Poštnina plačana v gotovini n(\ i» Abb. postale I gruppo ticlla l U UT TRST, nedelja, 27. decembra 1970 Leto XXVI - St. 291 (7785) PO OSVOBODITVI ZflHOPNONEMŠKECfl DIPLOMATA BElHLfl Prihodnji teden bodo v Burgosu objavili razsodbo proti Baskom Do objave bo prišlo med torkom in petkom - Poročilo baskovske organizacije ETA ob izpustitvi konzula BURGOS, 26. — Razsodbo vojaikega sodišča v Burgosu proti fotnajstim baskovskim rodoljubom bodo objavili prihodnji teden, »led torkom in petkom. Sporočilo je dal odvetnikom preiskovalni »odnik, obtožencev, polkovnik Nicolas Horta. Odvetnike so sklicali danes v Burgosu, zaradi česar so nekateri opazovalci menili, da bodo ob tej priliki objavili razsodbo, ki jo sodišče pripravlja že sedemnajst dni. Do tega pa ni prišlo. Odvetni kom so dali samo v pregled zapisnike procesa, več kot tristo strani dokumentov, ki so jih morali branilci podpisati. Pregled zapisnikov se je zavlekel od jutra do večernih ur, na koncu pa so sporočili, da bo razsodba objavljena šele prihodnji ♦eden. Pred tem bi utegnilo priti do izrednega sestanka vlade, ki bi morala proučiti novi položaj, ki ie nastal po osvoboditvi zahodno-»e niškega Eugena Beihla. Prav zaradi tega dogodka, v zvezi s katerim je sam predsednik zahodno-Oemške republike Heinemann (po še nepotrjenih vesteh) poslal generalu Francu zasebno pismo, naj bi Zahodnonemški konzul v San Sebastianu Eugen Beihl fašistični režim v Madridu sklenil, da še nekoliko počaka, preden bi dal pooblastilo za objavo razsodbe. V pričakovanju razsodbe vojaškega sodišča je pozornost opazovalcev osredotočena na osvoboditvi zahodnonemškega konzula r,u-gena Beihla, ki ga .je komandos baskovske organizacije ETA ugrabil pred njegovim stanovanjem v San Sebastianu pred 25 dnevi.. 0-kolišoine osvoboditve konzula, ki se je danes po kratkem bivanju v Zahodni Nemčiji vrnil v Španijo, so še nekoliko skrivnostne. Bo 'osvoboditve je prišlo na Špan 8kem ozemlju v neznanem kraju v sredo zvečer: Baski so konzula z zavezanimi očmi izročili dopisniku zahodnonemške televizije v Parizu Albertu Gaumu, ki ga je spremljal snemalec iste televizijske postaje. Baski so tudi zahtevah dva talca, uradnika nemške televizijske Andreja Chambruna in Petra Kraseja, ki sta se ponudila prostovoljno in ki so ju takoj izpustili na svobodo, čim je Beihl v avtomobilu svojih spremljevalcev prekoračil francosko -nemško mejo. Niti Gaum, niti osvobojena talca, nista hotela povedati podrobnosti Beihlove osvoboditve. Cham-brun in Kruse sta samo dejalo, da sta bila v Španiji. Ves španski tisk objavlja danes v celoti sporočilo, ki ga je izdala po osvoboditvi zahodnoemskega konzula baskovska organizacija Eta in ki .je sestavljen v treh jezikih: baskovskem, francoskem in španskem. »Z ugrabitvijo kon-zula — je rečeno v poročilu ^ — je bil naš prvi cilj rešiti življenje naših sonarodnjakov, ki Jim je sodilo sodišče v Burgosu. Naš drugi cilj je bil pritegniti pozornost vsega sveta na obstoj naše-ga naroda in na njegovo neukrotljivo voljo, da se bori za svojo popolno osvoboditev, za nacionalno neodvisnost, za združitev severa in juga Euzkadije (baskovskega ozemlja, katerega en del .je v Španiji, drugi pa v Franciji), za zgra-ditev modeme, demokratične m socialistične baskovske države.* »Smatramo — se nadaljuje potočilo organizacije ETA — da smo vsaj za sedaj dosegli oba cilja. Pogum našega naroda, našega malega naroda, je omajal temelje fašističnega in imperialistične ga orjaka v Madridu. Herojski zadržanje naših šestnajstih sonarodnjakov pred lutkami v uniformi iz Burgosa, je povzročil pre Piah in odprl razpoke v ogromnem aparatu sovražnika.» Poročilo dalje trdi, da so z osvoboditvi.io konzula Beihla hoteli Baski do i~—r* da niso »tolpa neodgovor- nežev, fanatikov in krvdočnežev*, kot bi hotel dokazati španski fašistični režim. Poročilo obtožuje tudi španske oblasti, da ravnajo zločinsko, pa čeprav v okviru za konov in ustave. «Mi imamo svojo moralo — se nadaljuje poročilo — in sicer revolucionarno moralo baskovskega naroda. Mi spoštujemo to maralo in jo bomo spoštovali do skrajnih posiedic. V skladu s to moralo smo, ne da bi si umazali rok, ju-sticirali Manzanasa (šefa politič-ne policije pokrajine Giripuzcoa op. ur.). Še druge Manzanase bo doletela ista usoda. Poročilo ugotavlja tudi. da je velik del španskega in tudi francoskega ljudstva izrazil prvič v zgodovini svojo podporo bo-,u baskovskega naroda, za katero še ETA zahvaljuje. Baskovska organizacija se v svojem poročilu zahvaljuje tudi vsem vladam, strankam, organizacijam in zasebnikom, M so kakorkoli pomagali, da bi rešili življenje baskovskih rodoljubov, ki so jim sodih v Burgosu. »Kar se je zgodilo — se zaključuje poročilo — je samo epizoda v našem dolgem boju za osvoboditev. Ta boj se nadaljuje. Naj živi svobodna baskovska država.* španski tisk objavlja tudi dolge komentarje o konzulovi osvoboditvi, ki pa so vsi napisani po istem kopitu. Listi trdijo, da je do osvoboditve konzula prišlo na ukaz francoske komunistične partije, ka tere namen naj bi bil zasenčiti negativne reakcije, na katere so v vsem svetu naletele hude obsod be, ki .jih je izreklo sodišče v Leningradu. Konzul Eugen Beihl se je danes i 25 dneh spet srečal z dru žino. Žena in hčerka sta ga pričakala v francoskem mestecu Biarritzu blizu meje s Španijo, kamor se je konzul pripeljal iz Frankfurta. Kmalu nato se je konzul vrnil v svoje stanovanje v San Sebastianu, Tu so ga pričakati številni španski in tuli časnikarji, katerim pa konzul ni hotel da ti nobene izjave. Zaključeni v Moskvi sovjetsko-egiptovski razgovori MOSKVA, 26. - V Moskvi so se danes zaključili razgovori med sovjetskimi voditelji in delegacijo ZAR, ki jo je vodil egiptovski podpredsednik Ah Sabri. Skupno poročilo o razgovorih, ki so ga objavili danes v Moskvi in Kairu, poudarja ugoden razvoj odnosov med obema državama, glede položaja na Bližnjem vzhodu pa podčrtuje potrebo po spoštovanju resolucije OZN iz leta 1967. Obisk v Moskvi je dal egiptovskemu zunanjemu ministru Riadu priložnost, da se je sestal z odposlancem OZN Jarringom, s katerim je proučil možnost ponovnega začetka pogajanj z Izraelom. Preteklo sredo je poljski parlament odobril korenite spremembe v vladi. Na sliki: Glasovanje za novega predsednika vlade. V prvi klopi sedijo novi tajniki partije Edvard Gierek in člana političnega urada Jan Szydlak in Stefan Olszovvski KOPRSKI ŽUPAN OB ODPRTJU PRENOVLJENEGA SEDEŽA KROŽKA cGRAMSCb Meja med Italijo in SFRJ ne more biti vet objekt preživele politike Miro Kocjan je poudaril izredni razvoj obmejnega prometa - Zalivala predsednika krožka Abramija republiškim in občinskim oblastem za pomoč KOPER, 26. — V Ul. Osvobodilne fronte v Kopru so nocoj odprli prenovljene prostore italijanskega kulturnega krožka Antonio Gram-sci. Slovesnosti so prisostvovati, poleg številnih pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, tudi predstavniki tukajšnjih družbeno -političnih organizacij in javnega življenja, med njimi predsednik o-balnega sveta in koprske občinske skupščine Miro Kocjan, predsednik obalne konference socialistične zveze Mario Abram, član jugoslovansko italijanskega mešanega odbora Črtomir Kolenc, predsednik komisije za mednarodne stike pri obalni konferenci socialistične zveze dr. Svetozar Polič in številni drugi. Italijansko unijo za Istro in Reko je zastopal njen podpredsednik Leo Fusili, kot gost pa je bil prisoten tudi italijanski generalni konzul v Kopru Onofrio Messina. V uvodnih besedah se je predsednik ital. kulturnega krožka A-polldnio Abrami zahvalil tukajšnjim .................................................mu OCENA SEDANJEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA Colombo o gospodarski stabilnosti kot pogoju za izvajanje reform Predsednik vlade pravi, da so se cene ustalile, da pa zlasti industrijska proizvodnja ni dovolj napredovala MILAN, 26. — Predsednik vlade Colombo je napisal za znani gospodarski dnevnik «Crlobo - 24 ore», daljši članek, v katerem o-cenjuje italijanski gospodarski položaj z vidika dosežkov 1970. leta in navaja nekatere perspektive za krajše razdobje v prihodnjem letu. Oolombo pravi, da je bil letošnji gospodarski razvoj med najbolj zapletenimi ln tudi poln notranjih nasprotij. Po proizvodni praznini v zadnjem trimesečju 1969. leta iz različnih razlogov v prvem letošnjem trimesečju se ni uspelo doseči naglega povečanja proizvodnje, ki je bila nujna in iiiililiiiiiuiiiimiiniiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiniiii Mitja Ribičič sprejel južnovietnamsko delegacijo Jugoslovansko ljudstvo podpira boj za osvoboditev Južnega Vietnama BEOGRAD, 26. — Včeraj je predsednik izvršnega sveta Mitja Ribičič sprejel delegacijo zveze sindikatov za osvoboditev Južnega Vietnama, ki je na obisku v Jugoslaviji. Med razgovorom je načelnik delegacije Tram Kirn Li poudaril, da so bili povsod v Jugoslaviji izredno lepo sprejeti in so se prepričali, da je jugoslovansko ljudstvo naklonjeno gibanju, ki se bojuje za osvoboditev Vietnama. Mitja Ribičič pa je dejal, da se je Jugoslavija že na začetku zavestno odločila podpreti boj viet- namskega ljudstva za svobodo in neodvisnost. Dodal je, da pri tem ne gre samo za podporo jugoslovanske vlade in drugih najvišjih organov, temveč za enotno stališče vsega jugoslovanskega ljudstva. Južnovietnamsko delegacijo Je sprejel tudi član Izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Na sliki (spodaj): Tram Klm Li (levo) se pozdravlja z delavcem v zagrebški tovarni «Rade Končar«. za katero je kazalo, da obstajajo vse možnosti. Prišlo Je do križnega prepletanja gospodarskih in političnih vprašanj, zaradi česar ni bilo mogoče ustvariti pogojev za povečanje proizvodnje, ki pa je istočasno osnova za pomembne reforme v ključnih področjih