Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta............15'— „ posamezna številka . . 1'50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg i. — Odgovorni urednik dipl teh. A. Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto I. Ljubljana, dne 8. julija 1932. V današnjih razmerah je obrtništvo največ izpostavljeno in jikoriščano po nepoklicanih. Le vkup! Obrtnikove prošnje in protesti Le vkup... ne veljajo niti toliko, da bi se priobčile v dnevnem časopisju, še manj pa, da bi se upoštevale na merodajnih mestih. Pri današnji sestavi obrtnih zastopov tudi ni izgleda ;za izboljšanje položaja. Naša velika zmota je bila, ker smo se zanašali na naše vsiljene eksponente toliko časa, da so ti s svojo nezmožnostjo minirali ves ugled, samostojnost in tudi možnost zaslužka v obrtni stroki. Do tega je nas obrtnike privedla velika brezbrižnost in majhna zavednost, v kar je bilo obrtništvo hote privedeno, da so naši voditelji lahko po svoje razvlekli in porazdelili obrtnikove pravice in blagostanje prejšnjih dni. Vedno so nam vsak samostojen predlog prav na parlamentarski način odušili, tako da je obrtništvo v svojo škodo prespalo vsako sodelovanje in soodločanje. Vse to je konečno toliko napelo gospodarske strune, da se je obrtništvo pričelo dramiti in otresati svojih izkoriščevalcev. Gospodarska politika ki je najkočljivejša in dalekosežnoga pomena za dobro konjunkturo, mora biti vodena od praktikov, ki so življenjsko na njej zainteresirani in kateri sami jutrpe škodo ali njen dobiček. Nikakor pa ni to tak posel, s katerim se da poizkušati, če se pa ponesreči, naj pa plačajo eksperiment drugi; povzročitelj se pa začasno potuhne. Temu stanju moramo obrtniki napraviti enkrat pa vselej konec. Moramo se zbrati in posvetovati, kako smer naj zavzamemo obrtniki vseh poklicev. Vsak obrtnik je zmožen samostojen mislec in te njegove misli in nazori morajo priti do veljave. Odbor „Društva jugoslovanski h obrtnikov za dravsko banovino" v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil sklicati kot vidno manifestacijo pri boju za dosego obrtniške samoodločbe javno obrtniško zborovanje. To zborovanje se bode v sporazumu med obrtniki vse dravske banovine sklicalo koncem meseca avgusta ali v začetku septembra. Društvo utemeljuje svoj sklep na sledeči podlagi: Država je izdala „Obrtni zakon", katerega člen 393 določa, naj se obrtništvo prostovoljno izjavi, kakšen sistem zbornic hoče, ali skupne ali ločene samostojne „Obrtniške zbornice". Zakon zahteva, da se zadosti prosti volji obrtništva. Obrtniki smo se trudili po vseh pravno utemeljenih močeh podpirati uredbo tega državnega zakona in nismo nikoli prišli v nasprotje, s predpisanimi paragrafi. Poleg gotove zainteresirane, toda neupravičene struje pa, katera nima nikake pravne podlage, še manj pa gole pravičnosti v sebi, je dosegla za obrtnika neizpodbitno slabšo odločitev v tem vprašanju. Za utemeljitev tega neupravičenega vmešavanja more navesti samo ozir in želje na gotovo skupino. Društvo jugoslovanskih obrtnikov v dravski banovini se čuti dolžno dati obrtnikom dravske banovine možnost pod njenim okriljem iznesti svojo voljo in želje, da tako tudi javnost izve, da obrtnik ne mara tega, kar se mu začasno ponuja v sprejem in potrditev. V interesu obrtništva vse Jugoslavije je, da se izpolni prava obrtnikova želja tudi v naši ožji domovini Sloveniji, kjer se hoče vsiliti obrtniškemu stanu nadvlada neobrtnikov. Začasno se misli na tale dnevni red: 1. Obrtniška pravica. 2. Poročilo tajništva. 3. Okrožni obrtniški odbori. 4. Vajeniške zadeve. 5. Podeljevanje koncesij. 6. Obrtniške zadruge pod novim in starim zakonom. 7. Naša neodvisnost. 8. Spremembe k novemu zakonu. Za odbor dr. j. o. z. d. b. v Ljubljani Zaloga. Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih čevljevi Delo strokovno izvršeno in po nizki ceni. Pri večjem naročilu primeren popust. Čevljarna KOS JOSIP CELJE: Dečkov trg 6. Specijalna popravljalnica za fotoaparate in druga mehanična dela. Joško Aman Celje Dečkov trg 5. Volja obrtništva v Dravski banovini je za enkrat še neupoštevana. Ker sem bil skoro mesec dni Obrtništvo Pos'ovno Odsoten iz Ljubljane, ni- iii vLnrnioo sem rtiagel zavreči raznih oeres-12. Z"£Lnlr„l ničnih očitkov, ki se nanašajo v g. Rebekovem listu, odnosno v „Obrtnem vestniku" indirektno na mojo osebo in pristaše obrtniških zbornic. V štev. 24. in 26. melje svojo staro navado. Razdiralci, skupno gospodarstvo i. t. d. Še enkrat v pojasnilo obrtništvu in zagovornikom skupnih zbornic. Tistim, ki trdijo, da je za slovensko obrtništvo bolje, ako ostanejo skupne zbornice, izjavljam, da se motijo in niti ne verjamem, da so res sami tega prepričanja, ker poznam preteklost. Seveda tu ne mislim glavne zagovornike, ki so se sami prvi zavzemali za obrtniške zbornice, kakor smo že mnogokrat objasnili. Obrtništvo bo prišlo do veljave, katera mu pripada, takrat ko bodo v celi državi samostojne obrtniške zbornice. Šele takrat se bo otreslo vpliva in zakulisnega intrigantstva gospodov, ki nimajo legitimacij govoriti v imenu obrtništva. Tega se ti nepoklicani dobro zavedajo, zato je pa bila njih glavna naloga, obrtništvo prisilno in umetno razdvojiti, kajti le pri razcepljenemu obrtništvu