jurkoška in korepetitorke Ani Semič Bursać. Lukas Mastnak, učenec Osnovne šole Štore, je v svoji kategoriji (A) dosegel več kot odličen rezultat. Postal je absolutni zmagovalec kategorije, s 97,17 točkami je osvojil prvo mesto in I. nagrado, Jakob Hladnik pa je v svoji kategoriji (B) osvojil 95 točk, 5. mesto in I. nagrado. Za izjemne dosežke čestitamo učencem, mentorjema in korepetitorkama! 11 O DEL U DRU ŠT EV Štorsko pevsko društvo Osti Jarej „POD VAŠIM OKNOM“ Pevska turneja po občini Štore Člani Štorskega pevskega društva Osti jarej smo po dolgotrajni pavzi od petja, ki nam jo je vsilila epidemija koronavirusa, bili veseli ponovnega snidenja, ki se je zgodilo letošnje pomladi, ko so se epidemiološke razmere nekoliko umirile. Po naši prvi vaji smo ugotovili, da smo pogrešali skupna druženja in da so naše pevske sposobnosti, ki so nekaj časa nabirale prah na polici, še vedno na dobri ravni. Zbudila se je želja, da življenju po dolgotrajnejšem zaprtju družbe povrnemo tudi ljubiteljsko kulturo in pesem. Po tehtnem razmisleku o tem, kako se ponovno predstaviti našemu občinstvu, se je naša zborovodkinja Radica domislila, da pripravimo serijo nastopov na več krajih v občini Štore in se tako približamo vam, naše drage poslušalke in poslušalci. Tako smo izbrali nekaj pesmi in od junija do konca oktobra opravili več nastopov, in sicer 18. 6. 2021 v Prožinski vasi pri Lončarstvu Buser, 29. 6. 2021 pred cerkvijo v Kompolah, 4. 7. 2021 na Svetini, 14. 10. 2021 med stolpnicami na Lipi, 21. 10. 2021 pred Mercatorjem na Lipi ter kasneje istega dne še na Pečovju pod občinskim kozolcem. Čeprav so se razmere v zvezi z epidemijo ponovno zelo zaostrile, smo še vedno optimisti in iščemo načine za nadaljevanje svojega dela, da bi se lahko ponovno srečali z vami in popestrili predbožične dogodke v naši občini, če bodo seveda razmere to dopuščale. Zoran Šućur 12 december 2021 Planinski pohod na planino Kofce 1488 m Po večkrat planiranih terminih nam je v torek, 19. 10. 2021, končno uspelo izpeljati pohod na planino KOFCE (1488 m). Omenjenega dne smo se nekaj pred 7. uro zbrali pred Domom Lipa in se odpeljali proti Gorenjski. V Tržiču smo si privoščili jutranjo kavico, po kavici nadaljevali pot do našega izhodišča – parkirnega prostora pod kmetijo Matizovec (915 m). Oprtali smo si nahrbtnike in po slabem kolovozu prešli na strmo pešpot. Nekajkrat smo se spočili, se nadihali in nadaljevali pot po bukovem gozdu. Prečili smo nekaj kolovozov, sledili markacijam in prišli do travnatega pobočja, kjer smo že videli Dom na Kofcah, za njim pa pogorje Košute z Velikim vrhom. Pred domom smo se posedli in si postregli z dobrotami iz nahrbtnikov, saj je bil dom zaprt. Naužili smo se lepih razgledov gora nad Jezerskim, kjer izstopajo Grintovci, Begunjščica, Storžič in Julijske Alpe v ozadju s Triglavom. Naredili smo nekaj skupinskih posnetkov in se podali proti planini Šija. Na poti nazaj smo se ustavili v kapeli, si jo ogledali in se v smeri Mrzlega studenca podali do ceste, kjer sta nas čakala šoferja. Za naš celodnevni pohod smo potrebovali 5 ur, prehodili okrog 15 km in naredili približno 1200 višinskih metrov. Vodja pohoda je bil Stane Lešek. Valter Jelen 13 O D EL U DRU ŠT EV ŠKD Straža Jesenski čas je mimo in v našem društvu se že pripravljamo na prihod zime. Na naši Stražki ponosno stoji nova streha nad letno kuhinjo. Tako bo pripravljena na čase, ko se bomo člani društva zopet družili in veselili na in ob igrišču ter si privoščili dobrote iz vaške kuhinje. Posebna zahvala gre Občini Štore za pomoč pri nabavi materiala, Nini in Luki za darovan les, Boštjanu Boršiču za usluge žage in podjetju Metalko za kovinske obrobe. Iskrena hvala vsem članom, ki ste pomagali pri sami gradnji. Ponovno smo dokazali, da skupaj zmoremo marsikaj. V posebno veselje nam je, ko vidimo, da igrišče živi in da se na njem zadržujejo vse generacije. Najmlajši člani se najraje družijo in zabavajo na igralih. Malo starejši pridno brcajo žogo in tudi košarkarska žoga se pogosto odbija pod košem. Našim najstarejšim članom, seniorjem, pa igrišče služi kot sprehajališče in lepo jih je videti aktivne. V preteklih letih smo vam v tem času z veseljem poročali s strokovne ekskurzije, ki pa je letos zaradi ukrepov na žalost nismo izpeljali. Pričeli pa smo z redno rekreacijo ob torkih zvečer. V ta namen smo najeli športno dvorano skupaj z gasilci PGD Prožinska vas. Na voljo je vsak torek do konca meseca maja 2022. Vljudno vabljeni vsi, da se nam pridružite! Dajmo migat! Besedilo in foto: Maja Gajšek Vinogradniki v letu 2021 Tudi letošnje leto ni bilo kaj bolj prijazno za društvene aktivnosti kot preteklo. Vendar smo uspeli v spomladanskem času izvesti ocenjevanje vin, skozi leto pa dela ob Potomki in v kleti. Pripravili in izvedli smo tudi spletno degustacijo. PESTRA JESEN V začetku septembra smo gostovali pri vinogradnikih v Vojniku na predavanju Priprava na trgatev letnika 2021. V drugi polovici smo izvedli društveno trgatev, kar pomeni, da so naši člani prispevali grozdje za pripravo društvenega vina. Odziv članov je bil zelo dober in nov letnik vina se že kletari. Žal nam ga ni uspelo ponuditi na pokušino ob prazniku sv. Martina. Predstavitev letnika bomo izvedli v bolj ugodnih časih. TRGATEV POTOMKE Prvo nedeljo v oktobru smo se zbrali ob naši Potomki v Kompolah na sedmi trgatvi. S pomočjo župana, gospodarja trte, gospoda župnika in viničarjev smo potrgali lepo zrelo grozdje in se zahvalili 14 za dobro letino. Letošnji letnik je bil manj obilen, zato pa zelo kakovosten in upamo, da ga bomo lahko prihodnje leto pokazali na ocenjevanju vin. POHOD VINOGRADNIKOV Konec oktobra smo, po letu premora, izvedli vinogradniški pohod. Obudili smo pot, ki smo jo prehodili že pred desetimi leti. Izpred društvene kleti v kulturnem domu Štore smo se na poti do Pečovja najprej ustavili pri Jeršičevih. december 2021 Nadaljevali smo mimo Pečovškove domačije do naše naslednje postojanke pri Doberškovih. Pot nas je vodila naprej v smeri Laške vasi, kjer smo se ustavili še pri županu in kasneje pri štorskem kozolcu. V Laški vasi smo bili povabljeni k Sitarjevim na kozarec mladega vina. Spustili smo se v Toplico in se nato povzpeli na Gorico vse do Pajkovih. Pohod smo zaključili pri Špulcer. Preživeli smo prekrasen popoldan ob izbranih okusih jedače in pijače. VESELI DECEMBER Konec decembra upamo, da bomo lahko izvedli žegnanje vin v Šentjanžu in na ta način zaključili letošnje društvene aktivnosti. December je običajno mesec druženja. Letos naj bo vsaj v krogu domačih poln pričakovanja, veselja in predvsem zdravja. Stane Ferenčak Almini dnevi na Svetini 2021 – potopisna predavanja in obisk muzeja Oktober je tisti mesec v letu, ko člani Turističnega društva tradicionalno pripravimo našo največjo prireditev, posvečeno Almi Karlin. Lani je prireditev zaradi epidemije žal odpadla, letos pa smo uspeli pripraviti tridnevna brezplačna potopisna predavanja. Nedeljo, ki je običajno namenjena tekmovanju v kuhanju jedi iz kotlička na Svetini, pa je zamenjal obisk muzeja v Knežjem Dvorcu Celje. Vsa potopisna predavanja smo organizirali v prijetnem ambientu vinogradništva Glavač: - v četrtek, 21. oktobra, nas je Sonja Salobir Lindsay popeljala v Svalbard – kraljestvo severnih medvedov, - v petek, 22. oktobra, smo z Žigom Bedračem osvajali Alam kuh in Damavand v Iranu, - v soboto, 23. oktobra, pa smo načrtovali obisk Grenlandije, a je predavateljica žal zbolela. Na srečo nas je iz zagate rešila naša prijateljica Vlasta Vrbančič, ki nas je z motorjem popeljala v Katalonijo in Pireneje. 