družbe in za katere se je vlada obvezala, da jih bo izvedla. Neenakomeren gospodarski razvoj je še zlasti očiten Iz razvoja industrijske proizvodnje, ki je v modernem gospodarskem ustroju ključna m ki potiska naprej ves gospodarski sistem. V letošnjem letu je bila industrijska proizvodnja izpod zmogljivosti sistema in predvsem izpod potreb notranjega povpraševanja. Tu je tudi v bistvu najpomembnejši razlog za nezadovoljivo naraščanje narodnega dohodka, ki je ostal Izpod ravni, ki bd jo lahko dosegli. Po eni strani se je bilo treba spopasti z dinamiko notranjih cen, do katere je prišlo zaradi povečanega uvoza in zaradi inflacijskih procesov v velikih industrijskih državah, kot zaradi praznine prodzvodnje, kar vse je povzročilo vedno večje nesorazmerje med ponudbo In povpraševanjem ter po drugi strani naraščajoče nesorazmerje pri računih s tujino. Položaj je bil že marca težaven. Takrat se je predvidevalo, da bo do konca leta prišlo do zaskrbljujočega pomanjkanja valute, kolikor ne bi bili sprejeti odločni ukrepi. Predvidevalo se je, da se plačilna bilanca zaključi z občutnim deficitom, kot se je že lani in bd lahko zmanjšanje obsega rezerv spravilo v nevarnost stabilnost lire. Sedaj je položaj nedvomno boljši, kot je bil takrat. Dinamika cen ni več tako ostra in so pred vsem cene v Italiji narasle v manjši meri, kot so cene v tistih državah, s katerimi Italija največ zamenjuje. Plačilna bilanca se je lani zaključila z deficitom preko 1.000 milijard lir, letos pa bo skoro uravnovešena, čeprav s finančnimi prispevki iz posojil. Plačilna bilanca je zabeležila resne izpre-membe, drugače pa je pri trgovinski bilanci, ko se je deficit zaostril. V celoti sta torej sistem cen in plačilna bilanca zadovoljiva, vendar pa gre za rezultate u-krepov finančnega značaja, ne pa za širša vprašanja usklajevanja potrošnje in povpraševanja. Splošni gospodarski obračun pa ni zadovoljiv in lahko z nezadovoljstvom ugotovimo, da bi lahko bilo leto 1970 eno izmed najbolj ugodnih za gospodarski razvoj Italije. Predvideva se, da bo letos narodni dohodek narasel za 6 odstotkov, kar je absolutno vzeto visok odstotek, dejansko pa gre za primerjavo z letom 1969, ko je bil narodni dohodek nizek zaradi zmanjšanja proizvodnje. Colombo nato nadaljuje, da je vlada avgusta predložila zapleten manever znan kot »zakonski' de kret o konjunkturi*, da bi nadomestila praznino, ki se je ustvarila zaradi manjše proizvodnje, da bi uravnovesila povpraševanje in proizvodnjo in da bi lahko realistično pričela izvajati reforme, ki jih je socialna stvarnost zahtevala. Žal pa je bil dekret odobren po daljši zamudi, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo in na investicije. Doseženi so biti pozitivni rezultati predvsem glede cen in zunanje trgovinske izme njave, ni pa dvomov, da je trimesečni presledek povzročil, da proizvajalni aparat ni užival predvidenih ugodnosti. Po naraščanju v prvem trimesečju je tako prišlo v drugem in v tret jem do zastoja pri industrijski proizvodnji in podatki za pričetek četrtega trimesečja niso spod budni. Razprava se nujno premakne iz ugotovitev makro - gospodarskega značaja v mikro - ekonomijo in torej v notranja vprašanja podjetij, oziroma njih notranjega poslovanja. Vedno bolj je očitno, da istočasno z reševanjem sjJošnih vprašani (cene, zunanja trgovina, investicije itd.) italijansko gospodarstvo zahteva tudi uravnovešen razvoj, ko se bo normaliziral položaj na de lovnih mestih, in torej, kjer se bogastvo ustvarja. Colombo v tej zvezi izraža željo, da so rešena nasprotja, do katerih .je prišlo okrog delovnih pogodb in glede dodatnih delavnih pogodb v podjetjih in da gre samo še za normalen razvoj znotraj podjetij. V tej zvezi za ključuje, da bo samo na tak način možno, da pride v začetku 1971. leta do povečanja proizvodnje, ki so ga pričakovati že v pričetku 1970. leta. Gospodarski razvoj v Italiji je na razpotju in je povečanje proizvodnega ritma pogoj za iz vajanje reforme, ki jih italijanska družba vedno bolj odločno zahteva in za katere se .ie vlada obvezala, da jih bo sprejela. Colombo nato pravi, da refor me ne bodo prinesle koristi samo delavcem temveč vsemu go spodarstvu, ki ne bo več prena šalo bremen zaradi pomanjklji vih osnovnih socialnih služb. V zaključku pa trdi predsednik vlade, da sta torej gospodarska stabilnost in reforme med seboj tesno povezane in da gre za dva cilja, ki si .jih .je vlada ob svo jem pričetku zastavila in za ka tera bo nadaljevala s prizadevanji. Umrl je Nikolaj Švernik MOSKVA, 26. - Danes je bil svečan pogrebni obred za Nikolajem Švemikom, katerega žaro s posmrtnimi ostanki so vzidali v zid v Kremlju ob prisotnosti najvišjih partijskih in državnih funkcionarjev. Švernik je spadal k stari bolše-viški gardi, rodil se je 1888. leta v Leningradu, v partijo je vstopil zelo mlad 1905. leta in je aktivno sodeloval v oktobrski revoluciji. Nato je bil dolga leta predsednik sovjetskih sindikatov, po vojni predsednik vrhovnega sovjeta in leta 1965 predsednik kontrolne komisije partije. Zadnja leta se je zaradi starosti umaknil iz političnega življenja. HONG KONG, 26. — Maocetung je danes imel 77. let. Kitajski tisk ni v tej zvezi ničesar objavil v skladu s tradicijo, da ne proslavljajo obletnic znanih osebnosti. Edina vest je bila objavljena v zvezi z obiskom tujih osebnosti, ki so obiskale njegov rojstni kraj v šaošan. oblastem za podporo, da so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti dobiti v Kopru najsodobneje opremljene prostore za svojo družbeno, kulturno in športno dejavnost. Pri tem se je zlasti zahvalil predsedniku izvršnega sveta Slovenije Stanetu Kavčiču za pomoč republike v znesku 20 milijonov starih dinarjev in koprski občinski skupščini za pomoč v znesku okrog 50 milijonov starih dinarjev. Poudaril je tudi željo pripadnikov i-talijanske narodnostne skupnosti, da iskreno sodelujejo s sredino v kateri živijo, da negujejo in razširjajo prijateljske odnose med obema sosednima deželama in da se še naprej borijo proti vsem, ki bi hoteli rušiti ta prizadevanja. Zatem je častita! pripadnikom i-talijanske narodnostne skupnosti predsednik koprske občinske skup ščine Miro Kocjan, ki je tudi poudaril, da so člani mnogo prispevati pri preureditvi prostorov osebnim delom in z raznimi pobudami. Z novimi prostori — je poudaril Miro Kocjan — so ustvarjene možnosti za vse širše družbeno in družabno udejstvovanje pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti in za še kvalitetnejše delo. Zatem se je dalj časa zadržal pri vlogi narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji ter poudaril, da uživajo narodnosti v Jugoslaviji popolno enakopravnost, da jim je omogočano skupno in plodno delo z vsema jugoslovanskimi narodi, hkrati pa jim je omogočeno tudi sodelovanje z matičnim narodom. Najbrž ne kaže ponovno poudariti — je rekel Miro Kocjan — da niso to pri nas samo načela, marveč resna in zavestna vsakodnevna praksa. v drugem delu svojega govora je Miro Kocjan obravnaval odnose med Jugoslavijo in Italijo ter med drugim rekel: »S sosedno republiko Italijo imamo že dolga leta stike, ki smo jih mi ob neštetih priložnostih o-menjali in brez pridržkov podčrtovali kot vzor politike konstruktivnega sožitja. Značilnost teh odnosov je zlasti v tem, da kažejo neprestano povsem spontano tendenco krepitve in širjenja. Iz leta v leto beležimo rast na tem in onem poprišču skupnega sodelovanja. To nam dokazujejo tudi novejši podatki iz mnogih področij, zlasti pa iz dveh, ki najbolj markantno ponazarjata te odnose. Gre za pod- ročji osebnega prometa in obmejnega blagovnega prometa. Poglejmo: lani smo imeli od januarja do konca novembra vzdolž vse jugoslovansko italijanske meje okrog 70.100.000 prehodov, kar je že lepo število, letos pa beležimo v enakem ratoobju že 75.830.000 prehodov oseo v obeh smereh. Dalje, lani smo imeti prav tako od januarja do konca novembra v ob* smeri 20.900.000 prehodov z motornimi vozili, letos pa jih imamo že kar 25.280.000. Dobršen del teh prehodov sodi v obmejni promet. Dejstvo, da smo ena najbolj odprtih meja v Evropi, ni iz trte izvito. Prav tako je značilna rast obmejnega prometa. Lani je njegova skupna vrednost znašala okrog 5 milijard 415 milijonov tir, letos pa 9 milijard 350 milijonov lir. To so prav taiko podatki, ki se nanašajo na razdobje od januarja do novembra. Gre torej za skoraj 4 milijarde vrednosti blagovnega prometa več kakor lani. Ob meji teče življenje, ki ga ni več mogoče prekiniti ali pa zaustaviti z umetnim obujanjem pogledov, ki sta jih tako zgodovina kakor tudi nezadržnost razvoja preprosto pogoltnila. Tako svobodna meja, kot je meja med Jugoslavijo in Italijo, ne more biti več objekt politike, ki ne spada več v današnje razmere, v današnja spontana stremljenja, v današnji svet, v katerem maramo čedalje bolj iskreno sodelovati. Prav v zadnjem času smo priča temu, kako tudi drugod v Evropi sila razvoja dobesedno pritiska na realno reševanje vprašanj, takšno, kakršno narekuje današnja stvarnost. Ob koncu je Miro Kocjan dejal: »Naša iskrena želja je, da dosedanje dobre odnose, lpi predstavljajo za vselej skrajno čvrsto in nerešljivo osnovo, nenehno plemenitimo z novimi stiki, z novimi dogovori, s še večjim sodelovanjem v korist ljudi na obeh straneh meje in v obeh deželah sploh. Ta zelja je motorna sila naše politike. Zatem so v kulturnem sporedu nastopile s pestrim programom razne sekcije krožka, sodeloval pa je tudi koprski pevski zbor. Prenovljeni italijanski kulturni krožek Antonio Gramsoi ima poleg večje dvorane z odrom, tudi vrsto prostorov za predavanja, za gledanje televizije, za športne in družabne i-gre, nadalje knjižnico, poseben di-skoklub, bife in še vrsto drugih stranskih prostorov. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniHiiiiiiiMiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiilunimiiiiiimnimiiiiiiimiimiiiiHiiiiuiiimimi IZVRŠNI BIRO PREDSEDSTVA ZKJ 0 DOGODKIH NA POLJSKEM Utrditev miru na Balkanu vpliva na položaj v Evropi Slovenska manjšina na Koroškem in odnosi z Avstrijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. - Izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji zadnji seji med drugim proučil nekatera vprašanja s področja mednarodnih odnosov. V okvira te razprave so proučili zadnje dogodke na Poljskem. Izvršni biro sodi, da je to stvar komunistov poljskega delavskega razreda. Zveza komunistov Jugoslavije razume vzroke, ki so pripeljali do tragičnih dogodkov in posledic, ki so nastale z dosedanjim razvojem na Poljskem in z razumevanjem spremlja napore vodstva poljske Združene delavske partije v iskanju izhoda iz tega položaja s povezovanjem partije z delavskim razredom in z delovnimi ljudmi sploh in ustvarjanjem pogojev za njihovo udeležbo pri reševanju vprašanj socialističnega razvoja. Na seji je bila potrjena pripravljenost, da Zveza komunistov Jugoslavije tudi nadalje razvija sodelovanje s poljsko Združeno delavsko partijo v imenu prijateljskih odnosov med narodi obeh držav, v interesu mira in socializma. Jugoslavija je globoko zainteresirana za pozitivni razvoj odnosov med balkanskimi državami za napredek dvostranskega in večstranskega sodelovanja ob polnem spoštovanju neodvisnosti, celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve, je bilo ugotovljeno na zadnji seji odborov za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno političnega sveta zvezne skupščine. V uvodnem poročilu je namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša med drugim ugotovil, da je prišlo lani in letos do nadaljnjega napredka v sodelovanju med posameznimi balkanskimi* 1 državami, posebno na gospodarskem področju. Vratuša je posebno opozoril na pomen dobrososedskega sodelovanja med balkanskimi državami in ugotovil, da ti odnosi vplivajo na položaj v Evropi. Politika Jugoslavije, je bilo ugotovljeno na seji, je v interesu vseh balkanskih držav in prispeva k trdnosti in ohranitvi miru na tem področju. Člani obeh odborov so izrazili svoje prepričanje, da je v interesu utrditve miru na Balkanu, na Sredozemlju in v Evropi, da se Jugoslavija poteguje tako za rešitev odprtih in skupnih vprašanj, kot za vsestranski razvoj napredka in sodelovanja med vsemi sosedi na osnovah načela neodvisnosti', suverenosti, teritorialne celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Na četrtkovi tiskovni konferenci je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago-ljub Vujiča med drugim obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada odgovorila na noto finske vlade glede sklicanja konference o evropskem sodelovanju in varnosti. V odgovoru je jugoslovanska vlada izjavila, da soglaša z ocenitvijo, da je dosedanja aktivnost ugodno vplivala na zboljšanje političnega ozračja v Evropi in izrazila upanje, da je poleg dvostranskih potrebno preiti na večstranske stike za sklicanje konference o evropskem sodelovanju in varnosti zainteresiranih držav. Vujiča je poudaril, da bi v okviru večstranskih razgovorov, v katerih bi sodelovale vse evropske države, ZDA in Kanada lahko proučili vsa vprašanja v zvezi s konferenco. S tem, je poudaril Vujiča, bi se pozitivno vplivalo tudi na sedanje politično ozračje v Evropa in prispevalo k napredku na drugih področjih evropskega sodelovanja. Jugoslovanska vlada sodi, da bi se morala ta posvetovanja čimprej pričeti. Vujiča je nadalje obvestil novinarje, da bo od 5. do 8. januarja uradno obiskal Jugoslavijo iranski zunanji minister Zahedi in da jugoslovanska vlada pozitivno ocenjuje, da so z avstrijske strani obsodili šovinistične izpade ob 50-letnici plebiscita na Koroškem. Vujiča je izrazil upanje, da bodo po zadnjem sestanku kanclerja Kreiske-ga s predstavniki slovenske manjšine sprejeli konkretne ukrepe za izvajanje določil državne pogodbe, ki jamčijo pravice jugoslovanski maoijšini v Avstriji. Dobrososedski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo, posebno med Slovenijo in obmejnimi kraji Avstrije, so življenjskega interesa za obe državi, so ugotovili na zadnji seji odbora za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine Slovenije in poudarili, da so nedavni dogodki ob proslavi 50-letnice plebiscita in postavitvi spomenika v Gradcu skalili odnose med obema državama. Komisija je podprla pobude državnega tajništva za zunanje zadeve in se zavzela, da je v obojestranskem interesu, da se čimprej odstrani vse, km- kvari dobrososedske odnose. Člani komisije so izrazili upanje, da bodo izjave avstrijskih deželnih funkcionarjev, posebno pa razgovori predstavnikov slovenske manjšine s kanclerjem Kreiskim, pripeljali do konkretnih ukrepov. Komisija se je zavzela za čim širše gospodarsko, kulturno in znanstveno sodelovanje s sosedno Avstrijo in sodi, glede na izraženo željo z avstrijske strani, da obstajajo realne možnosti za odstranitev ovir in poglobitev medsebojnih odnosov. B. B. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Lepa proslava 25. obletnice Harmonija ritmov in barv obnovitve delovanja PD Vesna Nastopili so pevski zbori PD Vesna, PD Igo Gruden in «Fantje izpod Grmade», oktet iz Trbovelj ter kriška mladinska godba na pihala ■ Polna dvorana občinstva V dvorani ljudskega doma v Križu Je bila včeraj popoldne proslava 25. obletnice obnovitve delovanja PD Vesna. Obseina dvorana je Pia vsa polna občinstva vaičanov in sosedov s Proseka in Iz Nabrežine, ld so z velikim zadovoljstvom sledili Izvajanju sporeda. Med občinstvom je bilo tudi precej vaške mladine, kar nam vliva upanje, da se bo prosvetno delovanje v Križu še močno razvilo. Sodelovanje pevskega zbora PD Igo Gruden iz Nabrežine, pevskega zbora n Fantje izpod Grmade« in okteta PD »Svoboda 11» iz Trbovelj pa nakazuje pot medsebojnega sodelovanja prosvetnih društev ne samo v ožjem domačem okviru, ampak v širšem okviru slovenskega enotnega kulturnega prostora Križani, kakor je omenil v svojem pozdravnem nagovoru predsednik PD Vesna Vojko Devetak, so navezali tesne stike in se pobratili s PD »Svoboda 11» iz Trbovelj. Trboveljčani so že nastopili v Križu, prejšn'1 mesec so Križani nastopali v Trbovljah in žeto lep uspeh, 10. junija pa bo v Križu nastopila dramska skupina iz Trbovelj. Predsednik društva Je v svojem nagovoru med drugim omenil, da je prosvetno društvo ob svoji obno- vitvi leta 1045 štelo 242 članov, kmalu nato pa že 418. Pevsko društvo, ki je želo lepe uspehe s svojimi nastopi doma, v Jugoslaviji in v Italiji, deluje nepretrgoma, dramska skupina se vsako leto predstavi občinstvu, popolnoma je bdda obnovljena z mladimi silami godba na jsihate, ki dobro obeta, obnovili so knjižnico, ki bo v kratkem spet delovala, člani društva nastopajo tudi v drugih krajih, obenem pa društvo organizira gostovanja drugih društev. Društvo vodijo samo mladi ljudje, starejši pa jim pomagajo. Pri tem je predsednik poudaril: «Na zadnjem občnem zboru so bili izvaljeni v odbor sami mladinoi, ki skušajo in se trudijo, da bd delo miših prednikov ne zamrlo. Ves njih trud in prizadevanja ne bodo pomagala, če ne bodo imeii zadoščenja in razumevanja s strani vseh otočanov«. Pozval je k sodelovanju vso krinko mladino in starše, športnike pa, da se včlanijo v prosvetno društvo, teko da bi bile kulturne prireditve tako obiskovane kakor nogometne tekme. Vojko Devetak je nato prebral pozdravni pismi in voščila PD Tabor z Opčin in Mirka Kaplja. V imeou Slovenske prosvetne zveze je prinesel pozdrave, čestitke in voščila podpredsednik Sveto Grgič. Pozdrave iz Trbovelj je prinesel predsednik PD «Svoboda II« Franc Šuštar, ki je poudaril tesne, prijateljske vezi in sodelovanje ter čestitke PD Vesni ob lepem jubileju. Nato se je razvil kulturni spored, pred začetkom in med pavzami ter ob zaključku pa je igrala domača mladinska godba na pihala. Recitirala sta Miroslav Košuta in Idvij Bogateč, narodne pesmi pa so zapeli moški pevski zbor PD Igo Gruden pod vodstvom Sergija Radoviča, moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kradja in oktet PD «Svoboda II« iz Trbovelj. Ob zaključku so združeni pevski zbori pod vodstvom Frančka Žerjala zapeli «Zdravico«, ki so jo na zahtevo občinstva morali ponoviti. Prosvetno društvo je gostom poklonilo spominska darila, nato pa maJo zakusko, med katero se je razvil pogovor o težavah in možnostih prosvetnega delovanja. In spet so zapeli zdaj Nabrežincd, zdaj Križani, pa fantje izpod Grmade, gostje iz Trboveij, pa spet fantje itd. Ob razhodu so si izmenjali voščila za novo leto z željo, da bd se še videti in skupaj nastopati. MiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiumiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiitMt OŽIVLJENI STARI OBIČAJ V BOLJUNCU Tradicionaln o «\ucanje» na tudi letos privabilo mnogo trgu ljudi «Bitka» se je končala brez zmagovalca, vendar so se dekleta letos dobro izkazala, le da jih je bilo manj kot prejšnja leta - Zakaj? Mrzlo, a lepo vreme, je včeraj pripomoglo nemalo k uspehu tradicionalnega clučanja« v Boljuncu. Mno go ljudi je prišlo iz sosednjih vasi in iz mesta gledat, kako na trgu dekleta obmetavajo z jabolki in pomarančami fante, tako da je bilo že pred začetkom «lučanja» toliko ljudi na trgu, kot že mnogo let ne. Gledalci so se iz previdnosti držali večinoma ob strani, Saj se je že večkrat pripetilo, da je komu prifrča la pomaranča in mu pustila svoj sočnati znak na obleki. Dekleta so se pojavita na trgu dobro založena s sadjem takoj po končanih večernicah in začele z clučanlem*. Vedrih im smešnih prizorov je bilo mno go in pri tem se je seveda zabavala tudi vaška »mularija*, ki je lovila pomaranče