je mogoče, da vladajo neobrtniki nad nami. Toda gospodje in event. zapeljanci naj se zavedajo, da vsaka vsiljena in umetno pobarvana resolucija ali odredba ne zaustavi naravnega zakona, kateri mora priti prej ali slej. Tako je tudi z obrtniškimi zbornicami. Imeli jih bodo v celi državi, ker je to naravna obrtniška potreba, mi pa toliko časa ne bomo odnehali, da se osvobodimo vsiljenega nam jarma, saj nam zakon vendar daje to priliko. Da ne bo obrtništvo mislilo, da je sedaj, ko se je posrečilo gotovim krogom preprečiti, da obrtniške izjave že niso prišle do veljave in da je že zaključeno vprašanje obrtniških zbornic, ugotavljam na tem mestu, da je po zakonu dana obrtništvu prosta volja, da se odloči za en ali drug sistem do 9. marca 1933. Lahko bomo torej nadaljevali toliko časa, da bo zmagala res obrtniška volja. Gospodom okrog „O. V.“ pa na razna neresnična podtikanja v zadnjih štev. v kolikor mi danes ni mogoče vsled pomanjkanja časa odgovoriti, odgovorim prihodnjič, v ostalem pa tu dalje objavljam, kako se je začelo v Sloveniji vprašanje obrtniških zbornic, potem pa naj obrt- 19KDB KOlfilG krojaSki mojster CELJE Raglova ul. 6. Rriporočam svojo bogato zalogo češkega in engleškega blaga. Za dobro delo kakor tudi za najnovejši koroj jamčim Cene primerno znižane. ništvo sodi, kdo je razdiralec obrtniških mas in agitator ločenih zbornic, odnosno plačani ali prodani obrtniški voditelj v dravski banovini. To objavo sem že pred časom napovedal in jo hotel umakniti. Ker pa g. okrog „O. V.“ ne nehajo, sem pa prisiljen, da to storim. Apetit po obrtniških zbornicah. Ker se trajno ponavljajo očitki in to ravno s strani, kateri ta očitek v« resnici pripada, sem primoran, dasi nerad, dati nekatera pojasnila kako se je ta zakluisna borba daiansko vršila. V 1. 1928., bo gotovo še znano vsem čitateljem, je razposlala Zveza obrtnih zadrug, odnosno tedanji‘načelnik g. Jos. Rebek iz Ljubljane, okrožnico na zadruge in društva v bivši ljubljanski oblasti s stvarnim poročilom' in priporočilom za ločene obrtne zbornice. Odziv na to okrožnico je bil naravnost rekorden. Za ločeno zbornico je bilo 56 izjav, £a skupno pa samo 6 in 8 izjav je bilo neopredeljenih. O tem izidu je g. Rebek molčal? In mi, njegovi stebri in prijatelji, o tem večina nismo vedeli. Na vprašanje tovariša g. I. Šimenca, načelnika vrtnarske zadruge za dravsko banovino, kakšen je bil uspeh okrožnice, mu je g. Rebek odgovoril, par izjav je bilo za skupno, par pa za ločene zbornice. Koncem 1. 1930, uvidevši kako je mnogokrat stavbno rokodelstvo prikrajšano, ker je večinoma odvisno le od stavbenikov in inženjerjev, ki izvršujejo stavbno obrt, sem predlagal Pokrajinski zadrugi kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani, kateri naeeljujem, da pokrenemo akcijo med splošnim obrtništvom in zadrugami, da napravimo na merodajna mesta vloge, dobro utemeljene. Kolikokrat pride mali obrtnik pri oddaji ob ves zaslužek. V vlogah smo zahtevali, da naj se zakon za zgradbe, odnosno zakon o držav. računovodstvu spremeni v toliko, da naj vsak obrtnik prevzame vedno le od hišnega gospodarja direktno sebi pripadajoča dela. Tozadevno pa sem povedal tudi g. Rebeku. On me je takoj povabil, naj naredimo vlogo potom „Zveze obrtnih zadrug" češ, da bo imela vloga večji vpliv in uspeh. Od svoje zadruge sem dobil primerno pooblastilo, napravil koncept za vlogo, katera se je potem v Zvezi pretipkala ter smo zbrali ako se ne motim okrog 15 zadružnih spisov, medtem tudi podpis Zveze obrtnih zadrug z g. Rebekom. Vloge smo izročili g. banu, dalje Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v roke merodajnemu faktorju. Pripomniti pa moram,^ da ta gospod ni bil navdušen za našo vlogo češ, da to za posameznika, ki zida ni komodno, da bi se ukvarjal z obrtniki, če tudi smo mu obrazložili, da za to obstojajo nadzorni inženjerji, ki radi vso to brigo prevzamejo, strošek pa, ki ga za to dobi, ga prav gotovo dvakrat prihrani hišnemu gospodarju. Dogovorjeni smo bili tudi z g. Rebekom in nekaterimi načelniki, da se v dosego tega cilja napotimo v Beograd na razna ministrstva, kar smo tudi pozneje storili in to pri g. ministru za trgovino in industrijo, pri g. ministru za zgradbe, pri finančnem ministrstvu, odnosno v državnem računovodstvu in mislim, da smo oddali tudi vlogo pri ministrskem predsedniku. V Beogradu smo bili g. Rebek, g. Ravnikar in moja malenkost. Pre-dno pa smo se napotili v Beograd sem obiskal g-Rebeka na domu in moram še posebej omeniti, da ni bil prav nič voljan iti s temi vlogami v Beograd ter sem mu ob tej priliki pripomnil, ako ne gre, da gremo brez njega in Zveze obrtnih zadrug. Ob tej priliik pa sem tudi g. Rebeku priporočal, da bi bilo tudi za nas Slovence umestno, da" se pridružimo tovarišem Srbom in Hrvatom glede sistema zbornic, ker ne vidim v skupni zbornici TOI istega interesa za mladega obrtnika, kakor bi bilo potrebno in kar sem že preje navedel: No in tudi g. Rebek mi je nato pritrdil in rekel, prav imaš, tudi jaz sem tega mnenja. Dogovorila sya se tudi, da izročiva to vlogo tudi Zanatski komori v Beogradu, odnosno g. Stojanoviču, da nas tudi on podpre s svojim vplivom, nakar sem g. Rebeku omenil, da bi bila ravno sedaj prilika, ako to naše stališče