15 O D EL U DRU ŠT EV Ob koncu vsakodnevnega potopisnega predavanja smo slušatelji strnili naše občutke z oceno predavatelja, saj imajo potopisna predavanja tudi pridih tekmovalnosti in denarne nagrade. Seveda ni potrebno posebno poudarjati, da smo v potopisnih predavanjih zelo uživali in vrstni red najboljših treh sploh ni bil pomemben. Ob koncu vsakodnevnega potopisnega predavanja smo imeli tudi degustacijo Glavačevih izvrstnih vin. V zahvalo smo jim turisti podarili našo maskoto – turistično frajlo. V nedeljo, 24. oktobra, pa smo za krajane Štor organizirali brezplačen voden ogled razstav Celeia – mesto pod mestom in Grofje Celjski. Bilo je zelo poučno in zanimivo. Mojca Korošec 16 december 2021 Spoštovane krajanke in krajani občine Štore! Ob deseti obletnici delovanja našega društva še vedno radi delamo dobro. Vsako leto razdelimo pakete s hrano vsaj 50 družinam, in to enajstkrat na leto. Zbiramo oblačila, pohištvo, male gospodinjske aparate, hišni tekstil in invalidske pripomočke. In vse to je na razpolago tistim, ki nimajo. Posebnost našega delovanja je dobrodelni koncert z naslovom Še imamo upanje, ki ga vsako leto organiziramo v Kulturnem domu Štore. S sredstvi, ki jih zberemo na koncertu, pripravimo dve izredni delitvi hrane, eno ob božičnih in eno ob velikonočnih praznikih, tretjo tretjino pa namenimo Osnovni šoli Štore, ki s sredstvi pomaga učencem iz ogroženih družin. Vsak, ki potrebuje pomoč, je na KORK Štore uslišan. Lahko pride do nas in vedno najdemo pot, po kateri mu lahko pomagamo. Številni so se obrnili na nas s posebnimi prošnjami in tudi tem smo pomagali. Naše delovanje in pozitivno naravnanost so opazili tudi na Rdečem križu Slovenije, zato so nam junija letos podeli posebno priznanje za požrtvovalno in nesebično delo v času epidemije COVID–19, na kar smo izredno ponosni. Hvala vsem, ki nam zaupate, še en velik HVALA pa tistim, ki nam pomagate. Upravni odbor KORK Štore MDDI Celje Naj ne pojdem mimo tebe, naj te moja roka najde, biser, in posluša, kako v tesen svet vkovana diha ujeta duša oceana. Te Pavčkove misli naj vas povabijo med nas, med člane MDDI Celje. Ko si bolan, ko si žalosten in nemočen, je pomembna vsaka lepa beseda, vsaka lepa misel, pozdrav, stisk roke ali prijazen pogovor. V društvu se trudimo, da smo opora in pomoč drug drugemu skozi naše programe, ki jih izvajamo. Člani pa imamo določene ugodnosti, kot so oprostitev plačila turistične takse, razni popusti v zdraviliščih pri kopanju, kapacitete ZDIS, koriščenje raznih druženj, svetovanj, predavanj, športnih aktivnosti, brezplačno pravno svetovanje, delavnic itd. Zato vse, ki imate odločbo ZPIZ ali kakšno drugo potrdilo o invalidnosti, vabimo, da se nam pridružite. Tkanje prijateljstva z nitjo medsebojne pomoči je trdno in verjemite mi, da smo drug drugemu velikokrat rama tolažbe in svetla iskrica v lepši jutri. Vabim vse, ki vam srčnost ni tuja, ki imate radi osebni stik s sočlovekom, da se nam pridružite kot prostovoljci. Veselimo se novih prijateljev. Spoštovani dragi člani, cenjeni občani! V letu, ki trka na vrata, vam želim zdravja in sreče z željo, da ne pozabimo drug na drugega, da bo vsak stisk roke in vsaka lepa beseda božala naša srca in nam lepšala skupne trenutke. Dragica Mirnik 17 O D EL U DRU ŠT EV Noč čarovnic Čarovnice Turističnega društva Štore smo zaskrbljeno zrle v čarovniško kroglo in ugotavljale situacijo: ali nam bo uspelo? Seveda nam je, saj znamo čarati! Na najbolj strašno noč v letu, na naš praznik smo povabile male čarovnice, čarovnike, vampirje, kostkote … na mega čarovniški žur. Pripravile smo jim športne igre, v delavnicah so ustvarjali buče iz papirja, nismo pozabile niti na čarovniški zvarek, pa čarovniško rajanje in ples z metlami. Kostko je poskrbel za sladkarije, čarovnice pa za zabavo. Mojca Korošec 18 december 2021 19 Z NAN OBRAZ Glasbena skupina ANEKS Moja sogovornika sta bila Nejc in Luka. Člane glasbene skupine Aneks je povezala ljubezen do glasbe, ustvarjanja in druženja. Glasba združuje ljudi, omogoča nam, da doživimo enaka čustva. Ljudje smo povsod enaki po srcu in duhu, ne glede na to, kateri jezik govorimo, kakšne barve smo, ne ozira se na obliko naše politike ali izraz ljubezni in vere. Glasba vedno poskrbi, da smo isti, da smo eno. Tako je tudi s skupino Aneks. Ime so vzeli iz besede aneks kot dodatek k pogodbi oz. v tem primeru kot en dober dodatek ali dogodek k vašemu večeru. Delujejo že dobro leto. Njihova zvrst igranja je pop-rock. Skupino sestavlja pet članov: Nejc Petelinšek (ritem kitara), Luka Repar (bas kitara), Filip Zavšek (solo kitara), Tadej Banovič (bobni) in Uršula Šuhel (vokal). Prvi koncert je bil za novoletno zabavo, ko je pela še Lukova sestra Špela, igrali pa so Luka, Nejc in Filip. Takrat so jim obiskovalci vlili upanje in dvignili motivacijo, saj so prepoznali navdušenje vseh prisotnih. 20 Imeli so željo ustvarjati še več. Iskali so bobnarja in se nato dogovorili s Tadejem. Najprej so vadili v domači hiši pri Luku, ker pa je zvrst glasbe takšna, da glasnost zagotovo moti okolico, so kasneje začeli delovati v prostorih Poli-metala, za kar so Lukovim staršem zelo hvaležni, da so jim to omogočili. zagnanost in volja do ustvarjanja izzivata nove načrte. Želeli bi igrati na prireditvah, tudi takšnih, kjer bi se zvrstilo več ansamblov, skupin. Seveda so sanje vsakega glasbenika izdati album. Medse so povabili pevko Uršulo Šuhel in tako postali pravi "band". Začeli so igrati na raznih piknikih, službenih zabavah, pa tudi okroglih praznovanjih za rojstni dan. Izvedli pa so tudi akustični koncert v Celju. Za pokušino sem Izbrala njihovo pesem, ki je meni najbolj všeč…. Potrebno je pripomniti, da se od petih članov štirje še šolajo. Instrumente so si kupili sami s študentskim delom in svojimi prihranki. Želeli bi nastopati še pogosteje, vendar trenutno je potrebno omeniti, da časi temu niso naklonjeni. Prav zato pa so začeli z ustvarjanjem lastnih skladb. Do zdaj imajo dve svoji lastni skladbi, tretja pa je v izdelavi. Nejc Petelinšek je avtor pesmi, pa tudi vodja skupine. Z Lukom pripravita miselne vzorce za njihov program, potem pa se v skupini skupaj odločijo za nadaljevanje dela. Njihova Želim, da jim uspe in naj bodo volja, znanje in ljubezen do glasbe njihov vodnik! POBERI SE NAZAJ Tudi pasti moraš kdaj, da se pobereš spet nazaj. Tudi Rim je padel kdaj, daj poberi se nazaj. Stojiš na robu sveta in se sprašuješ kje je narobe šlo. In vse se podre nič ne gre, ko bi le vedela kje je ta kraj, ki odpelje me nazaj. Zapri oči in se zamisli nocoj še zadnjikrat. Besedilo: Rosvita Jager Foto: Tadeja Čander Z A N IM IVOST I december 2021 Ulice v Štorah: Udarniška ulica Udarniška ulica v Štorah je dobila ime po obliki dela, ki je bila značilna za socialistične in komunistične države. Z udarniškim in prostovoljnim delom so zgradili številne industrijske obrate in stanovanjske bloke. Šlo je za vrste krajevnega samoprispevka, s katerimi so želeli izboljšati kakovost življenja prebivalcev in urediti javno infrastrukturo (ceste, kanalizacijo, vodovod, športna igrišča). Pri udarniškem delu so poleg prostovoljcev sodelovali tudi številni delavci Železarne Štore in učenci Kovinarske šole Štore. Gradnja blokov današnje Udarniške ulice na Lipi konec 50. let (Arhiv Železarne Štore, Železarski muzej Štore) Matej Ocvirk Ulična oznaka Udarniške ulice v Štorah Udarniška ulica v Štorah se nadaljuje iz Kovinarske ulice malo višje od nekdanje Metalurške in kovinarske šole na Lipi. Naselje Lipa je imela še v 50. letih 20. stoletja kmečki videz, kjer so prevladovale kmečke hiše, hlevi, male ute in drvarnice. V letih po 2. svetovni vojni in s hitrim povečevanjem zaposlenih v Železarni Štore je primanjkovalo stanovanj za železarske delavce, zato je takratno vodstvo Železarne začelo graditi nova stanovanja na Lipi. Začetki današnje Udarniške ulice segajo v 50. leta 20. stoletja z gradnjo novih blokov, ki so jih končali v začetku 60. let, ko so stara kmečka poslopja večinoma podrli kljub nasprotovanju tedanjih lastnikov. Gradbeno vodstvo za ureditev današnje Udarniške ulice so sestavljali Ignac Korošec, Franc Zelič, Rudolf Lavrič, Dane Rukavina in Ivan Trnovšek. Med leti 1959 in 1962 so poleg stanovanjskih blokov na današnji Udarniški ulici zgradili tudi športni stadion na Lipi, kegljišče, otroška igrišča pri blokih, uredili pešpoti in delno asfaltirali ter tlakovali cesto mimo nekdanje Kovinarske šole, stanovanjskih zgradb »četvorčkov« do stanovanjskih blokov. Viri in literatura: Gornik, Franc in Jelerčič, Rado: Ureditev naselja na Lipi. Štorski železar, 15. 10. 