in jabolka, ki so bila na milo voljo vsem. Lučan je se je končalo po dobrih dvajsetih nvnutah in je pustilo svoje znake po zidovih njem», so res vredni poti v Bolju nec. Močna burja resno poškodovala cirkus «Wulber» Zaradi močne burje, ki je pihala pretekle dni in včasih dosegla tudi hitrost sto kilometrov na uro, je cirkus «\Yulber», ki je že nekaj dhi postavil svoj šotor pri Čampi Elisi, bil hudo poškodovan ter zaradi tega moral prekiniti svoje predstave. Prvi sunki burje, ki so resno ogrožali varnost cirkusa (v njen sodeluje kakih osemdeset oseb, med živalmi pa levi, sloni in konji) so se pojavili že na božični večer, včeraj zjutraj pa se je hitrost teh sunkov znatno povečala tako, da je PkoPških hiš, seveda po trgu samem močna burja podrla skoraj vse šo- proti Sesljanu. Močan sunek je odbil Cosmanovo za nekaj metrov naprej, kjer je nezavestna obležala skoraj na sredi ceste ter se pri nesreči ranila po obrazu in si zlomila desno nogo. Lani je na ljubljanski in 16. t.m. še na bolonjski rnedicinski fakulteti t odliko promoviral ADRIANO SANCIN Mlademu zdravniku iz srca čestitata in mu želita mnogo uspehov v zahtevnem in odgovornem poklicu Vesela in Silvester Godina v nastopu ansambla «Lado» Poklicni zagrebški folklorni ansambel je številno občinstvo navdušil s svojim mojstrstvom in z bogastvom plesov, pesmi in kostumov jugoslovanskih narodov in na marsikateri obleki. Kot je bilo z ene strani res zelo dosti občinstva, tako je treba pripomniti po drugi strani, da je bilo letos manj deklet, ki so se udeležila «lučanja». Ali se niso mlade Boljun-čanke udeležile v večji meri tega tradicionalnega običaja iz strahu da se ne pomažejo ali pa dučanje« izgublja svojo privlačnost? To vprašanje je kar precej razvnemalo du hove po končanem »lučanju* v go atilnah. Običaj »lučanja* je zelo star, pravijo celo, da je to spomin na kam nanj* sv. Štefana in da je zaradi tega «lučanje» vsako leto na Štefanovo. Prav zaradi dolge zgodovine, če jo tako lahko imenujemo, tega običaja bi bilo škoda, ko bi izginil. Posebno še, kot je včeraj dokazal, da privlačuje zelo veliko število gledalcev in da torej ni nikakor izgubil svoje zanimivosti. Seveda se z leti spreminjajo življenje in običaji: včasih so si dekleta »prisoje vala* enega ali drugega fanta s tem, da so ga na ta dan zadela s »sladkim sadežem*. Danes pa si dekleta izbirajo fanta povsem drugače, na plesu, v šoli ali kjer že. Vendar pa ima ta tipični običaj veliko vrednost pri ohranjevanju etnološkega zaklada primorskih Slovencev m je zaradi tega vreden, da se ohrani. Vsi, gledalci, boljunski fantje in predvsem Boljunčanke so obljubili, da se povrnejo prihodnje leto, z u-panjem, da bo kaj več deklet, kajti prizori, ki se dogajajo med »luča- torske oporne železne ietve. Zaradi tega se je šotor zvrnil na tla in poškodoval tudi nekatere električne naprave. Ker Je ravnateljstvo cirkusa uvidelo, da z lastnimi močmi ne bo moglo popraviti škode, ki jo je prizadejala burja, je prosilo za pomoč mestne in deželne oblasti. Ukradli so mu kar 44 kokošk Pripovedk o lisicah, ki kradem kokoši, ni malo. Verjetno pa ni še nihče napisal take pripovedke, v kateri bi, tokrat sicer ne žival, pač pa človek, ukradel iz kumika kar 44 kokoši, vrh tega pa še dva ljubka zajčka. Taki neprijetni prigodiri je bil priča 55-letni Alfonso Pečar iz Ul. Ra-chelli 16, ki bo še dolgo pomnil letošnji božič, saj kraja tolikih kokoši res ni vsakdanja stvar. Moški, ki je imel približno 100 tisoč Ur škode, je prijavil tatvino komisariatu Javne varnosti pri Sv. Soboti. Pridržana prognoza za povoženo dekla V petek pozpo popoldan so v na glici sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 19-letno Ester Cos-man iz Ul. Komagna 18, za katero so si zdravniki pridržali prognozo. Dekle je na obalni cesti, pri gostilni »Tenda rossa*. podrl med prečkanjem cezte 24-letni Sergio Bovo iz Ul, San Giacomo In Mante 7, ki je tedaj privozil s komaj kupljenim avtom fiat 860 iz Trsta, namenjen MIIUMMIIMIHIIIIIIMIIMIIMllIllllllllllMIIIIIIIIIUmimillllftllllllllllllllltMIIIMIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIII MED SPREHAJANJEM OB NABREŽJU Priseben mladenič rešil potapljajočo se žensko Fant je brez pomišljanja skočil v vodo in potegnil žensko iz nje, vendar so si zdravniki zanjo pridržali prognozo Out odgovornosti in izredna hlad, nokvmost 26-letnega Gdovamtija Da, mtainšja iz Ul. Ovtddo 26 ata pripomogla k temu, da 61-letna Regina Veochiet por. Soave iz Ul. Antlco 6 ni utonila v mrzli vodi na nabrežju. Ženska se je včeraj popoldne sprehajal* po robu nabrežja, ko ji je spodrsnilo in je padla v vodo. Na srečo je prizor opazil Damjani, ki ni dolgo pomišljal, kaj mu je storiM. V naglici si je stekel auk-njtt, sezut čevlje in skočil v vodo ter pravočasno rešil priletno žensko, U se Je že potapljala. Na oddelku za oživljanje ao at zdravniki za Vecchtetovo pridržali prognozo. Trgovine danes Z odlokom tržaške občine morajo biti danes dopoldne obvezno odprte vse trgovine z živili razen mlekarn in pekarn. Vae ostale trgovine bodo zaprte z naslednjimi izjemami: cvet ličarae, ki so odprte od 8. do 13. ure, slaščičarne in prodajalne pripravljenih jedil, ki so odprte od 8. do 21.30, mesnice, ki so odprte od 7.30 do 13. ura. Kulturni dom je včeraj popoldne spet prevevalo navdušenje kot že dolgo ne tako. V gosteh smo namreč imeli (in imamo še danes popoldne) sloviti hrvaški folklorni ansambel «Lado» iz Zagreba in nič čudnega zato, če je bila dvorana do kraja zasedena, saj smo na prihod jugoslovanskih folkloristov, ki so od svojega poslednjega gostovanja pri nas pred 16 leti v Avditoriju obredli že ves svet, morali čakati res dolgo, kar predolgo za razdaljo, ki nas loči od Zagreba in za kulturne stike, ki smo jih v zadnjem času navezali s hrvaškimi umetniki in ansambli. Res je, da je že samo narodno blago jugoslovanskih narodov izredno bogato in pestro in da se v njem zrcali prava slovanska duša, tenkočutno ubrana na najrazličnejša razpoloženja s posebnim poudarkom na radosti in veselju in da se v njem odsevajo zgodovinske silnice, ki so pogojevale življenje jugoslovanskih narodov od Makedonije in Južne Srbije prek Bosne, Črne gore, Dalmacije, Hrvaške do Slovenije. Res je, da ie narodno blago, da je ta folklora že sama po sebi zaklad neprecenljive vrednosti, ki se nam je ohranil kot izročilo prejšnjih rodov, res pa je prav tako, da se moramo zahvalita prav zbirateljem tega narodnega blaga, njegovim znanstvenim in stilističnim prečiš čevaloem in oblikovalcem in ne nazadnje ravno njegovim današnjim posredovalcem — folklornim ansamblom, če ga lahko danes u-ždvarno, saj gre v mnogih primerih za običaje, plese in pesmi, ki so v ljudski rabi že izginili ali pa se gojijo le na zelo omejenih področjih. In prav zagrebški ansambel «Lado» in njegov umetniški vodja in koreograf Zvonko Ljevakovič i-mata morda med vsemi jugoslovanskimi folklornimi ansambli pri tem največ zaslug, saj t«.molji njuno delo in njuno posredovanje folklore na takorekoč znanstveni skrb' za čistost elementov in tej znanstveni skrbi sta podrejena tako koreografija kot stilizacija, ki nikoli ne gresta preko meja občutljivosti za pristnost in lepoto. To je prvi razlog zakaj je ansambel «Lado» danes v svetu in tudi med svetovnimi strokovnjaki za folkloro tako cenjen. Drugi razlog pa je v individualnem in kolektivnem mojstrstvu njegovih članov, v njihovi plesni izurjenosti, v obvladanju plesnih prvih gibov, ritma in melosa, kar vse prehaja na trenutke v pravo bravuroznost, čeprav ta ni in niti noče biti poglavitna komponenta njihove umetnosti. Pri tem je omembe vredno, da so vsi plesalci obenem tudi pevci, saj mnoge plese, zlasti obredne razpoloženjske, spremlja petje Gotovo je potem še tretje, kar dela ta ansambel tako privlačen: kostumi, v katerih se prav tako kot v plesnih prvinah in v petju odraža skrb za vernost in pristnost, ansambel ima v svoji garderobi okrog 500 izvirnih kostumov, med katerimi so nekateri prava muzejska redkost, da seveda niti ne govorilno o njihovi pestrosti ki barvni razgibanosti, ki zlasti pri množičnih nastopih še posebno lepo učinkuje. Seveda goji ansambel »Lado* pretežno pdese in pesmi iz raznih hrvaških pokrajin od Slavonije do Dalmacije, vendar pa posreduje svetu tudi plese ostalih jugoslovanskih narodov tako, da je resničen svetovni ambasador jugoslovanske folklore. V prvem delu nam je ob simpatični....nuni, ................... nem napovedovanju ene izmed ple salk, ansambel je predstavil najprej pomladne obredne plese in pesmi deklet iz vasi osrednje Hrvaške, ki jim pravijo »ladarke*, nato fantovske plese iz Banata in potem ženski ciganski ples iz pokrajine Vranje v Srbiji, ki je prepleten z orientalskimi prvinami in kateremu je v uvod zapela solistka Angela Potočnik. Sledil je ples iiz Dalmacije iz kraja Vrlika, moški, junaški ples, ki se izvaja brez glasbe. Ritem in melodijo dajejo plesalci sami z udarci in drsanjem nog. Razumljivo je, da je pri tem plesu še posebno potrebna ritmična zanesljivost izvajalcev. A-plavz pri odprti sceni so poželi plesalci v »Bunjevskem fantovskem kolu* pri katerem fantje z udarjanjem noge ob nogo žvenkljajo z ostrogami in v stalno prepletajočih se trojkah izvajajo figure ob naravnost neverjetnem ritmu nog. Izredno skladnost gibov so prikazali v belo oblečeni plesalci v plesu »Oso-govka* iz hribovskega predela Makedonije, katerega poleg običajnega orkestra spremlja tudi udarjanje na boben. Prvi del programa so zakHučili podravski svatje v žrvopi-sanih kostumih in s ponazarjanjem pletenja nevestinega venca in odhodom svatov. V drugem delu smo najprej občudovali plese iz vzhodne Srbije: lom-sko, čačak in katanko, nato pa »Va-povoško kolo*, ki ga v začetku izvajajo tri v krasne noše odeta dekleta. Ta ples je ohranjen samo še v treh slavonskih vaseh blizu Osijeka. Orkester, ki ga pri vseh ostalih plesih sestavljajo v glavnem tamburaši in violinista ter še nekateri karakteristični inštrumenti, je nato v spremenjeni sestavi i, klarinet in harmonika) zaigral dve gorenjski pol- ki (toda tu niso bili tako »doma*, kot pri svojih melodijah). V »posavskih plesih* so dekleta plesala in pela po starem tančecu, v naslednjem »plesu Komitov* pa so nam plesalci ponazorili boj male oborožene skupine v času turške zasedbe Makedonije. V tej koreografiji smo ta ples videli prvič, vendar so plesne prvine v njem iste kot pri prejšnjih. Gorenjski plesi so odražali iste izvajalske značilnosti kot obe zaigrani polki, zato pa so plesalci toliko bolj imenitno podali dalmatinski ples »Lindžo*, ki se pleše ob igranju na starinski inštrument ld-jerico. Ženski sekstet je ubrano zapel še dve hrvaški narodni s kajkav-skega področja, nato pa so vsi člani ansambla sodelovali v zaključnih «prigorskih plesih* iz neposredne bližine Zagreba, v sukačku, v polki, drmešu in drobničici, v katerem plesalec stresa telo in glavo in se pri tem skoraj ne premakne z mesta. Vrli zagrebški profesionalci so poželi navdušen in spontan aplavz za izvajanje, ki nam je še enkrat odgrnilo vso lepoto, harmonijo, skladnost, svežino, mladost in šegavost ljudske duše, ki se zrcali v jugoslovanski foklori. j. k. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH ponovi danes, 27. decembra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Nušičevo komedijo v treh dejanjih ŽALUJOČI OSTALI BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI Ulica E. Filn it. 10 lai 38101/38045 opravila v ta bančne potia kupuje tujo valuto Vč*ra|tn|l odkupni devizni teča|h Ameriik, dolar Kanadtki dular Brit iterling Svic trank Franc trank Belg trank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 1 4 75,— 142.— 110,— 12,-172,— 170,— 23.80 42,— Včeraj-danes Danci, NEDELJA, 27. decembra JANEZ Sonce vzida ob 7.45 in zatone ob 16|27 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 7.07 in zatone ob 15.06. Jutri, PONEDELJEK, 21. decembra NEDOLŽNI OTROCI Vreme včeraj- Najvišja temperatura 4. najnižja .1,6, ob 19. url 3,2 stopi, nje, zračni tlak 1017,6 stanoviten, veter jugovzhodnik 4 Km na uro, vlaga 56 odst., nebo 7 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TKH1 Vlale XX i’EL 90-301 settembrr 16/111 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. decembra 1970 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 16 oseb. UMRLI SO: 89-letna Caterina Kas-man vd. Role, 66-letnl Gennaro Bo-nelll, 77-letni Alberto Grazzlni, 35-letm Guerrlno Palclch, 42-letna Rosa D’Alola vd, Costanttno, 63-letna Blan. ca Camerlno, 68-letna Maria Guglle vd. Plson, 64-letnl Manilo Leo, 56-letna Romana Rossetto por. Baltz, 66-letnl Francesco Paolo Pastore, 68-letna Anna Chicco por. Vascotto, 48. letna Dorotea Člani, 57-letna France, schina Vaccina por. Dl Giacomo, 54-letna Pierlna Cervenlk por. Furlan, 61-letnia Nereo Genlram, 77-letna Crl-stlna lasblc por, Mlorin, OKLICI: varilec Bruno Cavressl ln gospodinja Adriana Giorgl, Inltrumen. tar Nicola Rossi ln uradnica Elena Cuzzlt, železničar Antonlno Mancuso in služkinja Ida Močnik, uradnik O. linto Altenburger ln natakarica Ll. dla Vrabec, težak Mario Fontanot in šivilja Ondlna Slavec, nogometaš Marino Lombardo ln gospodinja Re. anna Borello, agent Javne varnosti Fulvlo Fruch In gospodinja Anna Maria Candldo, uradnik Sergio Rozman ln uradnica Egle Bressl. Indu. strljskl Izvedenec Fernando Ascanl ln učiteljica Fulvia Rumetz, zavarovalni agent Carlo Milocco In proda Jalka Gabrlella Florlnl, delavec Roberto Dorigattl ln frizerka Daniela Lugnanl. slaščičar Bruno Toncich in študentka Daniela Borghesi, arhitekt Franco Vattolo In arhitekt Laura Hirsch, agronomski Izvedenec Rober. to rank ln kartotehnlk Rita Mlchlell, uradnik Carlo Prasselll In bolničarka Ivana Anna Verginella, zdravnik Pa. olo Zanchl In univ. študentka Fran. ca Scorta, trg potnik Carlo Lussl ln prodajalka Josepha Gaech. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) A Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina, Al. FIGEA, Ul Glnnastlca 6, G. Papa, Ul Felluga 46 (Sv Alojzij) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 18.38 do 8.18) AlFAlabarda, Ul Istrla 7. Al Ga. leno, Ul. S. Clllno 36 (Sv Ivan), de Leltenburg, Trg S Glovannt 5, Mtzzan, Trg Venezla 2. SEBOKI,EX /SE ZA KING IN PUT>)()RAFBKJ MATEK1A1 l r«t. UL Manin) 88 lel 78346) Prijatelje in aaanct naprošamo da nas obllčejo Samostojni zavod POSTOJNSKE JAME POSTOJNA VABIMO VAS, DA PREŽIVITE SILVESTROV VEČER Z NAMI OB PRIJETNI GLASBI IN IZBRANEM MENUJU. PRIČAKUJEMO VAS ! Cena meinuja z rezervacijo: Jamska restavracija 100 dan restavracija novega hotela «JAMA» 120 din Rezervacije: tel. 21-161, 21-356 HOTEL - RESTAVRACIJA KRIŽMAN Vel Repen 76 — Tel. 227-115 VABI NA VESELO SILVESTROVANJE IGRAL BO PRIZNANI ORKESTER • DEVETAK. IZ KRMINA SPECIALNI SILVESTRSKI MENU REZERVACIJE Kje bomo silvestrovali? HOTEL «SL0N> • UUBUANA HOTEL «RIVIERA> • PORTOROŽ prireja veliko silvestrovanje v vs*h primernih prostorih hotela. Igrali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranja. Telefon 24601 - 24610 Tel*x YU-SLON. PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA> Trst Viale Miramara 323 telefon 410986 • Pohitite z rezervacijo miz. Cenjenim gostom prijateljem in znancem voščimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1971. GOSTINSKO PODJETJE cGALEB> • KOPER veliko silvestrovanje v •GALEB., Cena menuja prireja hotelu 80 din V restavraciji RIBA je rezervacija din 20 jedila In pijače po naročilu (4 la carte). Rezervacije tel 21605 - 21182. HOTEL V PIRANU prireja veliko silvestrovanje v svojih prostorih ter v hotelu • PUNTA, z bogatim silvestrskim menujem in v nočnem baru «TRI PAPIGE, z mrzlim bifejem. Igrali bodo priznani orkestri. Rezervacije osebno ali telefonsko na It. 73508 - 73314 - 73654. HOTEL • UUBUANA prireja veliko silvestrovanja. I-grale bodo tri godbe in peli trije znani pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Cen* v nočnem lokalu Lit. 10.000. V restaviaciji Lit 7.500. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI Trst Ul. Clcero-ne, 4 tel. 29243 ter pri UFFICIO VIAGGI U T A T Trst Ul. Im-brianl, 5 tel. 767831 in pri POTOVALNEM URADU C I T Trst Trg Unitš, tel 24793. GOSTINSKO PODJETJE prireja veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV - HOTEL TABOR V SEŽANi IN V MOTELU KOZINA NA KOZINI. Priporočamo rezervad|e. PARK HOTEL V NOVI GORICI pripravila veliko silvestrovanja z bogatim menujem In zabavo. Igralo trije zabavni orkestri, Cena din 140. V nočnem baru s programom din 150 (60) konzumaci-ia. Priporočamo pravočasno rezervacijo miz Informacije tal, 21442 recepcija hotela. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM PO VELIKEM USPEHU NA TURNEJAH PO ZDA IN SZ BO GOSTOVAL V TRSTU SVETOVNO ZNANI HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL LADO LJUBITELJI JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI SI BODO LAHKO OGLEDALI NJEGOV NASTOP V KULTURNEM DOMU DANES, 27. DECEMBRA, OB 16. URI. Prodaja ln rezervacija vstopnic eno uro pred začetkom predstave. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Stoka MOČ UNIFORME komedija v petih dejanjih danes, 27. decembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v torek, 29. dec ob 16. uri v sredo, 30. dec. ob 16. url Gledališča POLITEAMA ROSSETT1 Zadnjič »Striček Vanja« Danes popoldne ob 16.30 Je na programu zadnja predstava drame A. Čehova »Striček Vanja« v izvedbi Teatra Stabile v režiji Glulia Bo-settlja, ki igra tudi vlogo Astrova skupno z De Cereso (Striček Vanja), Giulio Lazzarini, Paolo Bacci, Ma. riom Erpichinijem, Angelo Lavagno, Saro Ridolfi, Albertom Carlontjem in Sergiom Pierljem. Po zaključku tržaškega cikla predstav bo tržaško gledališče nastopilo s »Stričkom Vanjo« v torek 30. t. m. v gledališču Valle v Rimu. Jutri »Puntila in Mattii Tino Buazzelli ln Corrado PanI sta «Gospodar Puntila ln njegov hlapec Matti« v Brechtovi komediji, s katero bo Stalno gledališče iz Turina Jutri nastopilo v Politeama Rossettl. Predstava se bo začela ob 20.30. V glavni ženski vlogi te pete abonmaj. ske predstave, v kateri nastopa nad 20 igralcev, bo Igrala Leda Negronl. Režija Aldo Trlonfo, scena in kostumi Emanuele Luzzatti. Pri blagajni v pasaži Prottl se sprejemajo rezervacije za predstave do sobote, 2. januarja. AVDITORIJ Po (Fiordlnandua Strindberg Danes ob 10.30 in ob 16. url pravljica Furla Bordona »Fiordinandove dogodivščine«. Zadnja predstava bo jutri ob 16. uri, od torka, 29. t. m. do sobote 2. Januarja pa bo na odru Avditoriju na programu Strindbergova drama »Gospodična Julija« v Izvedbi skupine Compagnla Nuova in v režiji aiuseppa Menegattlja. Na. stopajo Relda Rldonl, Virginio Gas. solo In Claudla Ricattl. Razstave ŽIVA PRIRODA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septem bra 31. Razstava In trgovina troplč-nlh, sladkovodnih In morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. rilcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spektakularna razstava Nazlonale 14.30 »La carica del 101», Walt Dlsneyev (ilm. Technlcolor. Eden 14.30 «Le copie«, Monica Vittl, Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «Brancaleone alle cro-ciate«, Vittorio Gassman, A. Celi, B. Lončar. Grattacielo 14.30 «11 giardino d** Flnzl Contini«, L CapoliochiO, R. Valil, D. Sanda, Excelsior 14.30 «La figlia dl Ryan»< Bob Mitchum, Trevor Hovvard, Sarah Mlles. Technicolor. Ritz 14.00 «La moglie del prete*. So. fia Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor. Alabarda 15.00 »I due maghi del palične«, Franco Franchi, Ciccio ln-grassla. Technicolor. Komični film- Filodrammatico 14.30 «La notte del serpenti«, Magda Konopka, L. AS-kevv. Kolorskope Aurora 15.00 «Quando le donne ave-vano la coda«, Senta Berger, ffljj” liano Gemma. ’ Prepovedano mladini pod 14 letom. Cristallo 15.00 «11 presidente«, Alter-to Sordi, Technicolor. Capltol 14.30 »Venga a prendere 11 caffč da noi«, Ugo Tognazzl. PreP vedano mladini pod 14. letom. Moderno 14,30 »I due maggiolini pij1 matti del mondo«, F. Franchi, C. Ingrassia. Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «Fiore dl «c-tus«. Ingrid Bergman, Walter Ma tham. Ideale 14.30 «La vera storia dl Frank Mannata«. Jeffrey Hunter. Margaret Lee Impero 15.00 »Dramma della gele--**-Monica Vitti, Marcello Mastroiann . Technicolor. Astra 15.00 «11 capitano Nemo e j* citti sommersa«. Robert Ryan. Te" chnlcolor. Abbazia 14,30 »Professione bigam**. Lando Buzzanca, Raffaella Carra. Technicolor. MILJE Verdi zaprto. Mali uglasi ■CITHOENs — mehanična delavni, ce Samarlttanl In Mlceo ln prodala nadomestnih delov 1)1 Klttmeyer 4/a IMATE RESEN NAMEN, da sl po- Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam neresnic in izkoriščanju neuglednemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vain jr zajamčena POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE LJiibltana Ple teršnlkova 24 a Koli* za žganjekuho v vseh Izved. bab ln velikostih Izdeluje najkvalltet. neje te preko 44 let KAPELJ V. — bakrokotlarstvo. Ljubljana Aljaževa c 4 — Slika. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. uri bar-zabeivnl film: PENSIERO D’AMORE Igrajo: znani pevec Mal ln Silvia Diondsdo. KINO «|R|$» PROSEK predvaja danes ob 16. uri 01-nemascops barvni zabavni film: PROFESSIONE BIGAMO Igrajo: Lando Buzzanca, Raffaella CanA in Terry Tirday- Darovi in prispevki V počastitev spomina Frančiške R*-potec daruje družina Auer 3.000 za prosvetno društvo Slovenec. prvi obletnici smrti žene Lile daruj* Marij Trampuš 5.000 lir za Dijri*0 matico. Namesto voščil sorodnikom in znancem za božič ln novo !•*” daruje družina Grgič (Padrlče 17) 500 lir za Dijaško matico In 500 lir 18 Glasbeno matico. Namesto novoletnih voščil sorodnikom, prijateljem in znancem (k*"" rim želita vse dobro) poklanjata A>-ma R. ln Marica S. L. 4.0*0 lir * spomenik NOB. šolo v Cerknem- Ob prvi obletnici smrti drag*ta Jožeta Dekleve daruje Polda Gruden 3.000 lir za športno društvo Sokol iz Nabrežine. V spomin pokojne Marije Bergim čeve daruje družina Brajkovlč l-000 Ur za P. d. «Ivan Grbec«. V spomin pokojne Vilme Kravanje daruje družine Brajkovlč 1.000 Ur za kulturno društvo v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Rot* Pečar daruje Kristina Lavrenčič 1-®®° lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Jožel? Dekleve daruje Angela Pahor 1°°® lir za šolo-spomenlk NOB v Cerknem. Sporočamo žalostno vest, da n08 Je za vedno zapustila naša drag* iona ln mama Pierina Cerkvenič por. Furlan Pogreb nepozabne pokojnice 17° danes ob 11 30 iz kapele glavne bolnišnice. Žalujoči mož, sin in snaha žalovanju se pridružujejo druži' ne Furlan, Cerkvenič in Stix. Trst, 27. decembra 1970. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, M so z nami sočustvoval ln spremili zrn, mdnjd poti nato preljubo mamo ln nono JOŽEFO LAZAR Poeebna nalivate zdravnikom ln osebju bolnišnice pri Mag- Hčerke, sinovi, snahe, zetje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo P Tret, Repen, Poteojna, 27. decembra 1970. Vtem prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, ode ln nono IVAN SARDOČ gostilničar Pogreto dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, ob 15. uri, •a hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči žena Ida, gin Aldo, snaha Helena, vnuka Ranko ln Roberta Slivno, 27. deoembra 1970. rfSBrsSrSiSvnifc NEDEUA, 27. DECEMBRA PONEDELJEK, 28. DECEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8-30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; W.OO Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za naj-®lajše; 11.50 Vesele harmonike; 12-00 Nabožna glasba: 12.30 Staro * novo v zabavni glasbi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z Vsaga sveta; 15.30 Radijska igra; 16.50 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.45 Pratika; 19.30 filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Sejem plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 9.00 Orkestri; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 12.15 Šport. KOPER 7.30, 8.30, 12 30, 14.30, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester Pezzotta; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 10.45 Or ester Gold; 11.45 Fumorama; 82.05 Pogovor s poslušalci; 12.15, 12.45 in 15.00 GLasba po željah; 82.35 Zunanjepolitični pregled; 84.00 šport; 14.05 Polke in valčki; 14.15 Plošče; 14.30 Sosedni kraji ‘o ljudje; 16.10 Godba na pihala; 16.30 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja: 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Porooda; 9-00 Glasba za godala; 9.30 Maša: 80-45 Spored z M. Bongiomom; 11.35 Roditeljski sestanek; 12.00 Kontrapunkt; 12.23 Hit-Parade: 13.15 Popevke leta 1970; 13.30 Nogomet; 16.30 Popoidne z Mino; 17.35 Spo.ed s P. Villaggiom; 18 30 Nedeljski koncert; 19.15 Orkester Wam-jr Miiller; 19.30 Glasbena •hedigra; 20.25 Spored z G. Bra-hiierijem; 21.15 Kcncert; 22.10 Lahka giasba z Dunaja. II PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 športna napovedi; 12.30 Spored s P. Do-Oaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 ■luke box; 14 00 Dan po Canzo-Olšsimi; 13.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Kvizi resne glasbe; 16.30 športna nedelja; 17.30 Operetna glasba; 18.00 Nove ital. pes-ihi; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Operne skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska igra; 21.40 Neapeljska jesen; 23.10 Lahko noč, lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Čajkovski; 13.05 Medigra; 13.55 Folk. glasba; 14.10 Simf. koncert; 15 30 Radijska igra; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00. 19.30 Poročila; 7.50 Mor-matdvna oddaja; 8.05 Radijska igra; 8.42 Skladbe za mali svet: 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitaj* in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska; 14.50 Tipke in godala: 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Operni koncert; 17.30 Radijska igra; 18.30 Beethoven; 19.00 Lahko noč, otrodl: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečeri; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12 00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športno popoldne; 16.45 Spored za najmlaj-še; 17.45 Nogomet; 17.55 Komični filmi; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 «Vojna in mir» — film; 22 25 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 18.00 »Natale in piazza» — TV drama; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored: 22.15 Filmi 70. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Man-dolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Ume.nost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.30 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.30 Glasbene razglednice; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.15 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12 10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.30 Folklorni dokumenti. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Strani albuma; 8.45 Otroški količek; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10 30 J. S. Bach; 11.30 Ansambel Privšek; 12.00 in 12.45 Glasba po žel jati; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Plošče; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lspe pesmi so prepevali; 16.40 Tržaški narocni ansambel; 17.15 Vaši pevci vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Rasna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri v noči; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI pRuGKAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in .jaz; 12 10 Kontrapunkt; 13.15 Hit-Parade; 13.45 Spored s C. Vil-lo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 17.10 Izžrebanje loterije; 19.00 Kulturne aktualnosti; 19.30 Luna park; 20.20 Seslanek petih; 21.05 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15 45 Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po žekah; 21 20 Variete; 21.45 Nove ital. pesmi; 22.00 Kvizi narobe; 22.40 Radijska pri-redba; 22.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 C. M. von Weber; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.05 Medigra; 14.30 Simf. skladbe; 15.35 Operetna glasba; 17.20 Shrani albuma; 17.40 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Gabi Novak in Lado Leskovar; 10.15 Pri vas doma; 12.10 An-dante in fan.azija; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam..., 14.10 Mojstri lahke glasbe: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 GLasberli intermszzo; 15.40 Oktet «Sava» iz Kranja; 16.00 Vsak dan za vas; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Pavla Kosca; 20.00 Operni koncert — stereo; 21.00 Beethoven; 22.15 Jazz; 23.05 Lilerarni nokturno; 23.15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicu; lekarnar, 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti, 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in k'onike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Nismo angeli* — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 2100 Dnevnik; 21.15 Ekonomska panorama; 22 05 Beethoven. JUG. TELEVIZIJA OD 27.-M-1970 DO 2.