ob tej priliki obrazložimo g. Stojanoviču, s katerim je bil g. Rebek zadovoljen. No in res peljala sva se skupaj v Beograd. Potovala sva zelo „nobel" v spalnem vozu, s katedro mislim, da se je istočasno peljal sam. g. predsednik TOI v Ljubljani. Šla sva se okrepčat v jedilni voz in sva prišla nazaj kar malo Židane volje. Naenkrat se g. Jože (kakor sem ga takrat smet imenovati), tako nekako dostojanstveno in naklonilno proti meni izjavi: „No, kaj pa praviš glede imenovanja v Zanatsko banko v Ljubljani" (ker je bilo tik pred imenovanjem upravnih svetnikov)? Jaz sem bil radoveden njegove modrosti, Zato mu rečem:;„Jože, kar ven z besedo!" Pri-jecljal je: „Za mene je že poskrbljeno in še za nekatere". Na obrazu se mu je pa bralo, kakor da bi hotel pripomniti: „Fant, če boš priden bom pa še tebe zrinil v banko." Meni se je pa to poniževanje zdelo zamalo, zato ga pa vprašam: „Koliko delnic pa imaš?. On odgovori jedrnato: 50 (jn še za te pravijo hudobni jeziki, da jih ni sam kupil). Jaz mu ostro odgovorim: „Imam 150 delnic in sem poleg tega še načelnik zadruge, zato tvojo milost najodločnejše odklanjam. Ako še dobro spominjam, je ob tej priliki pro-težlral g. Urbasa, za g. Vidmarja pa, da je rekel naj ostane kot namestnik, obratno pa, da je zopet rekel g. Vidmarju, naj jaz ostanem namestnik in Vidmar upravni svetnik. To samo mimogrede, ker je bil med potjo o tem govor in smo sprevideli, da je g. Rebek kakor dvorezen nož. Nato pa prideva zopet na ločene zbornice in kako t?odeva najino misijo razodela g. Stojanoviču. Kar začne malo premišljevati in pravi: „Veš kaj Lovro, nekaj sem pogruntal." Nato ga vprašam „Kaj pa?" On mi rečei^/Pojdi sam k g. Stojanoviču in mu razodeni celo zadevo. Reci mu, da sein tudi jaz s tem sporazumen, jaz sam pa o tej stvari ne morem govoriti, ker imam vezane roke, —' začudeno ga pogledam ip mislim ali so ga res v Ljubljani na zbornici zvezali s kakim patentnim štrikom, ker imajo vse reči na razpolago. Vraga, sem si mislil, pa se ja nisi prodal." (Nadaljevanje prihodnjič.) Za zakrpanje razrušenih Samotnih zidov, kateri so izpostavljeni visoki vročini v ognju, se rabi karborundov cement. Carborundum zmešan s cementom se imenuje „Carboplastic - cement" in vzdržc z njem popravljena mesta 2300 stopinj Celzijeve vročine. Umschuu 27. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE nam poroča, tla bode njen generalni direktor g. Milan Dragič poročal obrtništvu o poslovanju Zanatske banke. V ta namen se bodo vršili sestanki obrtništva v Ljubljani dne 16. julija, v Celju dne 23. julija in v Mariboru dne 30. julija t. 1. V Ljubljani se bode vršil sestanek na navedeni dan v dvorani Okrožnega urada zsi zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti ob 20Va uri. Na zanimivo predavanje o zelo aktualnem vprašanju obrtniškega kredita se obrtništvo vljudno vabi. * i Zatopljenemu v časopisni članek s podnaslovom: Naša zmaga je popolna. Zmagalo je trezno spoznanje, 2a se mi vsiljuje vprašanje, kdo v Drav- i q ski banovini bi mogel biti oni, ki svodouo. vzklika, naša zmaga je popolna. To morejo biti le neobrtniki ali pa od teh odvisen obrtnik. To zmago more slaviti le tak obrtnik, kateri je obrtnik samo z jezikom, drugače je pa njegovo podjetje industrijski obrat in tudi on sam se ne smatra za obrtnika, ker ga je sram občevati z gospodarsko malim tovarišem. Za vse te gospode je seveda skupna zbornica popolnoma na mestu in jim je najbrže zelo nerodno, da nimajo neobrtniki nika-kega vpliva na obrtnike v Srbiji in na Hrvaškem in da je trezno obrtniško spoznanje zmagalo na področju zagrebške, sarajevske, banjaluške, sko-pljanske in osiješke „Obrtne zbornice". Jugoslovansko obrtništvo, akoprav je doseglo na potu k svoji gospodarski osamosvojitvi velik uspeh, (saj skupen nastop šestih obrtnih zbornic mora roditi za obrtništvo le koristi) ne proglaša svoje popolne zmage- Če slavi zmago nasprotna struja, ki je na terenu izgubila, se ji mora to veselje že pustiti. Znano je še, kako so v polpretekli dobi znali gotovi ljudje vedno slaviti svoj poraz kot zmago. Časi se pač izpreminjajo, ljudje in navade pa ostanejo iste. Obrtništvo v Dravski banovini sicer še ni doseglo svoje pravice, zato nam pa ni treba obupavati. Vsi smo člani velike Jugoslovenske obrtniške družine in tudi za nas pomeni v drugih banovinah dosežen uspsh velik plus. Končni uspeli v drugih banovinah, je začeten uspeh v naši banovini. Zato ne klonimo, ker tudi pri nas bo še zmagalo trezno obrtniško spoznanje. Ko je vprašanje, katero je tudi poštenemu zavednemu slovenskemu obrtniku povzročilo dosti skrbi, začasno rešeno, je prav, če pogledamo nazaj in ugotovimo, zakaj naše prizadevanje ni imelo uspeha, zakaj se slovensko obrtništvo ni moglo izkazati enakovredne, enakozavedne, ena-kozrele z obrtništvom v drugih banovinah, zakaj se nismo mogoli otresti svojih varuhov in smo si takorekoč sami spletli bič, ki nas bo tepel. Zato, ker nismo imeli voditeljev, ki bi čutili z nami, zato ker imajo ljudje, katere se jim hoče vsiliti za voditelje, pred očmi le svoj lasten interes, ne pa pa interes celega stanu. Kako velika je razlika med voditelji hrvatskega obrtništva in med našimi vsiljenimi voditelji. Medtem, ko je S. H. O. v letu 1927. odkrito in moško