1962, št. 10., str. 5. Tiran, Jernej: Družbene inovacije v mestu rešitve za negotovo prihodnost? V: Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi. Ljubljana: 2020, str. 141-142. Železarna Štore 1845-1975. Štore: Železarna Štore, 1975, str. 111. Zvone Mahovič: Pogled na blokovsko naselje na Lipi (Muzej novejše zgodovine Slovenije) 21 Ž I VIM O ZDRAVO Lovor Lovorjev grm je ena najznačilnejših sredozemskih rastlin. Vsi poznamo njegove aromatične liste, brez katerih si kuhe še predstavljati ne moremo. V Sredozemlju je bila že od nekdaj zelo uporabna in cenjena rastlina. Od drugih lovorikovcev, ki so strupeni, jih z lahkoto ločimo ravno po prijetnem vonju. Brez lovorja ni juhe, golaža, rižote. Jedem da prijeten vonj in boljši okus. A listi lovorja so znani tudi kot zelo močno naravno zdravilo. Kot takšnega ga poznajo predvsem v Aziji, častili in uporabljali pa so ga že stari Grki, saj je predstavljal simbol časti. V kulinariki uporabljamo predvsem posušene liste, ker so bolj aromatični, če jih nimamo, pa ne bo nič narobe, tudi če uporabimo sveže. Liste damo v jedi na začetku kuhanja, pred serviranjem jih odstranimo in ne jemo. UPORABA V gospodinjstvu: Kar se tiče uporabe lovorja v gospodinjstvu, je prav, da vemo, da listi ubijajo bakterije in plesni v hrani. Zato tudi damo suhe liste v posode, kjer hranimo moko. Tako naravno odganjamo škodljivce - molje in črve. Če jih damo v kozarec riža, ga odišavijo. V Dalmaciji suhe fige ovijejo v lovorjev list, da odganjajo mrčes in se fige ne pokvarijo. Kot zdravilo: Poleg tega, da je lovor zelo znana začimba, ima tudi zdravilne lastnosti, kar pa je manj znano. Lovor sprošča telo in duha. Spodbuja prebavo in apetit. Pomaga pri koncentraciji in preobremenjenosti. Spodbuja ustvarjalnost in ugodno vpliva na intelektualno delo. Telo ogreje in prinaša vanj energijo svetlobe, toplote, zato je še posebej priporočljiv pozimi in za tiste, ki jih rado zebe, pri zdravljenju revmatizma in za izkašljevanje. Učinkuje protivnetno, antiseptično, protiglivično in je blag analgetik. 10 zdravilnih lastnosti lovorja, ki vas bodo prepričale, da ga uporabljate: 1. Izboljša rast las in odpravlja prhljaj Če imate težave s prhljajem, če želite 22 okrepiti rast las, uporabite naslednji nasvet: v vodi skuhajte pest lovorovih listov. Kuhajte na zmerni temperaturi 10 minut, nato pokrijte in malce ohladite. Nato precedite in s takšno tekočino umijte lasišče potem, ko ste lase že umili s šamponom. Las ni potrebno izpirati. Ponavljajte enkrat na teden. 2. Uravnava sladkor v krvi Nedavna študija je pokazala, da lovor pozitivno vpliva tudi na sladkor v krvi. Če ste sladkorni bolnik in če v prehrani redno uporabljate lovor, lahko s tem uspešno uravnavate sladkor. Prav tako redna uporaba lovorja v prehrani preprečuje razvoj sladkorne bolezni tipa 2. 3. Odpravlja zaprtost, napihnjenost, vetrove Lovor vam bo pomagal, da bo vaša prebava spet delovala, tako kot mora. Lovor odpravlja strupene toksine in organizma, čisti in krepi črevesje, spodbuja delovanje metabolizma. Skuhajte dva lista v decilitru vode, precedite, dodajte sok polovice limone in pijte v dopoldanske času. Ponavljajte vsak dan, vse dokler se prebava ne uredi. 4. Krepi srce Lovor je velik zaščitnik srca. Krepi ga, preprečuje razvoj raznih bolezni. Lovor uravnava holesterol in znižuje raven nevarnega. Preprečuje razvoj srčne kapi. 5. Odpravlja bolečine Lovor deluje protivnetno. Zato poma- ga tudi pri vnetju sklepov, pri bolečini v mišicah in kosteh, z njim lahko uspešno zdravite celo artritis. Sami lahko pripravite zelo učinkovito zdravilo: nekaj listov lovorja, če imate, dodajte še nekaj listov ricinusa, dajte v steklen kozarček. Čez nalijte oljčno olje in pustite tri tedne. Vsak dan premešajte. S takšnim zdravilnim oljem nato mažite predele, kjer vas boli. Ponavljajte vsak dan. Takšno mazilo bo odpravilo tudi glavobol. 6. Preprečuje razvoj raka Kar nekaj študij je pokazalo, da lahko lovor uniči rakave celice in prepreči razvoj te hude bolezni. Pijte čaj, pripravljen iz lovorovih listov, dodajajte ga jedem. 7. Zdravi rane, odpravlja kandido Lovorov list dajte na odrgnino, žulj, rano, povijte s povojem in hitreje se bo zacelilo. Če imate težave s preveč razbohoteno kandido, pa pijte lovorov čaj. 8. Odpravlja prehlad, zdravi kašelj Lovor deluje naravnost čudežno tudi na kašelj in prehlad. Z njim lahko zelo hitro ozdravite. Če kašljate, ste prehlajeni, se ne počutite dobro, skuhajte v vodi nekaj listov lovora. Ko je pripravek nekoliko ohlajen, ne sme biti prevroč, vanj potopite bombažno krpo in jo položite na prsni koš. Menjajte večkrat na dan, tekočino vedno nekoliko segrejte, da bo obkladek topel. 9. Preprečuje ledvične kamne Čaj, ki ga pripravite iz listov lovora, prepreči tudi razvoj ledvičnih kamnov, čisti ledvice in jih krepi. S tem pa izboljša tudi počutje in polepša videz kože. 10. Odpravlja anksioznost in stres Če ste v težjem obdobju življenja, če ste pod stresom, ste depresivni, anksiozni, pijte čaj iz lovorovih listov. Pomagal vam bo, da se boste umirili in lažje odgnali črne misli. Pijte deciliter čaja z žličko medu vsak večer pred spanjem. Sirup iz lovorovih listov za izkašljevanje To je prav zanimiv in hitro pripravljen sirup proti kašlju. Pomaga pri kašlju s katarjem, ni pa za suh kašelj. Kdor nima lovorja doma, lahko uporabi tudi posu- december 2021 šene liste, ki jih prodajajo kot začimbo v trgovinah. Sestavine: 15 listov lovorja 1 limona 5 žlic medu 3,5 dl vode 15 kapljic propolisa Vodo in lovorove liste kuhamo 45 minut, nato precedimo, dodamo sok ene limone, med in propolis. Pijemo dvakrat na dan po eno žlico. Ne hranimo dolgo, porabimo v dveh tednih. Zdravilni so tudi plodovi lovorja, ki jih uporabljamo za ustavljanje drisk. V kozmetiki: Najpogosteje se v kozmetiki uporablja lovorovo eterično olje, pridobljeno s parno destilacijo. Z njim odišavijo kreme, parfume, mila in detergente. V aromaterapiji uporabljajo lovorovo eterično olje za spodbujanje ustvarjalnosti in pri intelektualnem delu. Uporablja se za masaže in kopeli. Lovorova kopel Po tej kopeli se bomo počutili kot prerojeni, saj lovor požene kri po žilah, nas osveži ter razkuži in očisti kožo. Postopek: Lovor kuhamo v vodi pol ure, precedimo in zlijemo v kad. Odpočijemo si v kadi 10–15 minut, nato pa se zdrgnemo z brisačo, da še dodatno pospešimo krvni obtok. Po tej kopeli bomo osveženi in bistri. Lovor je tudi okrasna (posajen grm v loncu ali na vrtu) in dekorativna rastlina (lovorovi venčki). Vir: Curejoy.com Foto: Rosvita Jager Sestavine: pest lovorovih listov 2 l vode Okrepimo se s čebeljimi pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov Med in cvetni prah sta živili, ki sta nepogrešljivi za preventivno krepitev imunskega sistema v jesenskem in zimskem času, ko je večja možnost pojava in širjenja virusov, prehladov in drugih zdravstveni nevšečnosti. Ljudje smo bili že v preteklosti inovativni pri oblikovanju in izražanju idej, ki so se odražale na raznovrstnih izdelkih iz medu in čebeljih pridelkov. Poznamo tradicionalno izdelavo lectovih src in medenjakov. Čedalje bolj je priljubljen kremni med, ki mu dodajajo raznovrstne sestavine, kot so cvetni prah, propolis, matični mleček, liofilizirano sadje, kakav, oreščki in podobno. Nekateri izdelujejo propolisovo tinkturo, medeni kis in raznovrstne medene pijače, kot so medica, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in peneča medica. MED – SLADILO NAMESTO SLADKORJA Vsaka vrsta medu ima svojevrstne značilnosti in daje jedi ali pijači posebno aromo. Lahko ga uporabimo v različnih kombinacijah in pri vseh dnevnih obrokih kot nadomestek sladkorja ali kot dodatek k jedem. Svojo hrano lahko popestrimo z nakupom različnih vrst medu. Temne vrste medu, kot so kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med, so primernejše za medenjake in močnejše jedi, kot so obare in mesne jedi. Kostanjev med vsebuje obilo cvetnega prahu, zaradi katerega ima tudi bolj grenko aromo in posebno vrednost. Svetlejše vrste medu, kot so lipov, cvetlični in akacijev med, pa so primerne za nežnejše pecivo v kombinaciji z mandlji, lešniki, marcipanom, za zavitke, sadne solate, zelenjavne juhe, zelenjavne jedi, solate in medene napitke. Med deluje protibakterijsko, vsebuje minerale, beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline in je vir antioksidantov, ki krepijo imunski sistem in povečujejo odpornost. Poleg čaja lahko sladkamo tudi druge pijače, kot so kava, limonada, ledeni čaji in sadni sokovi. Pri sladkanju jedi in pijač z medom moramo biti pozorni na to, če jih želimo zgolj osladiti. V tem primeru jim dodamo cvetlični ali akacijev med. Kadar jim dodamo kostanjev ali gozdni med, pa bodo imele jedi in pijače posebno aromo. Pomembno je, da v kuhinji uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. 