-1,1971 NEDELJA, 27. decembra 20.00, 22.05 Poročila; 9.30 Ptujski festival; 10 00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.35 TV kažipot; 15.00 Izbiramo športnika leta; 15.45 Tenis - Pilič : Pranulovič; 18.15 Dedek Mraz; vem podarja: 18.30 »Mestece Pey-ton* — ser. film; 20.35 »Levičarji* — humor.; 21.20 Videofon: 21.35 Športni pregled. PONEDELJEK, 28. decembra 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v soli - ponov.; 16.10 Francoščina; 17.45 Dedek Mraz vam podarja; 18.00 »Zgodbe o Tuktuju* — mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Po sledeh napredka; 19.06 Maksi meter — glasb. Odda.; 20.35 A. P. Cehov: »Striček Vanja*. TOREK, 29. decembra 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoB; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14 45 TV v šoii — ponovitev; 18.10 Angleščine; 18.55 Beethoven; 17.40 Dedek Mraz vam podarja; 18.00 P. 1» Čajkovski: Letni časi; 18 20^Obzornik; 18.35 Prvi koraki; 19.(b Film o prometu; 19.30 Osebna nfr ga; 20.35 Bratje Lumičre; 21.15 »Evropa ponoči* — Ital. film. SREDA, 30. decembra 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osn. splošne izobrazb«; 13.00 Obrgtdorf: Smučarski skoki; 16 45 Osn. splošne izobrazbe — ponovitev; 17.35 Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti; 17.50 Veliki in majhni; 18.30 Obzornik; 18.35 Ob obisku v domovini; 19.05 Šport v letu 1970 ; 20.35 Naše pri-ložnosti — dok um. odd.; 21.30 Beethoven. ČETRTEK, 31. decembra 20.00 Poročila; 17.25 Glasbeni Ciciban; 17.40 Risanka; 18,00 »Čarobna piščalka* — ser. film; 18.20 Obzornik 18.40 »Kralj arene* — sovj. film; 20.50 Dobro leto voščimo; 1.30 Novoletni spored; 3.30 Novoletni spored (do 9.00). PETEK, 1. januarja 9.15, 20.00. 23.15 Poročila; 9.20 S starimi plesi v novo leto; 10.05 Revija na ledu; 11.00 »Cirkus brez meja* — franc, film; 12.15 Dunaj: Novoletni koncert; 13.30 Germisch: Smučarska turneja; 15.30 ki 18.15 Novoletni spored; 18.00 Obzornik; 20.35 Novoletni TV magazin; 21.45 »Moj vohunček* — amer. film. SOBOTA, 2. januarja 9.10, 20.00, 23.45 Poročila; 9.15 Dobro leto voščtmo; 11.00 Novoletni spored; 12.00 »Vrnitev v Ozz* — amer. risanka; 13.00 Novoletni spored; 14.00 »Palček Tom* film za otroke; 15.30 Ansambel Vadnal; 16,00 ki 16 45 Hokej Me-dveščak : Jesenice; 17.45 Obzornik; 18.00 športna oddaja; 19.00 Novoletni spored; 20.35 Ljupka Dimitrovska; 22.06 Novoletna komedija; 22.35 »Nepremagljivi* — ser. film; 23.25 TV kažipot DANES V SOVODNJAH Slovenski župani proti fašizmu Danes se bodo v Sovodnjdh sestali župani in občinski svetovalci iz treh slovenskih občin na Goriškem: ■ Sovodenj, Doberdoba m Števerjana. Prvič po vojni in po obnovitvi samostojnih slovenskih občin bo danes prišlo do takega sestanka. Morda se bo to čudno zdelo, vendarle se do sedaj ni morda našel povod za tak sestanek, včasih pa so bile morda vmes pretveze strankarskega značaja, za katere pa niso bili odgovorni naši izvoljeni možje v vaseh, marveč kaki z zastarelo ir ozko mentaliteto prežeti marodni voditelji». Današnji sestanek je nastal iz potrebe dvigniti glas goriških Slovencev proti fašističnemu divjanju, do katerega ]e prišlo v zadnjem času v Italiji, posebno še po nesramnih dogodkih S. decembra v Trstu, ko so fašisti napadli nekatere mladeniče, ki so bili «kri-vi», da so Slovenci. S tem svojim izpadom so fašisti pokazali, da niso pozabili tistih tjunaških» časov, ko so lahko neomejeno vladali nad nami in nas skušali z vsemi silami in načini izbrisati s te zemlje, na kateri živimo in delamo že polnih tisoč štiristo let. Naši izvoljeni predstavniki so najbolj poklicani, da s svojo avtoriteto dvignejo svoj protestni glas, saj je naše ljudstvo prav nje izvolilo, ne le da upravljajo svoje občine, marveč da se tudi potegujejo za vse tiste pravice, ki Slovencem gredo. Fašisti in šovinisti so morda mislili, da smo se Slovenci pustili uspavati. Zaradi tega so si upali priti spet na ulice s pendreki in morda imajo kje doma skrito tudi ricinovo olje. Motili so se. Njihovo divjanje je naše ljudi enodušno zbralo v enoten protest. Do podobnega protesta je prišlo tudi v italijanskih demokratičnih vrstah. Omenimo le dva primera. Na Goriškem so se vse protifašistične stranke ob tej priliki združile in izdale enoten plakat, pisan v slovenskem in italijanskem jeziku, ki obsoja fašistične izgrede. V Trstu sta tamkajšnja občina in pokrajina priredili mogočno protifašistično manifestacijo, pri kateri so sodelovali zastopniki devetih desetin vsega tržaškega prebivalstva. Fašisti so os1ali osamljeni. Hoteli so nekaj doseči, doživeli pa so poraz in njih divjanje je imelo le eno posledico: ponovno so združili protifašistične sile in prepričani smo, da se bo proces demokratizacije in priznanje pravic Slovencem po teh dogridkih nadaljeval v pospešenem tempu. Današnja manifestacija v Sovod-njah bo na občini. Pričela se bo ob 11. uri. Prireditelji vabijo k udeležbi tudi prebivalstvo. Voščilo SDZ iz Gorice Vsem Slovencem aoma in po svetu želi SDZ v Gonci vesele božične praznike z željo, da bi prinesli vsem miru m sloge, še posebej izraža trdno upanje, da bo novo leto 1971 pomenilo slovenski narodni skupnosti v Italiji važen mejnik v pozitivnem reševanju vseh njenih problemov iv priznanje vseh jezikovnih ter narodnih pravic. Podaljšanje urnika javnih lokalov Na prošnjo, ki so jo vložili preko pokrajinske zveze trgovcev v Gorici je gnriški kvestor odredil, da bo-do lahko javni lekali na Goriškem podaljšali svoj normalni delovni ras zvečer za Iri ure za nraznike Poda' j”ek vel,ja za naslednje dneve: 27. In 31. decembra 1970 ter L, 2., 3., 5. In 6. januarja 1971. To vella brez vlagania kakih posebnih prošenj. H litijevi avtobusi za praznike V petek, 1. januarja 1971: Proga Gorica . Milan redne vožnje. Gorica - Gradiška Tržič: Odhod iz Gorice: 8., 12.30, 15., 19. Odhod iz Tržiča ob 9, 13.30, 16., 20.10. Gorica - Gradež: odhod iz Gradeža ob 12.15 lin ob 18.15. Odhod iz Gorice ob 13.30 in ob 19.30. GORIŠKI DNEVNIK V TOREK ZVEČER NA ŽUPANSTVU V Sovodnjah bodo imeli zadnjo letošnjo sejo občinskega sveta Letos so imeli 11 sej, na katerih so svetovalri opravili važno delo za sovodenjsko skupnost V vasi bodo uredili občinsko ambulanto 27. decembra 1970 V torek 29. decembra se bodo občinski svetovalci v Sovodnjah zbrali ne svojo zadnjo letošnjo sejo. Leti« je bil občinski svet v Sovodnjah zelo delaven, saj so imeli enajst sej, od katerih kar osem po občinskih volitvah, ki so bile letos junija. V tem času je sovo-denjski občinski svet izglasoval vrsto sklepov, ki so važni za življenje sovoderjjske občine. Omenimo le nekatere: gradnja novega šolskega poslopja v Sovodnjah, popravilo šole na Vrhu, vprašanje avtoceste, itd. Po junijskih volitvah pa je sovodenjski občinski svet ponovno izvolil za župana Jožefa Če-ščuta, ki je »najstarejši* župan na Goriškem, saj uspešno vodi svojo občino nepretrgoma od leta 1951 dalje. Na dnevnem redu torkove seje občinskega sveta so naslednje točke: 1. prošnja deželni upravi za prispevek občinski knjižnici v letu 1971; 2. odobritev predujma Vzhodno furlanskemu vodovodnemu konzorciju za leto 1971; 3. odobritev tro-šarinske lestvice za leto 1971; 4. prošnja deželni upravi za ureditev občinske zdravstvene ambulante; 5. pooblastilo uslužbencem za izvajanje nadur v letu 1971; 6. odkup zemljišča za uredtiev občinske ceste; 7. preučitev prošenj za prodajo občinskega zemljišča: 8. podaljšanje prispevka za delno vzdrževanje dveh mladoletnikov 9. mesečna nagrada županu za leto 1971; 10. slučajnosti. Seja se bo vršila na županstvu. Pričetek ob 19. uri. Seji lahko prisostvujejo vsi tisti, ki jih zanima poslovanje občinskega sveta. Jutri občinska seja v Gorici Jutri, v ponedeljek 28. t.m. z začetkom ob 18.30 uri bo v Gorici še zadnja letošnja seja ob činskega sveta. K še nerešenim točkam z dnevnega reda prejšnje seje, .je občinski odbor dodal še nov dnevni red, na katerem je dodatnih 41 točk. Poleg običajnega županovega poročila in potrditve sklepov oboi’«bega odbora, je med glavnimi točkami, o katerih bodo raz pravljali svetovalci tudi občinski proračun za leto 1971, ki ga .je odbor dokončno pripravil in bi ga moral na tej seji predložiti v razpravo in potrditev. Dalje bodo razpravljali o številnih javnih delih, o občinskih prispevkih raznim društvom in ustanovam, med katerimi je tudi prispevek fari v Štandre-žu, ter vrsta ukrepov v korist občinskim uslužbencem. PRED NASTOPOM POČITNIC V GORICI Uspeli šolski prireditvi na osnovni šoli in v vrtcu Učena v Ul. Randaedo so pripravili pisan spored in prejeli pohvalo šolskega ravnatelja - Lopa prireditev malčkov v Ul. Croce UCENCI SLOVENSKE OSNOVNE SOLE v Ul. Randaedo y Gorici so pod vodstvom svojih treh učiteljic izvedli pester kulturni program. Na sliki šolski zborček med izvajanjem programa niiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinniH VESTI Z ONSTRAN MEJE Tudi v Goriških Brdih začeli s proizvodnjo domačega šampanjca Vinska klet v Dobrovem omogočila hiter napredek vino-gradništva - Petletni program za nadaljnji razvoj Brd V vinski kleti na Dobrovem v Goriških Brdih je bil te dni sestanek, na katerem so obravnavali razvoj vinogradništva ter tudi razne pereče probleme tega sadjarskega in vinogradniškega področja. Sodelovali so predstavniki kleti, občinske skupščine iz Nove Gorice ter novinarji slovenskih časnikov, radia in televizije. Poročilo je imel ravnatelj kleti inž. Zvonimir Simčič. Povedal je, da so imeli v Brdih leta 1912 1240 ha vinogradov, sedaj pa jih imajo okoli 1000 ha. Po tolikih krizah in težavah se torej približujejo nekdanji ravni vinogradništva, seveda pa je proizvodnja vina sedaj čisto nekaj drugega kot pa pred vojno. Tedaj so kmetje povečini kletarili sami doma, potem pa so vino prodajali iz sodov in pletenk. Proizvodnja vina je sedaj skupna skrb kleti in zasebnih kmetov. Vinogradniki sklepajo s kletjo poged-ge o prodaji grozdja, potem pa sta obe strani udeleženi pri delitvi dohodka. Letos