započel akcijo za osamosvojitev obrtništva, ter v svojem boju vztrajal do zmage, je takratno načelstvo Z. O. Z. z g. Rebekom na čelu v Ljubljani, začelo svojo akcijo takorekoč pod klobukom. Širše obrtniške množice o akciji niso bile obveščene, stanovsko glasilo, ta zaslužen branitelj stanovskih interesov, ni črhnilo niti besedice- Zakaj? Očividno zato, ker se je naše takratno vodstvo strašilo boja, kojega sad bi naj užival cel stan in je rabilo izjave za ločene zbornice le zato, da doseže v zbornici nekaj upoštevanja tudi za osebe, ki niso bile s takratno večino v obrtnem odseku enakega političnega prepričanja- Šlo je torej le za osebni prestriž nekaterih oseb. To nam je danes povsem jasno, da se je delalo le navidezno za dobrobit obrtnikov., drugače pa le v jinteresu častihlepja in Bog ve za kaj še. Pojasniti nam bi zamogli oni gospodje, katerim na ljubo se je načelnik Z. O. Z. g. Rebek v letu 1929. izjavljal že za skupne zbornice mesto za samostojno. Izjava v zbornici v prid skupnim zbornicam, pa gotovim faktorjem gotovo ni zadostovala, zato se je ravno isti načelnik v letu 1930. spet obrnil na zadruge in jim priporočil, da se izjavijo za skupne zbornice. Dasi se je to vse godilo pod klobukom, je vendar obrtništvo počasi pričelo zaznavati za mahinacije tega vzorovoditelja in ga v letu 1931. enostavno odžagalo. Bil je vroč dan za njega in njegove oprode, njegove razgrete živce je moglo ohladiti le mrzlo pivo v „Kazini" spremstvo odstavljenega „generala" se je lahko po mili volji gasilo žejo, saj ni bilo treba vprašati za račun. Ta dan je naše obrtništvo odločno zavrnilo take vrste voditelja in jasno pokazalo, da hoče v svo- PLEVČAK JOSIP CELJE, Kralja Petra cesta, čevljarna „Brzopc&pliag" Postrežba točna in solidna. S. HOLOBAR slikarsko podjetje CELJB, za Kresijo 4 a Telefon interurban 137 SLIKANJE cerkva, dvoran, sob ter gledaliških odrov v poljubnem slogu in v najmodernejši izpeljavi. — Tehnika v radiranju in strcanju. — Posebni oddelek za ČRKO-SLIKARSTVO na staklo pločevino in les. Svetlobne reklame PLESKANJE in imitiranje lesovja in marmorja. — DUCO-LIČENJE vseh predmetov. Vzorci in proračuni vedno na razpolago. Neger - Brišček CELJE, Gosposka ul. 32. MeHanična delavnica Zaloga koles znamke Puh, Stoger in dr. ter šivalnih strojev svetovno znanih tvrdk. Parna vulkanizacija na najmodernejših strojih. D. URŠIČ čevljarna Celje, Breg št. 37. k Cenike razpošiljam ^ na zahtevo brezplačno jih vrstah odločati po svojem preudarku, ne pa po navodilih od zgoraj. Zato se je prav s tem dnem pričela „Kalvarija za obrtniške pravice". S tem dnem so združeni neobrtniki in od njih odvisni obrtniki započeli najogabnejšo borbo proti vsemu in vsakomur, ki čuti in misli pošteno in obrtniško, za kar se pa sredstev ni izbiralo. Posledice so se pokazale v tem, da slovensko obrtništvo ni moglo streti >spon, v katere je vklenjeno. Vsled tega pa ne smemo postati ma-lodušni. To stanje more trajati le tako dolgo, da pride spet do izraza svobodna obrtniška volja. Cim hujši je sedanji pritisk neprijateljev našega stanu, tem preje bo obrtništvo primorano, da napravi red v svojih vrstali in se otrese svojih vsiljenih voditeljev. Pojdimo pogumno in odkrito na delo, nikakega oklevanja in omahovanja. Neustrašeno razkrinkujmo delovanje vsiljenih voditeljev z vezanimi rokami in propagirajmo idejo naše stanovske osamosvojitve. Ne strašimo se poštenega dela in ne bojmo se začasne škode, katero nam skušajo prizadejati. Vzemimo za vzgled bratski srbski narod. Tudi njega je nesrečno izdajstvo vrglo v 500 let trajajoče suženjstvo. Toda seljak zato ni klonil in je porabil vsako priliko, da se zopet osvobodi. Sad njegove trdne volje in požrtvovalnega moškega nastopa, je bila svobodna kraljevina Srbija. In brezpri-mernemu junaštvu tega naroda se ima zahvaliti za svoj obstoj naša Jugoslavija. Kakor se je znal srbski narod osamosvojiti politično, tako se je naš ponosen tovariš srbski obrtnik postavil tudi gospodarsko na svoje noge že pred desetletji.^ Su-ženstvo slovenskega naroda je trajalo delj časa, kakor pa suženstvo Srbov, zato se ni čuditi, če smo mi več izgubili od svojega ponosa, kakor Srbi. Kljub temu pa je užival pri nas obrtniški stan prejšnje čase neprimerno večji ugled, kakor ga uživa danes. Pomisliti je treba samo na cehovsko življenje. Obrtnik je bil upoštevan in spoštovan vse dotlej, dokler ni pričel hoditi po kostanj v žerjavico za neobrtnike, dokler se ni pričel pustiti izkoriščevati od raznih političnih strank in njih voditeljev. Gotovi činitelji so znali njegovo pozornost obrniti v prid strankam, katere so ga izkoriščale kot privesek, odvrnile so pa njegovo pozornost od tam, od koder je pretila prava nevarnost. Danes je ta situacija toliko razčiščena, da se lahko spoznamo, zato ne klonimo, pojdimo na delo, rokavice z rok in vrnimo milo za drago. Predvsem razširjajmo naš neodvisen, čisto stanovski list „Obrtnik". V drugi vrsti pa budimo one tovariše, ki se za naš stanovski pokret do sedaj niso zanimali in jirn je pomen zbornic še neznan. Storimo svojo dolžnost in bodimo prepričani, da bo „Kalvariji obrtniškega stanu" v Dravski banovini sledila „osamosvojitev obrtniškega stanu". Nikakor pa ne smemo sodelovati pri zidanju stavbe, ki naj bi bila naša Gabrič Ivan, Brežice. Kruh! dipl. teh. Kunstler Albin. Skoraj nikako rokodelska panoga ni toliko opevana, kakor mlinarstvo. Mlinar je obrtnik, kateri predela v mlinu žito v moko. Ko dobi mlinar žito, ga najpreje očisti, nato šele melje. Vsako pšenično zrno sestoji iz luščine, spojne tvarine in močnatega zrna. Luščina je lesne strukture in ni redilna, spojna tvarina sestoji iz beljakovin, jedro pa iz škro-bovine v katerem je tudi mastni zarodek. Sredina žitnega zrna je najmehkejša in daje najbelejšo moko, vendar je pa ta moka najmanj redilna, če tudi najlaže prebavljiva, to pa zalo, ker ima najmanj beljakovin. 