23 Ž I VIM O ZDRAVO CVETNI PRAH – NEPOGREŠLJIV PREHRANSKI DODATEK Poleg nektarja ali mane, ki jo v mednem želodčku čebele prinašajo v panj in nato predelajo v med, pa se ob obisku cveta na dlačice čebele oprime tudi cvetni prah različnih rastlin. Med poletom ga čebela s pomočjo sprednjih nog prečeše in shrani v posebnih koških na zadnjih nogah. Cvetni prah je raznolikih barv. Barva je odvisna od rastline, na kateri ga je čebela nabrala. Cvetni prah je lahko dodatek naši vsakodnevni prehrani. Vsebuje idealno razmerje vseh sestavin, ki jih organizem potrebuje za delovanje, povečanje odpornosti in ohranjanje zdravja. Uživajo ga lahko tako zdravi kot tudi bolni ljudje. Pred uživanjem cvetnega prahu se je treba prepričati, da nismo nanj alergični. Pri zdravih ljudeh je priporočljivo uživanje cvetnega prahu v prehodnih obdobjih leta, torej na prehodu iz poletja v jesen in na prehodu iz zime v pomlad. Cvetni prah lahko uživamo samostojno, lahko pa ga namakamo in zaužijemo v kombinaciji s čajem, naravnim sokom, jogurtom, mlekom ali medom, saj s tem dosežemo boljši izkoristek hranilnih snovi, ki jih vsebuje cvetni prah. Med in drugi čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov so koristni, naravni ter obujajo slovensko tradicijo in kulturno dediščino. Poleg tega, da jih uživamo in vključujemo v vsakodnevno prehrano, so tudi lično in uporabno darilo ob prihajajočih praznikih, tako za prijatelje in sorodnike kot tudi za poslovne partnerje. Tina Žerovnik ZAŽIVELA KARTICA POMAGAM ČEBELAM IN OSTALIM OPRAŠEVALCEM Kartica »Pomagam čebelam in ostalim opraševalcem« je namenjena splošni javnosti in podjetjem kot poslovno darilo. Projekt je usmerjen k spodbujanju sajenja medovitih rastlin in posledično zagotavljanja večje količine hrane za čebele in ostale opraševalce. Hkrati je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev ter njihove ekosistemske storitve opraševanja, ki je ključna za prehransko varnost. Z nakupom kartice bodo imeli posamezniki in podjetja možnost, da pripomorejo k izboljšanju stanja. Ob nakupu podporne kartice v vrednosti 20 € bo del sredstev namenjen nakupu ter sajenju sadik medovitih dreves in semen medovitih rastlin, posameznik pa bo prejel tudi darilo, ki je naravnano trajnostno v skladu z ohranjanjem narave in sajenjem medovitih rastlin. Ob nakupu kartice posameznik prejme e-potrdilo Posvojitelj medovitega drevesa, USB-kartico Pomagam čebelam in ostalim opraševalcem za podpornike čebel in ostalih opraševalcev, vrečko semen medovitih rastlin, ki so vir hrane za čebele in ostale opraševalce, ročno izdelano trajnostno nakupovalno vrečko, izdelano na način ponovne uporabe, knjigo o učinkoviti rabi čebeljih pridelkov – Zdravnik svetuje, avtorja prim. Petra Kapša, dr. med., nogavice Brez čebel ni življenja in svinčnik za podpornike čebel in ostalih opraševalcev. Kartico lahko naročite s skeniranjem QR kode, ki je na fotografiji ali na e-mail tina.zerovnik@czs.si . Vabljeni posamezniki, društva in podjetja, da z nakupom kartice postanete podporniki čebel in ostalih opraševalcev! 24 DOGAJA N JE V D O MU LI PA december 2021 Advent v Domu Lipa Počasi, a vztrajno se približujejo decembrski dnevi in z njimi adventni čas, čas pričakovanja in priprave na božič. Prvo adventno nedeljo bo tako na adventnem venčku zagorela prva od štirih sveč. V Domu Lipa smo v povezavi s tem organizirali delavnice izdelovanja adventnih venčkov. Delavnice so potekale z namenom, da bi stanovalci ustvarili unikatne adventne venčke, kvalitetno preživeli prosti čas in poskrbeli za praznično decembrsko vzdušje. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo naj bi namreč prinašalo več svetlobe in simbolično pomenilo rast dobrega v življenju. Prva sveča pri tem simbolizira pričakovanje ali upanje, druga mir, tretja veselje in četrta predstavlja ljubezen. Tako smo ustvarjalne dni ob prijetni glasbi skupaj s stanovalci obujali spomine, kako so nekoč izdelovali adventne venčke. Adventni venček je prvi znanilec decembrskih praznikov. »Na njem se vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več in tako nam pomaga odštevati tedne do božiča. Prvi ga je izdelal protestantski pastor Johan Hinrich Wichern, ki je v revni četrti Hamburga ustanovil šolo za revne otroke. V času adventa je izdelal velik lesen prstan z 19 rdečimi in 4 belimi svečami. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje.« Za adventne venčke smo pripravili osnove iz stiropor obroča, ki smo jih ovili v krep papir. Na obroč smo nalepili okraske in štiri sveče. Z izdelanimi venčki bomo okrasili jedilnice posameznih oddelkov, s prižigom sveč pa ob prihajajočih nedeljah v decembru odštevali tedne do praznovanja božiča. Jasna Plavčak, delovna terapevtka 25 DU H O VN E S T R AN I Da bi bilo v prihodnjem letu več zdravja in razumevanja Spet se nam izteka leto. Kot že mnogokrat gledamo nazaj in preverjamo, kako smo ga preživeli, koliko napredovali ali trpeli, kaj smo doživeli in dosegli. A letos je naše razpoloženje malo drugačno. Že drugo leto se bolj ali manj uspešno spopadamo s pandemijo Covid-19 ali po domače »korono«, ki je zaznamovala nas in ves svet, kot si nismo znali predstavljati. Pod njeno težo je ugasnilo do sedaj po svetu, kot navaja svetovna zdravstvena organizacija (WHO), več kot 5 milijonov ljudi, številni strokovnjaki pa menijo, da je dejanska številka še vsaj dvakrat večja. Žal so mnogi tudi iz naše župnije podlegli tej novi bolezni, ob njih pa številni trpeli v zdravstvenem, duhovnem in družbenem smislu. Kaj takega si najbrž niso mogli predstavljati niti največji poznavalci virusov in epidemij. Ob vseh zdravstvenih in gospodarskih posledicah pa ne smemo spregledati še psiholoških, duhovnih in družbenih. Vsi ljudje čutimo omejitve, težave in strahove ob tem dogajanju in bomo še dolgo nosili posledice te bolezni. Strah pred okužbo je globoko zaznamoval naše človeške odnose: odeti v maske se komaj prepoznamo, s težavo sporazumevamo, si postajamo vedno bolj tuji, se drug drugega bojimo. K temu veliko pripomorejo tudi napetosti v družbi, nasprotovanja, take in drugačne obtožbe, delitve, preštevanja in demonstracije, svoj velik delež k temu dodajo mediji in družbena omrežja. Če smo najprej mislili, da je to le prehodni in kratkotrajni pojav, vedno bolj vidimo, da se problem še ne bo hitro rešil in da ne bo več tako, kot je bilo. Vsaj še dolgo ne. Zdravstvene razmere se bodo počasi gotovo umirile, a kot ljudje žal postajamo drugačni, bolj hladni, osamljeni, zazrti v svoj ozki krog. Odtujevanje, ki se je že dolgo po malem dogajalo, je dobilo s pandemijo svoj močni pospešek. Zakaj ta razmislek? Zato, da bi se ob tem zaustavili, se skušali zavedati in si 26 prizadevati, da nam korona ne odnese človeških odnosov, da nas ne odtrga od Cerkve in drugih skupnosti, da nas ne nažene za domače zidove, da nas ne vodijo izključevanje in vsesplošne delitve. Ob vsem, kar je možno in potrebno storiti, da bi zaustavili okužbe, moramo ohraniti človeške odnose, ohraniti svoje skupnosti, skrbeti za kulturo, družabnost in vero. Ko to pišem, začenjamo adventni čas. To je lepa priložnost, da se na svoj način borimo proti zgoraj omenjenim težavam. Zbira nas ob adventnem vencu, ki je praviloma okrogle oblike in vabi v krog, zbira nas ob toplini in luči in nas hoče kot ljudi narediti bolj svetle in tople, sočutne in dovzetne za božjo in človeško bližino. Uči nas najprej temeljnega zaupanja v božje varstvo in upanja v prihodnost in večnost. Brez tega bo šel božič s svojo vsebino mimo nas, bo šel Bog mimo nas. Pred nas postavlja tri besede: pričakovati, prečistiti in se veseliti srečanja. A če je zdaj, ko to beremo, advent že skoraj minil, skušajmo s tem prizadevanjem nadaljevati v božični čas ob jaslicah, ki so simbol učlovečenega Boga, družinske topline in sprejemanja sočloveka. V ta korona čas odtujenosti in strahu pa nas je papež Frančišek pozval na pot, na skupno pot (na sinodo), da spet poživimo naše odnose, da smo živa Cerkev, da hodimo