100 kg pšenice vsebuje 10.5 kg vode, 16 kg spojne tvarine, 65 kg škroba, 8.2 kg maščob in lesnih vlaken. Teh 100 kg pšeničnega zrna nam da 18.72 kg najbelejše moke, 32.68 kg bele moke, 22.22 kg krušne moke, 2.58 kg črne moke, 18.52 kg otrobov, 2 kg odpadkov in 3.70 kg zgube. Moka mora biti na suhem kraju, sicer dobi duh po plesnobi, ker se tvorijo v njej mlečne in druge kisline. Dobra pšenična moka si navzame pri gnetenju 1I3 vode. Slabša je moka, manj se da testo nategovali. Mlenje zrnja se vrši med dvema kamnoma ali pa z razbitjem v centrifugah (Schleudernuihlen). Tre se navadno tako, da se odlušči najprej zunanja plast jedra, kjer se dobi temnejša moka, potem druga itd. in na zadnje notranja, ki je najbelejša moka. S tem nastanejo razne vrste moke, ki se jih zaznamenuje z 00, 0, 1, 2 itd. Iz moke se prireja glavno ljudsko hraniva k r u h. V pradavnih časih, ko še niso znali pripravljati kruha, so enostavno žito zmleli med dvema kamnoma, ter tako zmleto žilo kuhali z vodo in to uživali. Temu je sledilo praženje in uživanje celega žita, kakor je še sedaj običaj s koruzo. Potem je nastal običaj, da so mleli žilo v moko in jo pregnetli z vodo. Nastalo jim je testo, katerega so pekli na segretih kamnih. Podoben kruh poznamo še sedaj v naših takozvanih mlincah. Za časa Mojzesa so pa že poznali vzhajani okisani kruh. Grki so že znali peči kruh v pečeh. Rimljani so si prvi ustanovili I. 170. pr. Kr. roj. pekovsko obrt, ker do te dobe se je pekel kruh izključno v vsaki hiši doma. Torej je pekovska obrt potem takem stara letos 2102 leti. V prejšnjih stoletjih je vezala pekovsko zadrugo dolžnost, da so imeli vedno polno skladišče moke v zalogi, tako da bi v slučaju lakote in vojske imelo ljudstvo v dotičnem kraju dovolj jesti. Od nekdaj sc je že vmešavala oblast v določevanje cen kruhu in odvzemala popolno samodločbo tej obrti. Iz te obrti se razvijajo sedaj v velikih mestih, pa tudi že pri nas, tovarne kruha, ki ubijajo malega obrtnika. Večina tovaren kruha meljejo same svojo moko, ampak tu se ne vrli nikjer vodno kolo ali mlinski kamen. Skozi steklena okenca v vrsti stoječih strojev se vidi dva jeklena valja, ki se vrtita drug proti drugemu. 7'a dva valja sta raznih premerov in vsak drugače nazobčan, pa tudi vrtita se neenakomerno. Med temi se zrnje, katero pada samo navzdol, zmelje v moko. Samo en človek ima nadzorstvo nad 20 takimi mlini, kateri se sami javljajo, kadar rabijo človeške pomoči. Žito, katerega se po stekleni cevi spušča izpod strehe tovarne, ima za seboj že zelo dolg obdelovalni postopek. Iz vagonov se ga je potom sesalk izsesalo do v 6 nadstropij visoko skladišče za žito, ki se imenuje silos. Od tu se pa spušča v čistilnico, kjer se mu izpiha prah in smeti, z magnetom odvzame morebitno železna onečišćenja (žeblji), nato se ga preseje, opere in osuši in se ga naposled v drobilcih zdrobi, ter tako pripravi, predno pada v valjčne mline, ki smo jih že preje omenili. Končni proizvod mlinov, moka, je za peka, ki dela v pekarni, surovina, zato se jo namesti zopet v najvišje nadstropje, kjer se razdeli po kakovosti v razne lijake. Peki, ki so eno nadstropje nižje, spuste s pomočjo zaklopke gotovo množino moke, ki se avtomatično tehta, v meterge. Delo se izvrši približno takole: Opoldne se spusti v metergo IšOkg moke, k tej se doda 120 l vode in 20 kg pripravljenega kislega tesla. V 6 urah je vsa ta mešanica izpremenjena v skisano testo, ki se bode rabilo za prvo turo kruha. Kislo testo se naredi zato podnevi, da se ne ovira nočno delo. Okoli 11 ure zvečer se pričenja pripravljali testo za vzhajanje. Kislo testo se porazdeli v velike meterge, katere so seveda iz kovine. V te meterge se doda nato 85 kg moke in 35 l vode, kar se zgnete v testo za kruh. Gnetenje testa, katero je najbolj naporno delo pekovske obrti, opravi tukaj stroj z električnim pogonom v nekaj minutah. Testo je ob tretji uri zjutraj pripravljeno za delitev, ob četrti uri se pa že peče. Obdelava krušnega testa in delitev v enake kose se vrši popolnoma samodelno s strojem in ni treba nikake človeške pomoči. Testo dobi obliko štruce in hlebov. Vsak kos dobi vtisnjen tovarniški znak. Sedaj tečejo štruce in hlebi že na delavnem traku, kateri nese pripravljeno testo v potrebnih razdaljah skozi peč. Peč je greta s paro ali s plinom, v nekaterih slučajih pa tudi že z elektriko, vendar so pa stroški .za električno kurjavo osemkrat večji kot za plin in plinski dvakrat večji kot parna kurjava. Električna kurjava je najbolj čista, ter ima največjo možnost regulacije. Ko pride štruca skozi peč pri drugem koncu, je že pečena. Hitrost