skupaj, četudi različni, grešni in ubogi, a vendarle smo božje ljudstvo, Cerkev. Bog se ne more prilepiti na lepe stene, ampak se lahko naseli samo v srcu, srce pa se krepi v občestvu, v doživljanju in delovanju skupnosti ter v človeških odnosih. Za to poglobitev si bomo na različne načine prizadevali v naslednjih dveh letih v različnih skupnostih, od družine preko raznih skupin, župnije in vesoljne Cerkve. Pred nami je božič. Kako ga bomo praznovali? Ali le z večerjo, darovi in pred ekrani? Gotovo bomo postavili jaslice v cerkvi, v našem domu ali pred hišo, toda ali jih bomo skušali postaviti tudi v srcu? Lepa božična pesem poje: »Če se Jezus v srcu ne rodi, potem je vse zaman, božiča ni in sreče ni«. Ne bodimo le hladni opazovalci in gledalci prenosov svetih maš pred TV ekrani in prek družbenih omrežij, ampak (glede na možnosti) tudi osebno spodbujeni verniki v živo. Le v povezanosti z drugimi bomo začutili, da božič niso folklora, lepe pesmi, večerja in darila, ampak je božji prihod v nas, da nam daje notranje moči, vere in življenjskega optimizma, da nas povezuje v skupnost družine, Cerkve in človeštva, kjer smo vsak po svoje dragocen človek, ne glede na vse težave, bolezni, delitve in nezaupanja. Potem bomo premagovali ne le Covid-19, ampak tudi viruse nezaupanja, nasprotovanja, izključevanja... V tem duhu želim vsem, ki to berete, blagoslovljene božične praznike, zdravja, miru in življenjskega optimizma v letu 2022, ki je že tik pred vrati. Miha Herman, župnik SREBRN E NI T I december 2021 Starejši o božiču nekoč viseli cigareti. Ko so izbirali smrekico, so izbrali najlepšo, čeprav je bila sosedova, saj ni bil nihče hud. Jaslice so izrezali iz kartona. Pove, da je bil to družinski praznik. Vsi so se zbrali doma in bili skupaj. Bilo je veselo. Bili so srečni, tudi če so se kdaj prej prerekali, so to pustili daleč za sabo. Pravi, da se kar razneži ob misli na tisto družinsko vzdušje, na pesem Sveta noč, blažena noč in mir na Zemlji, ki si ga ljudje tako želijo. Ni ji všeč, da se danes smrekice krasijo že v oktobru, novembru. Pesem Sveta noč pa je do praznika že »zlajnana«. Na prazničen večer bo gospa Mici sama. Otroci živijo z družinami v drugih krajih. Malo bo poslušala radio, kaj prebrala. Pripravila si je kar nekaj knjig, ki bi bile primerne za ta večer. No, vsega ne bo mogla prebrati, nekaj pa le. Televizije ne mara preveč. Kljub zdravstvenim težavam zveni zadovoljno. Vesela je, da ima dobre ljudi v bližini. Večkrat ponovi: »Tako lepo mi je«. Cvetka Šuster Božični prazniki so dnevi, ki jim dajemo poseben pomen. Če se nam danes zdi, da z nekaterimi stvarmi pretiravamo, pa so včasih bolj cenili vsako malenkost. Gospa Mici živi v hiši na deželi in je stara nekaj čez osemdeset let. Večkrat zaidem k njej, ker uživava v pogovorih. Tokrat se pogovarjava o božiču. Pove, da so bili božični prazniki skromni, vendar lepi. Na sveti večer so se odpravili k polnočnicam, kar daleč od doma. Takrat je bilo snega veliko več. Večkrat so bila oblačila zamrznjena in so se odtalila šele takrat, ko so prišli domov. Še prej so postavili božično drevo in jaslice. Piškote za okraske so spekli sami, navesili so tudi kakšen bonbon. Če je bil v hiši kadilec, so na božičnem drevesu 27 S REBRN E NI T I Skrivnost magičnih besed vibracije na vse strani. Hvaležnost nas opomni, kdo smo – čista ljubezen. Hvaležnost nas nauči, da vidimo svet iz druge perspektive in nauči nas zaupanja v življenje in vase. PROSIM V odnosu z ljudmi, s katerimi smo pogosto v stiku, se zaradi manj formalnega druženja kaj rada izgubita tudi uglajenost in celo bonton. A besedica PROSIM je pomembna. Raziskava je dokazala, da ljudi dodatno motivira, veliko raje in laže se odločijo za neko dejanje, če so bili vljudno naprošeni. Tudi raziskava, ki je vključevala zakonce, je pokazala, da zakoni trajajo dlje in so boljši, če zakonca ohranjata spoštovanje in komunicirata z določeno mero uglajenosti. Izredne razmere marsikoga že pošteno živcirajo, kar se pozna tudi pri besedah, ki jih izrekamo. Žal teh ni mogoče vzeti nazaj, zato poskrbimo, da bomo z njimi sočloveku polepšali dan, ne pa ga še dodatno zagrenili. Ni potrebno veliko, da je naš vsakdan lepši, lažji in prijetnejši. Včasih ima takšno moč že ena sama beseda. MAGIČNE BESEDE so HVALA, PROSIM, OPROSTITE, IZVRSTNO, RADE VOLJE. HVALA Nam partner vsako jutro skuha kavo? Nam soseda popazi na mačko, kadar smo odsotni? Potem je prav, da pokažemo hvaležnost. Ameriška raziskava, ki je trajala 20 let in so jo opravljali strokovnjaki z različnih področij, ki se ukvarjajo z vprašanjem človekovega dobrega počutja, je pokazala, da hvaležna beseda vzbuja v nas dobre občutke, zmanjšuje nevarnost za depresijo ter nam lajša neprijetne misli, ki nas prevevajo zaradi preobremenjenosti in drugih težav. Kako pa vi pričnete svoj dan? Z namrščenim ali nasmejanim obrazom? Se veselite novega dne ali že zjutraj tarnate in se smilite sami sebi? Saj veste, po jutru se dan pozna….. Hvala (hvaležnost) v novo jutro, za novo priložnost, kajti hvaležnost odpre vrata, omogoča zdravljenje in pošilja pozitivne 28 OPROSTI Vsi smo zmotljivi. Kljub temu pa nam je pogosto težko izreči besedo, s katero bi se opravičili. Besedica OPROSTI zgladi spor ter nas tudi telesno in duševno pomiri. Še več. Znanstveniki so dokazali, da opravičilo vpliva na to, da bo tudi v prihodnje zamera ob kakšnem neprijetnem dogodku manjša, če ljudje čutijo, da je bilo naše opravičilo iskreno. december 2021 HVALA, PROSIM IN OPROSTI SO TRI ČUDEŽNE BESEDE. UPORABIMO JIH ! IZVRSTNO, SUPER Je sodelavka že opravila svoj del skupinskega projekta? IZVRSTNO! SUPER! Je partner opravil nakup namesto nas ? IZVRSTNO ! SUPER! Besedica izvrstno je polna optimizma, vedrine in pozitivnega naboja, zato ima močan učinek. Pomirja živce in krepi imunski sistem, saj sproža ognjemet hormonov sreče. Veliko bolje je, če povemo, da smo to storili RADE VOLJE in z VESELJEM. Sogovorniku je morda neprijetno, če nas mora prositi za uslugo, če pa rečemo, da RADE VOLJE POMAGAMO, ne bo imel občutka krivde, ker nas obremenjuje. Sploh, če nas ta oseba ne prosi za usluge ravno pogosto in je že to znak, da jo je tokrat očitno res potrebovala ter ji verjetno ni bilo lahko prositi zanjo. Stopimo skupaj, samo tako smo močnejši in svetle lučke na nebu. ZAČUTIMO VEDRINO V SVOJEM SRCU, NAJ NAS RAZBREMENI IN POLEPŠA DAN. Mira Iskrač RADE VOLJE Kaj rečemo, kadar se nam kdo zahvaljuje za našo gesto dobre volje ali lepo dejanje? Rečemo: Ah, saj ni nič? Ali pa morda sploh ne izrečemo nobene besede? Štore - sočuten kraj Namen projekta ŠTORE - SOČUTEN KRAJ je nadaljevanje programa STAREJŠI ZA STAREJŠE, ki ga že 16 let izvaja Društvo upokojencev. Glavna naloga tega programa je tako skrb za starejše, da bi le-ti čim dlje časa preživeli v domačem okolju. V društvu smo se organizirali tako, da smo iz svojih vrst pridobili 40 starejših prostovoljcev, ki so pripravljeni svoj čas deliti s tistimi, ki so osamljeni ali potrebni pomoči drugih. Starejši ljudje so skupina ljudi, ki bi jim morala ob strani stati vsa družba. A izkušnje kažejo, da vedno ni tako. Družba veliko izgublja, ker starejših ne zna zaposliti, niti porabiti njihovih življenjskih izkušenj in pridobljenih znanj. Ta znanja lahko starejši prenašajo na mlajše generacije in ravno s projektom ŠTORE - SOČUTEN KRAJ bomo svoje znanje in izkušnje prenašali na mlajše generacije, saj gre za sodelovanje in povezovanje generacij. Program omogoča novo kulturo bivanja na domovih starejših, kjer ima vsak človek ime, hrepenenje po življenju, lastno resnico, svoje mnogotere ljubezni, bolečine, trpljenje, pa tudi skrivnosti. Prostovoljci vstopamo v domove in skupaj poskušamo graditi novo kvaliteto do konca bivanja na njihovih domovih. Prav zaradi tega pristopa in sočutja je program Starejši za starejše v Evropskem parlamentu prejel nagrado »državljan Evrope«. Sočutje predstavlja ključen proces v današnjem svetu. Načelo sočutja je v središču vseh religioznih, etičnih in duhovnih tradicij, ki nas kličejo k temu, da vedno ravnamo z vsemi drugimi, kot si želimo, da bi bili sami obravnavani. Sočutje nas sili, da ublažimo trpljenje soljudi, da se odvrnemo od središča našega sveta in da ga postavimo na drugo mesto ter da brez vsake izjeme obravnavamo absolutno pravičnost in spoštovanje. Ob razgovorih pri obiskih smo ugotovili, da se pri starejših skriva zaklad modrosti, ki bi ga bilo škoda pustiti, da ga ne odkrijemo in uporabimo. Cilji projekta ŠTORE- SOČUTEN KRAJ so, da povežemo vse generacije, da se aktivnosti usmerijo v najbolj ranljive točke v posameznem življenjskem obdobju, da se izboljša pretok informacij o pomoči potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izboljša medsebojno sodelovanje in da znanje in modrosti prenesemo na mlajše generacije. Naša želja je, da bi si segli v roke ne glede na leta, se družili, se pogovarjali in si medsebojno pomagali. Ivanka Tofant 29 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Palčke v Kompolah je obiskala tetka Jesen Jutranje meglice so se razblinile ob prvem snopu sončnih žarkov, ki so posijali na naše igrišče. V torek, 12. oktobra, nas je obiskala TETKA JESEN. Prinesla je jesensko listje in dobrote – jabolka, hruške, grozdje, zadišalo pa je tudi po jabolčnem zavitku in pečenem kostanju, ki sta nam ga spekla Renejev in Tinetov ati. S seboj je pripeljal tudi dedija iz Haloz. Tetka jesen je otroke povabila k ogledu lutkovne igrice Razbita buča, k petju jesenskih pesmi in plesu okoli velike buče. Otroci so tekmovali v prevažanju buč s samokolnicami okoli ovir, izdelali so si kronice iz jesenskega listja, nastala pa je tudi prekrasna umetnina, ki so jo otroci naslikali z akrilnimi barvami na jedilno folijo. Po nekaj dneh še vedno krasi naše igrišče. Ker nas je sonce pošteno ogrelo, smo z veseljem sneli kape, odpeli jakne in še do kosila uživali v prosti igri na svežem zraku. Ana Kupec, Karmen G. Žgank, Danijela Bertoncelj in Urška Krašovec 30 december 2021 Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Tradicionalni slovenski zajtrk že po tradiciji izvajamo vsak tretji petek v mesecu novembru, na dan slovenske hrane. Nastal je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Že nekaj let zapored otroci tako za zajtrk dobijo kruh, maslo, med, mleko in jabolka slovenske pridelave. Namen dogodka je spodbujanje zdravega načina prehranjevanja ter uživanje lokalne, domače pridelane hrane. Letos smo ta dan z otroki Mavričnih in Vijoličnih palčkov še malo popestrili. Zaplesali smo na skladbo Leti moja čebel'ca skupine Šani Šeni in posnetek objavili na You Tube kanalu Čebelarske zveze Slovenije. Ogledali smo si DVD o Kranjski čebeli, za konec pa zapeli še tradicionalnega Čebelarja. Ana Kupec, Danijela Bertoncelj, Karmen G. Žgank in Urška Krašovec 31 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA Bu, hu, hu, bučni strahec je tu! Bežimo, skrijmo se, da nas ne ulovi in do solz nasmeji! Končno smo dočakali najzanimivejšo noč v vrtcu. Malo nas je bilo strah, malo smo se veselili, a vsi smo jo željno čakali. Ves teden smo izdelovali bučne strahce, da nas bodo varovali in nam krajšali najdaljšo noč. Tudi slikali smo jih, predvsem pa smo se o njih veliko pogovarjali. V petek popoldne smo doma s starši izdolbli buče in jih prinesli s seboj v vrtec. Vzgojiteljice so v buče vstavile svečke in jih prižgale. Joj, koliko veselih buč je bilo na kupu! Otroci smo se postavili okoli buč in staršem zapeli nekaj jesenskih pesmi: Jesensko listje, Jesenska in Marmelada. Potem smo se prijeli za roke in zaplesali okoli največje buče ter zapeli Kdo se buče ne boji. Od staršev smo se hitro poslovili in se odpravili na lov za nagajivim strahcem, ki se nam je skril nekje v vrtcu. To je bila težka naloga, preiskali smo vse omare in predale, pogledali v vsak kot igralnice. A nagajivca nismo našli! Veste, v temi in le 32 december 2021 z baterijskimi lučkami bi ga prav lahko zgrešili. Skoraj smo že obupali, potem pa smo ga zagledali na okenski polici razreda naše šole. Res je nagajiv ta naš strahec! Sedaj pa nas je čakali še izziv v telovadnici - sprehod skozi tunel, kjer je bilo polno čudnih zvokov in velikih pajkov. Pogumni smo se sami sprehodili in na koncu tunela dobili nagrado: svinčnik in čokoladico, ki sta bili skriti pod ogromnim pajkom. Malo manj pogumni pa so se v tunel podali v spremstvu vzgojiteljice in ravno tako prišli do nagrade. Sledila je zabava v igralnici. Vsak otrok je imel eno glasbeno željo in je zaplesal svoj ples v senčnem teatru, ostali pa so ga posnemali. Ni manjkalo smeha in veselja in z veliko nejevoljo smo se odpravili k počitku. Vzgojiteljica nam je pred spanjem prebrala zgodbo Bav, bav in ob koncu smo vsi znali bavbavsko zakletev, s katero smo pregnali vse strahove, nagajivega strahca pa smo pičili z iglo, da se je razpočil, da nas ne bi budil vso noč. Danijela Bertoncelj in Ana Kupec »Bzz, bzz … po zajtrku se dan pozna« na pobudo Čebelarske zveze Slovenije s ciljem, da ustvari najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina, ter bo zapel pesem »Leti moja čebelca« izvajalca Šani Šeni, vsak na svoji lokaciji, ob istem času. Tako so otroci skupine Rdeči palček in Temno rdeči palček v družbi odličnega glasbenika Damjana Pasariča, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo na kitari, v vrtčevski knjižnici glasno in ponosno zapeli čebelarsko pesem. V petek, 19. 11. 2021, smo v okviru dneva slovenske hrane in ob Mednarodnem letu sadja in zelenjave, v Vrtcu Lipa obeležili že 11. TRADICIONALNI SLOVENSKI MEDENI ZAJTRK, katerega namen je ozaveščanje o zdravih prehranskih navadah, o pomenu kakovostne, lokalno pridelane hrane, še posebno domačega sadja in zelenjave, o pomenu kmetijstva in čebelarstva v povezavi z vplivom na okolje, ravnanjem z odpadki ter embalažo. Pri zajtrku sta se nam pridružila tudi ravnateljica Mojca Rožman in župan Miran Jurkošek. Projektu smo se pridružili 33 U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA V vrtcu bomo skozi vse leto v okviru projektnega dela in drugih dejavnosti ozaveščali o pomenu uživanja zdrave in lokalno pridelane hrane, spoznavali pomen kmeta kot osnovnega pridelovalca hrane, pomen čebel in čebelarjev ter pomen trajnostne ekološke osveščenosti. Klavdija Berglez, Mihela Jelenc, Magda Romih in Igor Pavlović 34 december 2021 Zavrteli smo kolo časa V skupini Svetlo zeleni palček smo v mesecu novembru raziskovali način življenja naših prababic in pradedkov. Najlažji način, da spoznamo ta skromni čas, je bila pravljica o Kekcu in Pehti. Skozi pravljico smo spoznali, da dobrine današnjega sveta, ki so nam tako samoumevne, takrat niso bile vsem dosegljive. Spoznali smo, da teta Pehta ni hudobna gospa, saj nam je v igralnici pustila poseben čaj iz zelišč, ki jih je sama nabrala, posušila in nam ga dostavila z navodili, kako naj si pripravimo topli napitek. Kuhan čaj smo sladkali z medom. Da bi dobro spoznali vsakdan naših prednikov, smo si tudi sami spekli kruh in zajtrkovali z lesenimi žlicami, tako kot so to počeli včasih. Ditka Rednak Otroci Vrtca Lipa v Štorah in Ansambel Saša Avsenika V oddelku Svetlo zeleni palček, ki ga obiskujejo otroci, stari od 4 do 5 let, je doma glasba. Otroci zelo radi prepevajo in vsakodnevno izrazijo željo ter dajo pobudo za različne glasbene dejavnosti. Tako smo že v prvih mesecih skupnega druženja osvojili kar nekaj otroških skladbic, ki se pogosto slišijo iz naše igralnice. Ker nam 'korona situacija' ne omogoča čisto pravih nastopov pred občinstvom, so se otroci kot nastopajoči preizkusili za kuharice Katjo, Marico in Faniko iz našega vrtca, ki so bile nad petjem naših otrok navdušene. Otroci so se poleg otroških pesmic, ki jih redno prepevajo ob spremljavi citer, na katere zaigra vzgojiteljica Katja, zelo dobro naučili tudi skladbo ansambla Saša Avsenika z naslovom Čebelarska pesem. Pri učenju skladbe je otrokom ob obilici 35 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA besedila pomagala metoda NTC učenja, kjer so otroci besedilo osvojili ob slikovnem zapisu pesmi. Čebelarsko pesem, ki so jo otroci vzeli za svojo, smo se odločili tudi posneti in posnetek poslati ansamblu Saša Avsenika. Člani ansambla Saša Avsenika so naše otroke močno razveselili s povratnim posnetkom, v katerem so nas nagovorili, pozdravili otroke ter nam v živo zaigrali refren Čebelarske pesmi, ki je otroke takoj pritegnil, da so zraven zapeli! V imenu vseh zadovoljnih, presenečenih in ponosnih Svetlo zelenih palčkov se ansamblu Saša Avsenika še enkrat lepo zahvaljujeva in sva iskreno veseli, da so si vzeli čas in otroke razveselili s svojim odzivom! Preredko se zavedamo, kako lahko majhna pozornost pusti velik pečat! Čebelarska pesem ansambla Saša Avsenika je zazvenela v naši igralnici tudi ob letošnjem tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je bil izveden v petek, 19. 