traka, ki nosi testo skozi peč, se da regulirati. V drugem oddelku, kjer se dela belo pecivo, se samo boljši luksuzni izdelki delajo z roko. Tudi tukaj se vse teslo stehta avtomatično. Žemlje se pa delajo na slede^. način: Stroj razdeli odmerjeno testo v 30 enakih kep, ki se strkljajo na tekoči trak in ta trak pasira s testom pod okroglim vrtečim nožem, kateri zareže v vsako kepo potrebno zarezo, kakor jih imajo žemlje. Trak nese tako pripravljeno testo naprej in jih odlaga v lepem vrstnem redu drugo poleg druge na kovinasto ploščo. Te plošče pa peč sama potegne v sebe v gotovih presledkih. Plošče so v peči 1 minuto in se povrnejo na drugem mestu iz peči z par sto pečenimi žemljami. Te žemlje zdrsnejo po pločevinastih drsnicah eno nadstropje nižje v košare, katere sloje v razpošiljalnici. Tako napravi opisana tovarna dnevno z dvemi gnetilnimi sloji in v 30 pečeh 23000 štruc in do 100.000 žemelj na dan. V 8 urah se predela 15.000 do 20.000 kg moke v kruh. Ker se zadnje čase zelo razširja centralno gretje hiš, delavnic itd. in tudi napeljava plinskih vodov, ise je v Nemčiji ustanovilo zelo mnogo tečajev, kjer se izuče obrtniki kovinske stroke tega dela. V Nemčiji plačuje poslovni davek samo tisti, katerega letni promet je večji, kakor 5000 mark (70.000 Din). Kakor kdo more! Po dolgoletnih debatah in razpravah predstavnikov obrtniških organizacij, zastopnikov gospodarskih zbornic in zastopnikov delavskih zbornic, smo konečno dobili nov obrtni zakon, za katerega se nam je reklo, da je za naše razmere v splošnem dober. Pred nekaj meseci so bili v našem okolišu nekateri ljudje mnenja, da se imamo za dober nov obrtni zakon predvsem zahvaliti nekemu gospodu iz Ljubljane, ki je baje kot zastopnik zbornice aktivno sodeloval pri formuliranju novega obrtnega zakona, kateri je slučajno tako sličen nemškemu ob. zakonu iz leta 1897. Ker pa nov obrtni zakon, s stališča obrtnika gledano, ni tako idealen, kakor se nam je zatrjevalo in dovoljuje celo domnevo, da se sodobna mnenja obrtniških zastopnikov pri ustvaritvi istega sploh niso dosti upoštevala, ali pa da obrtniški zastopniki sploh niso bili opozorjeni na vse člene osnutka, je naravno, da se misleč obrtnik vpraša, če so pri ustvarjanju istega sodelovali tudi obrtniki, ali pa samo zastopniki zbornic in zastopniki delojemalcev. To vprašanje se je stavilo ob neki priliki tudi pri nas. Navzoči član obrtnega odseka zbornice za TOI v Ljubljani je na to vprašanje odgovoril sledeče: Takratni obrtni odsek zbornice je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se doseže za obrtnike ugoden obrtni zakon in je stavil za zakonski osnutek najboljše predloge. Žal pa so bili naši predlogi preglasovani od bratov Srbov in Hrvatov. Ker vsebuje novi zakon res dosti trdot in nesmiselnosti, je bilo sedanjemu tukajšnjemu zborničnemu članu naročeno, da na seji zborničnega plenuma dne 9. VI., stavi vprašanje: „Ali so obrtniki pri ustvaritvi novega obrtnega zakona sploh sodelovali, oziroma, če so bila njih mnenja upoštevana?" Gospod zadevnega vprašanja ni stavil, pač pa nam je dal kratek pismen odgovor in sicer je odgovoril: „To vprašajte g. Stojanoviča, ki je bil baje boter novega obrtnega zakona". Gospod iz Ljubljane se je sam, preden je zakon izšel, večkrat hvalil, koliko dela mu daje kovanje tega zakona in smo ga vsi smatrali za pravega njegovega stvaritelja. Sedaj pa, ko je njegovo delo zanič, bi ga pa rad podtaknil drugemu. Kakor kdo more! Svetovna razstava krnim v Rimu. Na razstavi so bile razne vrste kruha in njega oblike iz Evrope, Amerike, Azije, Afrike in Avstralije. Kruh je bil kemično prepariran. da ni izgubil svežezlato in temno-rujave barve. Nameščen je bil pod steklenimi zvoni. Kruh seveda ni bil užiten. Posebno mnogo je bilo kruha iz Nemčije. Monakovčani so razstavili svoje „Riemi-schen", ,.makove kitice" in „maslene rogljičke", nato se je videla „hamburška kita" in „weslfalska pšenična štruca". Berlin je razstavil „Kaviarne kruhke" z moko potresene „Schurterjungen", renske „Jobbelchen" m bodensko „Demfnudeln". Westfalski ržen kruh je tako črn, kakor kos premoga. Vsak švicarski kanton, da celo okraj, ima svojo posebno vrsto kruha, v mestih pa prevladujejo še posebne zmesi, ki dražijo okus in vabijo sladokusca k krušni mizi. Če so švicarski kruhi rafinirano pripravljeni, laški primitivni, originalni samo po obliki. Ponekod jim dajejo podobo vencev, rogljev in kron, v nekaterih pokrajinah je podoben grotesknim živalim, v Siciliji jedo celo hlebce, ki so proti vrhu okoničeni. Španski kruhi so v oblikovnem pogledu razkošni in kažejo vso bujnost fantazije, ki ž njo razpolaga špansko ljudstvo. Nekateri kruhki so kakor damska pokrivala. Francija je v Rimu zastopana s kruhom v podobi palic in cevi. Anglija pa kaže v svojem oddelku hladnost in treznost: njen kruh ima samo en namen — in ta je, da grč čim-preje v denar. Kakor je Anglež suh in ne ljubi nakitja in okrasja, takšen je tudi kruh te dežele. Rusija je zastopana na razstavi samo z dvema hleboma iz Tiflisa. Prvi kaže primitivno obliko, drugi pa ima podobo bumeranga. Balkanski kruhi kažejo rafinement bližnjega Orijenta. Amerika pa se razkazuje tudi na rimski razstavi, kakor konglomerat vsega, kar je izumil in izkoristil zapadni evropski svet. Tako so razstavili peki. „varovanci sv. Elizabete" tudi dunajsko pecivo. Kitaj- ski kruh je povsem drugačen kakor naš. To je namreč sad krušnega drevesa, koleri se na solncu posuši. V centralni Afriki napravijo kruh iz raznih zelišč, koreninic, škol-kastih živalic. Papež je sprejel v posebni avdijenci 400 pekovskih mojstrov, udeležencev pekovske razstave, in jim je pred blagoslovom govoril o kruhu z ozirom na božji dar. Italija je izdala nov krušni in mokarski zakon. Po tem zakonu smejo samo kmetovalci uporabljati čislo pšenično moko. Vsak prodajalec kruha mora imeti na prodaji kruh I. kvalitete, kateri je narejen iz 1 moke in se imenuje ljudski kruh. Če ni tega kruha v zalogi, mora postreči kupca s kruhom boljše kvalitete, računali se mu mora pa ta kruh za ljudski kruh. Oblasti, pozor! V celjskem srezu šušmarijo pod okriljem in imenom tesarskih mojstrov, kateri pa ne plačajo iza nje nikakega davka, ne zavarovalnine in ne drugih obrtnih dajatev, sledeči skazarji: Senegačnik Matevž v Božnah, Crepinjšek Alojzij v Šmartnem v Rožni dolini, Rotter Anton v Ložnici, Mastnak Ignac v Robovem pri Št. Jurju ob. j. ž., Odeb Franc v Cernolicah,' Kračun Filip v Polenah pri Konjicah, Mlakar Jožef v Vojniku in Goleč Anton iz Ljubečnega pri Vojniku. Vsi navedeni šušmarijo v tesarski stroki po celjskem in okoliških srezih sami in s pomagalci. V Celju šušmari v sodarski stroki Jos. Gamzej, zidarske šušmarje pa podpira Grain Franjo, zidar v Slovenjem Gradcu- Ivan Radoslednik v zidarski stroki, Letuš, Braslovče, Anton Turk v zidarski stroki, Braslovče. Pravila za obrtne zadruge. I. Področje, sedež, naslov in pečat. Člen 1. Združba se osnavlja in deluje na osnovi predpisov zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. Področje združbe obsega srez (mesto)......... Združba ima svoj sedež v.................. Naslov združbe je: „Združba...............“ Pečat združbe je okrogle** oblike in navaja naslov in kraj, kjer ima združba svoj sedež. Združba je pravna oseba- II. Naloge. Člen 2. Naloga združbi je: 1. da goji in razvija med svojimi člani duha skupnosti in vzajemne pomoči in da vzdržuje ter pospešuje spoštovanje stanovske časti; 2. da zastopa in pospešuje koristi obrtništva, da skrbi, da se odpravijo običaji, postopanja in delovne metode, ki ovirajo, da se razvije med člani samo solidna tekma, da skrbi za to, da obiskujejo učenci in pomočniki njegovih članov šolo redno, in da opozarja oblastva na neupravičeno obratovanje kakor tudi na zanemarjanje dolžnosti svojih članov nasproti pomožnemu osebju; 3. da skrbi za to, da se vzdržuje dobro razmerje med člani službodavci in njihovim pomožnim osebjem, kakor tudi lastno dobro razmerje nasproti ostalim gospodarskim ali kulturnim združbam; 4. da skrbi za moralno vzgojo ter obče in strokovno izobraževanje svojih članov in njihovega pomožnega osebja s tem, da prireja tečaje, predavanja in razstave, da osnavlja muzeje, vajeniške in pomočniške domove, da otvarja šole itd.; 5. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s pogodbami b vajeniškem, odnosno službenem razmerju med člani in pomožnim osebjem po odredbah zakona o obrtih (§ 258.), da skrbi, da dobe pomočniki službo, in da skrbi za pouk učencev (vajencev) (§ 278. zakona o obrtih) in da sodeluje v ta namen z javnimi borzami dela; 6. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s poslovnimi knjižnicami (§ 307. zakona o obrtih) in z izpričevali pomožnega osebja (§ 95. zakona o obrtih); 7. da odpravlja na zbornico prošnje za potrdila skladno z odstavkom (5), § 95. zakona o obrtih; 8. da organizira z odobritvijo bana svoj raz-sodniški odbor po § 385. zakona o obrtih, da ustanovi častni odbor za razpravljanje sporov med svojimi člani (pri obrtniških. združbah: da voli člane izpraševalnih komisij in člane v okrožne odbore) ; * „Službene novine kraljevine Jugoslavije" z dne 11. maja 1932, št. 106/XLVIII/342. — Zakon o obrtih glej „Službeni list" št. 572/76 iz 1. 1931. ** V izvirniku pač pomotno: krupnog oblika. — Op. ur. 9. da si prizadeva za osnavljanje gospodarskih podjetij in gospodarskih zadrug za dajanje predjemov in v druge gospodarske- namene, kakor tudi za skupno nabavljanje, predelavanje, skupno proizvajanje in prodajanje izdelkov, kakor tudi 10. da pospešuje tudi gospodarske koristi svojih članov s popolnejšimi delovnimi metodami in prirejanjem stalnih vzorčnih razstav; 11. da osnavlja človekoljubne sklade in druge ustanove za podpiranje svojih članov in njih rodbin v sili, starosti in ob smrti; 12. da sklepa o zavarovanju za bolezen, onemoglost, smrt in nezgode (§ 384. zakona o obrtih); 13. da daje na zahtevo državnih upravnih in samoupravnih oblastev in zbornice zaprošene podatke, mnenja, poročila in predloge iz lastne pobude o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo trgovine; 14. da vodi razvidnost, vpisnike in statistiko trgovinskih obratov svojega področja kakor tudi statistiko v njih zaposlenega pomožnega osebja; 15. da vrši tudi vse druge naloge, ki mu pripadajo po zakonu o obrtih kakor tudi po drugih zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah. Združba ne sme trgovati niti kakršenkoli obrt izvrševati. III. Člani združbe. Njih pravice in dolžnosti. Člen 