11. 2021. Za vse radovedneže, ki jih zanima, kako Čebelarska pesem Saša Avsenika zveni v obliki otroškega petja, lepo vabljeni na spletno stran Vrtca Lipa, kjer boste pod rubriko 'Novice' našli posnetek otroškega petja in odziv članov ansambla Saša Avsenika. Uživajte v poslušanju! Katja Krevh in Ditka Rednak Praznovanje jeseni v Vrtcu Lipa Štore Tudi letos smo v vrtcu Lipa izvedli jesensko praznovanje z otroki v četrtek, 14. 10. 2021, v dopoldanskem času. Že dan prej smo z otroki izdelali strašila. Jesensko smo okrasili igrišča: z bučami, koruznico, koruzo, jesenskimi listi,… Na dan praznovanja je otroke obiskala tetka Jesen, ki se je z njimi pogovarjala o jesenskih pridelkih in plodovih. Otroci so ji zapeli jesenske pesmi. Na stojnicah so si postregli s pečenim kostanjem, pečenim krompirjem, hruškami, grozdjem in jabolki. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Otroci so na jesenskih delavnicah ustvarjali kronice iz listja, tiskali jesenska drevesa in luščili koruzo. Zinka Grobelnik 36 december 2021 Z majhnimi koraki do velikega cilja Najstarejši otroci Vrtca Lipa smo se na sveže jesensko jutro odpravili proti celjskem Starem gradu. Otroci so polni pričakovanj nadeli svoje nahrbtnike. Spustili smo se do Voglajne, nato pa pot nadaljevali strmo v gozd. Kmalu so se še zadnje meglice dvignile v nebo in po nekaj postojankah smo prispeli do vrha, kjer smo zagledali grad. Navdušenje otrok je bilo nepopisno. Skozi velika vrata smo vstopili v grajsko notranjost, kjer smo pojedli zasluženo malico, nato pa se malo razgledali naokrog. Otroci so bili navdušeni nad grajsko mogočnostjo in razgledom, ki se ponuja z obzidja. Polni novih vtisov smo se podali po gozdni potni nazaj proti vrtcu. Mihela Jelenc, Klavdija Berglez, Igor Pavlovič, Magda Romih in Martina Rezar Šola v naravi Murska Sobota, Radenci, 27. 9.—1. 10. 2021 Naj kar naravnost povemo, da je šola v naravi popolnoma uspela! Vseh 44 šestošolcev in spremljevalni učitelji smo preživeli pet lepih, aktivnih, pestrih, zabavnih, poučnih in – morda najpomembneje – zdravih dni. Nastanjeni smo bili v Domu Murska Sobota, ki je eden izmed domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. 6. b je zasedel 2., 6. a pa 3. nadstropje. Vsi pa s(m)o najraje zasedli jedilnico. Nad okusnostjo, pestrostjo in količino prehrane se res ne moremo pritoževati. Glavnino dejavnosti je predstavljalo plavanje, kajti lansko šolsko leto je plavalna šola v naravi odpadla. 37 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA Vsak dan smo se po kosilu z avtobusom odpeljali na bazen v Radence. Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine, vsaka skupina je pod vodstvom učitelja plavanja pridno usvajala različne plavalne oblike in tehnike. Vsi so zelo napredovali. Na koncu so pridobljeno znanje tudi pokazali in kot za stavo osvajali bronaste, srebne in zlate delfine. Nekaj časa se je našlo tudi za prosto plavanje in zabavo v vodi. V dopoldanskem času smo izvedli kopico zanimivih dejavno- sti: orientacijo po Murski Soboti, ogled romske vasi Pušča in osnove romskega jezika, ogled evangeličanske cerkve, land art (umetnost v naravi), kolesarjenje in gibalni park, socialne in športne igre. Tudi večeri so bili zanimivi: potekal je boj v štrbunku, igrali smo tombolo, izvedli kviz o Prekmurju, šli na sladoled (ali dva) in prisluhnili razrednim talentom. Te šole v naravi se bomo radi spominjali. Barbara Žlender Šola v naravi na Obali Ob koncu letošnjega septembra smo se učenci sedmih razredov z nekaterimi učiteljicami odpravili v šolo v naravi. Zelo smo se je veselili, ker nam je epidemija prekrižala načrte o šoli v naravi že dvakrat. V ponedeljek zjutraj smo se odpravili na avtobus in se odpeljali v Fieso, na Primorsko. Center šolskih in obšolskih dejavnosti nam je nudil prenočišče, pet obrokov na dan in različne dejavnosti. Vreme nam je dopuščalo plavanje v morju, vožnjo s kajakom in supom ter orientacijske sprehode in pohode. Vsak večer smo imeli na voljo različne dejavnosti: lahko smo igrali košarko, namizni tenis, družabne igre, karte, igre, ki so nam jih pripravili v domu, ali pa smo samo malo poklepetali. 38 Skoraj vsak dan smo se odpravili na sprehode. Raziskovali smo Piran in njegovo okolico, dan pred odhodom domov pa smo si ogledali še mesto Strunjan. V petek smo se začeli pripravljati na odhod. Nekateri so bili žalostni, ker se je šola v naravi že končala, večinoma pa smo se vsi veselili, da bomo končno spet videli svoje domače. Odpravili smo se še na zadnji izlet, na katerega smo komaj čakali. Z ladjico Solinarko smo se odpeljali do Sečovelj, kjer smo si ogledali soline in muzej. Po malici smo se odpravili nazaj v dom, kjer so naše kovčke že pripeljali pred vhod. Pojedli smo kosilo in šli na avtobus, ki nas je varno pripeljal domov. december 2021 Na avtobusni postaji pred šolo so nas že čakali veseli starši. Bili smo zelo veseli, ker smo lahko šli v šolo v naravi, želeli pa smo si še malo ostati, da se nam ne bi bilo treba spet vrniti v šolske klopi. Ajda Vouk, 7. b Tečaj drsanja za drugošolce V tednu otroka so imeli drugošolci tečaj drsanja, ki se je odvijal na drsališču v Celju ob zabavnih učiteljih drsanja. Vsak dan od ponedeljka do petka so se z avtobusom odpeljali na led po nove spretnosti. Na začetku so bili koraki še negotovi, nato pa so dan za dnem osvajali več veščin drsalne tehnike. Prav ponosni so, da jim je uspelo. Veselje in vztrajnost se obrestujeta. Razredničarke 2. razredov 39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA Dan jezikov V petek, 15. 10., smo imeli devetošolci dan jezikov. Glavna tema dneva so bile sanje, seveda pa je ves dan večinoma potekal v angleščini. Prvi dve uri smo namenili druženju z učiteljicami angleščine, kjer smo se pogovarjali o tem, kakšne sanje smo podoživeli, ene izmed teh pa so bile zelo posebne in zanimive. Prav tako smo poslušali in brali nekaj pripovedi drugih ljudi, ki so opisovali potek njihovih sanj. Sledila je razlaga, kako pravilno napisati spis, to predstavitev pa smo seveda dobili tudi v pisni obliki, tako da smo si lahko napisali še kakšne dodatne zapiske. Sledili sta 3. in 4. ura, kjer nas je prišla obiskat zabavna in pozitivna ameriška govorka, ki nam je za uvod na kratko predstavila svoje pestro in zanimivo življenje. Z njo smo brali nekaj opisov nenavadnih sanj, poleg tega pa smo se še igrali razne igre ter reševali naloge o angleških časih. Sledila je zadnja, 5. ura, kjer smo celo uro pisali angleški spis o naših nenavadnih sanjah, ki smo jih podoživeli. Te spise so nam nato pregledale naše učiteljice angleščine, jih popravile in nam jih vrnile v pogled, kako nam je šlo pisanje od rok. Dan je bil zelo poseben, še posebej ker nas je obiskala Američanka, prav tako pa smo od tega dneva odnesli ogromno znanja. Maša Tovornik, 9. b Tehnični dan v sedmem razredu V torek, 19. 10. 2021, smo imeli sedmošolci tehnični dan, obisk jame Pekel in rimske nekropole. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, posedli na avtobus in se odpeljali. Bili smo zelo radovedni in vzhičeni. Prispeli smo v Šempeter, kjer smo se najprej sprehodili po gozdni učni poti in se naučili veliko novih gozdnih skrivnosti. Za tem smo na hitro pojedli malico in se zbrali pred jamo. Pričakal nas je prijazen vodič in nam pokazal podobo hudiča, po katerem je jama dobila ime. Ob pogledu nanj nas je malce zmrazilo. Po- 40 gumno smo odkorakali v jamo. Notri je bilo hladno in vlažno, a smo ob pogledu na prelepe kapnike na to pozabili in ostali odprtih ust. Ogledali smo si tudi prelep slap, ki se je obsijan s svetlobo lesketal in glasno šumel. Po prihodu iz jame smo se odpravili do rimske nekropole. Vožnja je trajala le nekaj minut. Tam nas je pred vhodom pričakala prijazna gospa in nas povabila naprej. Ogledovali smo si prelepe grobnice in uživali ob poslušanju različnih legend in življenju takrat. Po končanem ogledu smo se počasi vrnili v šolo. Tako smo doživeli še en odličen šolski dan in že nestrpno pričakujemo novega. Neža Selič, Gašper Romih, 7. a december 2021 Zanimiva Ljubljana V torek, 19. 10. 2021, smo se učenci 9. razreda odpravili na celodnevni izlet v Ljubljano. Vsi smo se izleta že nestrpno veselili. V načrtu smo imeli obisk Hiše iluzij, Hiše eksperimentov ter Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Zjutraj smo se zbrali pri šoli in se počasi odpravili do Ljubljane. Od tam pa po skupinah do končnega cilja. Skupina 9. a se je najprej odpravila do Hiše eksperimentov, medtem ko se je skupina 9. b podala do Hiše Iluzij. Hiša iluzij je bila zelo zanimiva, saj smo si lahko ogledali zanimive trike, ki so nas velikokrat tudi presenetili. Vsem je bil najbolj všeč tunel Vortex, ki smo ga vsi največkrat preizkusili. Sledila je malica, po malici pa Hiša eksperimentov, ki nas je vse dobro presenetila. Najprej smo imeli kratko predstavitev, pri kateri smo preizkusili znanje kemije, potem pa je sledil 45minutni ogled in preizkus različnih eksperimentov. Ob koncu smo vsi želeli še ostati, saj je bilo še veliko eksperimentov za preizkusiti, a smo hkrati že čutili lakoto, zato smo se odpravili na Prešernov trg. Od tam smo lahko za pol ure odšli malo po svoje, večina se nas je odpravila v McDonald´s. Sledil je obisk Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer je bilo za videti veliko stvari, o katerih smo se pogovarjali pri zgodovini, kot sta vaška situla in paleolitska piščal. Všeč nam je bil tudi sarkofag mumije ter vonj ribje omake iz časa Rimljanov, še najbolj pa nas je navdušilo okostje mamuta in kita iz dela Prirodoslovnega muzeja. Po koncu ogleda smo se z avtobusom počasi odpravili proti šoli. Ta izlet je bil še eden izmed mnogih, na katerem smo uživali in srčno upamo, da jih bo še veliko. Živa Selič, 9. b Projekt Krokus 6. a razred Osnovne šole Štore sodeluje v mednarodnem projektu Krokus. Nosilka projekta je organizacija HETI, tj. irska organizacija za izobraževanje o holokavstu. Za uvod v projekt so se učenci seznanili s pojmi kot so: Jud(je), Davidova zvezda, nacistična Nemčija, grešni kozel, geto ipd. Dobili so vtise o nacistični ideologiji, sistematičnih pobojih, različnih žrtvah holokavsta. Ob kritičnem razmisleku so zapisali lastno mnenje o tem zgodovinskem dejstvu, porajalo pa se jim je tudi ogromno vprašanj. 19. 10. smo preko Sinagoge Maribor iz Irske dobili čebulice rumenega žafrana, ki smo jih dva dni kasneje tudi posadili. Zakaj sadimo rumene žafrane? Sadimo jih v spomin na vse otroke, ki so umrli kot žrtve ho- 41 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA lokavsta med letoma 1933 in 1945; gre za okoli milijon in pol judovskih ter tisoče drugih otrok. Rumena barva cvetlic nas spominja na rumeno zvezdo, ki so jo pod nacističnim režimom morali nositi Judje, ki so bili daleč najštevilčnejše žrtve omenjenega obdobja. Ker je šolski vrt zaradi gradbenih del malce okrnjen in ranljiv, so učenci čebulice posadili v cvetlične lončke. Fantje se prvo šolsko uro pri športu nabrali kamenčke in zemljo za v lončke. Učenci so čebulice sadili po skupinah, tako da je vsakdo lahko posadil »svoj« žafran. Pri sajenju so se držali navodil oz. priporočil, vsaka skupina je svoj lonček tudi označila, na koncu pa ga pokrila s črno folijo in ga odložila v hladen prostor. Verjamemo, da se bo naslednje šolsko leto našlo stalno in primerno mesto za gredico, kamor bi presadili naše žafrane. Trenutno spremljamo tiho dogajanje v lončkih in pripravljamo še druge dejavnosti, povezane s projektom, razmišljamo o podobnostih med ljudmi in sprejemanju raznolikosti. Žafrani naj bi začeli cveteti januarja. V tem mesecu, in sicer 27. 1., obeležujemo mednarodni dan spomina na holokavst. O projektu bomo še poročali. Barbara Žlender Večer pred prvim adventom sva s prijateljico Lidijo Šuhel, mojstrico peke peciva, s 13 skrbno pripravljenimi paketki drobnega slastnega peciva in s posvetilom pozvonili na vrata tistim posameznikom iz naše občine, za katere sem menila, da bi jih še posebej rada malce razveselila. Naj si bodo to samski, vdovci, bolniki, starejši. Izmenjali smo si nekaj lepih misli. Najin namen je bil več kot presenečenje, kajti majhne pozornosti vedno sežejo v srce. Verica Štante in Lidija Šuhel 42 december 2021 Oktober – mesec požarne varnosti V petek, 5. 11. 2021, so nas v okviru meseca požarne varnosti na podružnični šoli Kompole obiskali gasilci PGD Prožinska vas. Učencem, ki so z zanimanjem in dobro voljo spremljali dogajanje, so prijazno predstavili delo, ki ga opravljajo prostovoljni in poklicni gasilci. Seznanili so jih s preventivnimi ukrepi, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara in kako ga, v primeru izbruha, pogasimo ter z rabo telefonske številke 112, namenjene klicu v sili. Učenci so si ogledali notranjost intervencijskega gasilskega vozila in gasilskega kombija ter preizkusili delovanje ročne vedrovke ali brentače, s katero so brizgali v tarčo. Dogodek so gasilci zaključili s prižigom intervencijskih luči in glasne sirene. Za obisk se jim iskreno zahvaljujemo. Hana Klakočer 43 TRADICIONALNI KULTURNI DOM ŠTORE TOREK, 28. 12. 2021, ob 18. uri Dirigent: Aljoša Jurkošek Z GOSTI NUŠKA DRAŠČEK in MLADI KORENJAKI Avtor Žiga Culiberg Cena vstopnice: 15 € VLJUDNO VABLJENI! Informacije so na voljo na tel. št. 03/780 38 40 in na e-mail: obcina@store.si Za prisotnost na prireditvi je v skladu z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 potrebno izpolnjevati pogoj PCT. Vljudno prosimo, da se prireditve udeležite samo, če ste zdravi, in da dosledno upoštevate na dan prireditve veljavne ukrepe in navodila NIJZ za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19. S seboj prinesite dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT. 44 K O L E D A R DO GODKO V december 2021 V O BČI NI ŠT OR E 20 2 1 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT DECEMBER TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE IZDELAVA PRAZNIČNIH VOŠČILNIC IN OKRASKOV DECEMBER PROSTORI TD ŠTORE turisti@vstorah.si Emil 070 899 152, Mojca 051 605 414 MATIC MEŽNAR S.P. STAND UP KOMEDIJA MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI (Uroš Kuzman in Aleš Novak) ČETRTEK 23. 12. 2021 ob 20. uri KULTURNI DOM ŠTORE Matic Mežnar s.p. 031 811 945 NEDELJA 26. 12. 2021 TEHARJE konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak 031 228 276 KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE ŽEGNANJE KONJ DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU, PONEDELJEK KLETARJEV POLIČ ŠTORE SVETA MAŠA 27. 12. 2021 CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567 TRADICIONALNI BOŽIČNOTOREK PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH NOVOLETNI KONCERT Z 28. 12. 2021 ŽELEZARJEV ŠTORE GOSTI (Nuška Drašček in Mladi ob 18. uri korenjaki) KULTURNI DOM ŠTORE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK PETEK 31. 12. 2021 opoldan Občina Štore 03/780 38 44 obcina@store.si turisti@vstorah.si ZBOR V PROSTORIH Emil 070 899 152, TD, UDARNIŠKA 10 Mojca 051 605 414 Organizator si pridržuje pravico do sprememb oz. odpovedi prireditve. 45 SREČNO V LETU 2022 VAM ŽELIJO: DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE KARATE KLUB ŠTORE KD ŠTORE 2000 - LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE KORK ŠTORE KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO ŠTORE OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBČINE ŠTORE 46 MALO NOGOMETNI KLUB SOKOLI OSNOVNA ŠOLA ŠTORE in POŠ KOMPOLE OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ŠTORE VRTEC LIPA ŠTORE in VRTEC KOMPOLE december 2021 PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE ŠTORE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE STRELSKO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE ŠKD RUDAR PEČOVJE ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78 ŠTORSKO PEVSKO DRUŠTVO ”OSTI JAREJ” PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ŠKD STRAŽA ŠPORTNO DRUŠTVO RANIVOK 2007 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE DRUŠTVO ZA ŠPORTNE IN REKREATIVNE DEJAVNOSTI POTAPLJAŠKO DRUŠTVO PIRATI ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE 47 48