3. Člani združbe so vsi (obrtniki), ki izvršujejo na področju združbe (rokodelski) obrt. Isto-tako so člani združbe tudi osebe, ki izvršujejo na istem področju obrt, ki spada pod zakon o obrtih, ki pa nima izrazitega značaja (rokodelskega) obrta, če sklene pristojna zbornica, da te osebe tej združbi pripadajo. člani združbe morajo biti tudi (obrtna) podjetja državnih in javnih samoupravnih teles, kolikor izvršujejo obrt, ki spada pod zakon o obrtih. (Za trgovinske združbe: Združbi smejo pristopiti tudi imetniki obrtov iz točk 4., 5. in 6. odstavka (2), § 1. zakona o obrtih, kakor tudi zadruge, ki so po odredbi odstavka (s), § 1. izvzete od odredb zakona o obrtih). Članstvo v združbi se začne obenem s pričetkom izvrševanja obrta. Člen 4. Za obrt, odnosno podjetje po členu 3. teh pravil se smatrajo tudi pomožni obrati (prodajal-nice, poslovalnice, pisarne, delavnice) ter podružnice (filijalke) in morajo potemtakem njih lastniki biti člani te združbe, dasi imajo glavni obrat zunaj področja te združbe. šž Neglede na število glavnih in pomožnih obratov in podružnic na področju te združbe ima ista oseba pravice in dolžnosti samo enega člana. Člen 5. Če se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrate iz §§15., 16. in 135. zakona o obrtih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice in dolžnosti poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa. Pri javnih trgovinskih in komanditnih družbah morajo biti člani združbe vsi javni člani družbe, ki so upravičeni, družbo podpisovati. (Dalje prih.) Državna zveza ključavničarskih mojstrovo Nemčiji je imela v Berlinu svojo letno skupščino. Med drugim se je poročalo, da je država izdala nalog, naj se potom obrtnih komisij s predsedstvom državnega uradnika prekontrolira rentabilnost državnih obrtnih podjetij. Država je izdala strožje naredbe proti šušmarjem in bode preskrbela za malo obrt cenene kredite. V Berlinu je bilo po lanskem štetju ca 1900 ključavničarskih mojstrov. Kolkovanje potrdil in izpričeval vajencev ter pomočnikov. Izpričevala vajencev o trajanju učenja, podlegajo, bodisi da se je učenje dovršilo ali pa pred časom prekinilo, kolku 20 Din. Izpričevala ali potrdila, ki jih izdaja zadruga vajencem, ki pri pomočniškem izpitu niso pokazali zadostnega uspeha, da so dovršili učni čas brez pomočniškega izpita, je kolkovati s kolkom za 10 Din. pomočniška izpričevala o vedenju in pokazani izobrazbi med službo pa s kolkom za 20 Din. Tej taksi pa podlegajo pomočniška izpričevala samo, ako se ne izdajajo v poslovni knjižici, dočim so v teh knjižicah izdana izpričevala oproščena kolkovanja. Naš denar. Zakonito število bankovcev in njih cirkulacija naj kroži med našim ljudstvom, med obrtniki, industrijo in trgovstvom. Nikakor se pa ne sme dopuščati in dovolili nalaganje našega denarja v inozemskih denarnih zavodih, ali spravljanja večjih vsot denarja doma. Država naj da denarnim zavodom nalog, da se vloge izplačujejo le takim ljudem, ki dokažejo, zakaj rabijo denar. Oni pa, kateri so denar že dvignili, naj oblastnim verodostojno dokažejo, kje se ta denar sedaj nahaja. Obrestna mera vlagateljev in dolžnikov naj se zniža na pravično višino, nakar bodo kapitalisti sami skrbeli, da bode njih denar hitreje krožil v prometu. Vse one državljane, pa ki so naš denar izvozili, je pa treba brez vsakga pardona prisiliti, da nalože njih denar zopet v naši državi, kjer so ga zaslužili. Korošec Dragotin, Gorenje. Za kolarje. (Nadaljevanje.) Izračun stroškov in zaslužka za ročni voziček, 400 kg nosilnosti. Pri boljšem delu, ali če se dela posamezna dela, se računa 20°/0 višja cena. Zadnje kolesce. Din 1. Les: pesto . Din 2'— 10 špic „ 2'50 5 platišč „ V— za polomljeno . . . „ l-— Les stane .... 9-50 2. Delo 8 ur dela h 3'50 Din . . 28-- ,3. Režija 76°/0 od delavčev, zaslužka 21 — 4. Zaslužek za mojstra 25°/o od lastne cene 14'— Zadnje kolesce za ročni voziček . . . 72'50 Prednje kolesce stane 120/0 manj . . 63'80 Vsa štiri kolesa za ročni voziček stanejo 272-60 Prednji konec. 1. Les: 2 trbja Din 10 — škatlja , 6 — polica „ 4'— povza , 3-— oplin „ 6'— Les stane . . 39 - 2. Delo 12 ur dela š 4 Din • • 48 — 3. Režija 750/0 od dela (od 48 Din) 36- 4. Zaslužek za mojstra je dovoljen 250/0 ali 'It od lastne cene (od Din 123' - ) 41;— Prednji konec stane 164 — Zadnji konec stane toliko, kakor prednji 164'— Sora in oje (štanga). 1. L e s Din 10'— 2. Delo 20 — 3. Režija „ 15'— 4. Zaslužek „ 11'— Sora in oje stane .... 56-- 2 legnarja. 1. Les . . . e . . . Din 30'— 2. Delo 2 uri . „ 8'— 3. Režija 75»/0 . „ 6 — 4. Zaslužek 25°/0 „ 11‘— 2 legnarja staneta ... 55 — 2 nosilca (tragerja) prečna. 1. Les Din 20- 2. Delo 1 uro ., „ 4‘— 3. Režija * 3 — 4. Zaslužek „ 7'— 2 prečna nosilca .... 34- Tla (poden). 1. Les deska Din 18-— 2. Delo 1 in pol ure , 6 — 3. Režija 75°/0 . . . . „ 450 4. Z a s 1 u ž e k 25 0/o . „ 7'50 tla stanejo .... 36-- 4 male ročice. Les, delo, režija in zaslužek 10*40 Ročni voziček stane pri kolarju . 792'- Ta cena popolnoma odgovarja sedanjim razmeram. Kdor dela pod to ceno dela sebi v zgubo, sotovarišu pa umazano konkurira. (Dalje prih.) Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna pskarna in lltozrafila. Odgovoren Janez Vehar, d. d. v Uubllanl