je take pogodbe o prodaji grozdja sklenilo preko 800 vinogradnikov, poprečna odkupna cena grozdja pa je znašala 210 starih dinarjev. Poudariti velja, da bodo kmetje dobili še svoj delež pri do bičku, ki bo ustvarjen s prodajo vina. Zaradi take smotrne in gospodarne politike proizvodnja grozdja narašča in zato bodo zmogljivost kleti postopno povečali od sedamih 630 na okoli 900 vagonov. Zanimivo je, da v Brdih nimajo težav s prodajo vina, dobre pa so celo možnosti za izvoz. To poudarjamo zaradi tega, ker je tudi na jugoslovanskem trgu z vinom precejšnja kriza. Udeležencem sestanka so predstavili penečo se rebulo, tj. šampanjec, ki so ga te dni začeli proizvajati v Goriških Brdih. Tako sedaj proizvajajo rebulo, ki je prejela že številna zlata odličja, tokaj, merlot ter peneče se vino oz. šampanjec. Ne- uradno smo zvedeli, da bo klet ste- Karabinjerji iz Ul. Sauro so ugo- liiitiHiiiiiiiimiiliiiiiiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiMfi DARILO SG OTROKOM S PREDSTAVO «KEKCA» V GORICI SO NAVDUŠILI UČENCE IN DIJAKE Tudi drobno občinstvo je sodelovalo pri predstavi Slovensko gledališče iz Trsta je pred prazniki razveselilo našo šolsko mladino na Goriškem, pa tudi številne odrasle, z uprizoritvijo mladinske igre »KEKEC* po znani Vandotovi povesti. SILVESTROVANJE V GORICI Športno združenje «Mladost« lz Doberdoba priredi silvestrovanj« v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Pohitite z rezerviranjem vabil M so na razpolago pri nasled njih poverjenikih: Doberdob: Janko Gergotet Jamlje ln Dol: Sonja Peric Poljane: Marij Lavrenčič Vrh: Leo Devetak Ronkl: Ferruodo Cemlc Gabrje: Milena Mozetič Sovodnje - Rupa: Miro Kuzmin Standrež: Bar Romana Gabre Gorica: SPZ, Ul. Malta 2/1 Steverjan: Milena Koren Pevma, Oslavje, Stmaver: Neda Dornik. Preteklo sredo popoldne ob 10. uri je bila šolska predstava, za katero so učenci osnovnih šol in dijaki do zadnjega kotička napolnili dvorano Katoliškega doma v Drevoredu XX. septembra v Gorici. Kakor je običaj pri mladinskih igrah, so pridno sodelovali tudi pri predstavi sami, zlasti kadar je bilo treba oponašati sove, ki se jih je bal celo hudi Bedanjc. Popoldne ob 16. uri Je sledila še ponovitev za ostalo mladino in odrasle, ki je bila tudi dobro obiskana, čeprav je bilo popoldne In na delavnik pred praznikom, ko imajo gospodinje največ dela. Umetniki SG lz Trsta so tudi tokrat navdušili s svojim izvajanjem staro in mlado, da sta dve urici In več vsem kar prehitro minili. V Doberdobu se je oparile Včeraj so pripeljali v tržiško bolnišnico 50-letno Emilijo Zugar iz Doberdoba, Jezerska cesta 4. Zdravniki so ji ugotovili opekline druge in tretje stopnje na desnem pod-laktu. Pridržali so jo za dvajset dni na zdravljenju. Žene je povedala, da se je po nesreči polila doma z vrelo vodo. klenico šampanjca prodajala po o-koli 1000 starih dinarjev, kar je ugodna cena. Kakovost šampanjca je zelo ugodno ocenil strokovnjak za proučevanje vin, novinar Giani Stefani iz Valdobbiadene v pokrajini Treviso, ki je tudi sodeloval na sestanku. V razpravi so opozorili, da bo morala odslej zadružna klet tudi bolje poskrbeti za odkup ostalih kmetijskih proizvodov, ki jih morajo sedaj kmetje sami prevažati na tržišče. Gre za kakih 600 vagonov raznega sadja, zelenjave in drugih pridelkov. Gospodarjenje na zemlji namreč terja celega človeka, ki se ne more ubadati še s prevozi in prodajo pridelkov. Ta vprašanja bodo poskušali rešiti tudi v okviru petletnega programa za nadaljnji razvoj Brd, ki ga že snujejo. Pol milijona so ji odnesli Star je običaj, da se o božiču prinašajo darovi kadar se gre kam na obisk. Očitno Pa so bili tatovi, ki so obiskali stanovanje Albine Dobner v vili v Ul. Verdi št. 86 v Tržiču, drugačnega mnenja V božični noči so izkoristili odsotnost gospodinje, vlomili v stanovanje, prebrskali vse dosegljive predale ter odnesli razne zlatnine in draguljev v skupni vrednosti pol mili iona lir. Presenečeni ženi ni ob povratku domov ostalo drugega, kot da prijavi na policiji nepovabljen obisk nočnih gostov. Huda poškodba skuterista Včeraj je v Ul. nizi v Tržiču 29-letni Paolo Cadenar iz Staranzana trčil z avtomobilom, ki je prihajal s parkirišča in ga je vozli 40-letni Domenico Braida iz Škocjana ob Soči. Trčenje je bilo tako močno, da je Cadenar obležal nezavesten na cesti. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan udarec v lobanjo š pretresom možganov in druge poškodbe. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Še istega dne pa so ga odpeljali na posebno kliniko v Videm, kjer se mu je stanje poslabšalo. Dve prometni nesreči Prejšnji popoldne okrog 13. ure se je pripetila na stikališču Ulic Palladio in Levada prometna nesreča s trčenjem dveh avtomobilov in enim ranjenim. Z avtom fiat 850 se je peljal 51-letni Giovanni Di Comite. ki stanuje v Gorici, Ul. Lantieri 21 po Ui. Levada proti Ul. Palladio. V nasprotni smeri pa je privozil fiat 600 32-letni Andrej Bric, iz Gorice, Ul. Sassaie 19. Na križišču sta obe vozili trčili. Kot rečeno je bil ranjen samo Di Comite ki so mu v splošni bolnišnici ugotovili udarec v desno roko z verjetno izpahndtvi-jo ter so mu nudili prvo pomoč, okreval bo v 7 dneh. Njegova žena Tina Martšnelli je ostala nepo škodovana in pravtako tudi Bric. tovili nekaj škode na obeh vozilih. Na božič ob 3. zjutraj se je pripetila druga nesreča na cesti od Krmina proti Medei, kjer .je 43-letni Wolfango Riva, doma iz Me-dee, na nekem ovinku izgubil kontrolo nad vozilom ter tresal v ograjni zid pri Vrizovi opekarni. V krminskj bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju, ker so mu ugotovili odi gn jen ja na levi nogi, rano na lasišču in pretres možganov. Karabinjerji iz Gorice so ugotovili poleg tega. da je avto popolnoma razbit. Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja imetnike nakazil gortike proste cone. da lahko Izkoristijo bone za bencin, nafto, sladkor, kavo samo do 31. decembra ker po tem datumu Izgubijo veljavo. Preteklo sredo popoldne so otroci slovenske osnovne šole v UL Ran-daccio priredili božičnico, na katero so povabili svoje starše in predstavnike šilskih oblasti. Spored so pripravile tri učiteljice, Bratuževa, Rustjeva in Domikova in vsi otroci so se pri izvedbi prav lepo odrezali. Program je bil zelo pester, saj so zapeli vsi skupaj ali posamezno celo vrsto pesmi, vmes pa so se vrstile deklamacije ali recitacije skupno ali po posameznih razredih. Niso manjkali tudi krajši prizori v povezavi z božičnimi prazniki. Prisotnih je bilo lepo število staršev, dalje ravnatelj dr. Brešan, predsednica Podpornega društva ga. Bogatajeva in drugi. Ob zaključku se je dr. Brešan zahvalil vsem za udeležbo ter pohvalil otroke in njihove vzgojiteljice za skrbno pripravo in lep program. Slovesnost so zaključili z obdarovanjem otrok, za kar je prispelo tudi Podporno društvo. Podobno prireditev so imeli tudi v otroškem vrtcu v Ul. Croce in v Ul. Randaccio. V vrtcu v Ul. Croce je vrtnarica Anica Češ čut pripravila lep in pester program in otroci so se potrudili, da so ga dobro izvedli. Obsegal je petje, recitacije in kratke igrice ter pri tem ni manjkal tudi taborni ogenj, okrog katerega so otroci rajali. Nekatere prizore so morali na splošno željo celo ponoviti. Na koncu so tudi tukaj razdelili mladim umetnikom slaščice. Med udeleženci so bili poleg mamic in kakšnega očeta tudi občinski odbornik dr. Paulin in še nekateri drugi predstavniki. VERDI: ■iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiimiMiiiiiiiiitiiHmiuiiiHiiiiiiuMiiniitniimniiiiimtiiiiiiiiiiiitiftniiiiiiimiiiin KO SE JE VRAČAL Z DELA Tat mu je iztrgal iz tok torbico s 100.000 lirami Priletni bencinar ni imel niti časa, da bi si ogledal napadalca Pred dnevi se .je primeril tudi v Gorici predrzen primer tatvine, kakršni se dogajajo po navadi le po večjih mestih, kjer je kriminaliteta bolj razvita. Zvečer ob 20. un se je odpravil 73-letnd Guido Pellarinl, ki upravljajo bencinsko črpalko ESSO na Korzu Italia v Gorici, z avtom proti svojemu domu, na Tržaški oesti št. 100. S seboj |e imel seznam klientov, ki so mil izročili kupone za bencin proste cone, nekaj kuponov in pa okrog 100 tisoč lir v denarju. Blizu doma, pri zalogi tekočega gonva na Tržaški cesti, pa ga je ustavil neznanec, ki se je pripeljal z avtomobilom, v katerem je bila še ena OGeba, mu iztrgal iz rok torbico z denarjem in vrednotami, skočil nazaj v svoje vozilo ter se odpeljal, ne da bi imel okradeni čas, da bi si zapomnil značilnosti vozila In pa evidenčno tablico. Ni mu preostalo drugega, kakor da je tatvino prijavil kvesturi, ki sedal išče krivca. Zapora ulice v Gorici Od jutri, 28. t.m. bo zaprta za promet Ulica F alti v Gorici na odseku od križišča pri Ul. HI. Amta-ta pa do Ul. Garzarolli. To je potrebno zaradi del za napeljavo vodovoda In metana. lessandra Feresin, David Solinas, Alessandra Forchiassin. Laura Larv dri. SMRTI: upokojenka 76-letna Fran cesca Bremec: upokojenka 8Uetna Eugenia Segalla; upokojenec 84-let-ni Giovanni Godec: gospodinja 36-letna Rita Amati por. POsselt !n UTV>lmlpnpp 53-letni Moratti del borgo rosso football club». Alberto Sordd. Italijanski kinema-skop v barvah. CORSO: 15.00 »Nini Tiratou- sci6 (la donna che inventb la mossa), M. Vitti in C. Giufris; ktnemaskopsld film v barvah. MODERNISSIMO: ob 16.45 «In dio Black sad che ti ddoo: Sed um gran flgtio di...v>, J. Bryner in D. Reed; Italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA: 15.00: «De Saden, S. Bergrer tn L. Padmer; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00: «Due bian- chi neirAfrica nema«, F. Fran-chi in C. Ingrassia; kmemaakop. skl film v barvah. Tržič AZZURRO: 14.00' «Lo chlamavano Trimatk», F. Granger, B. Spencer. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR: 14.00 «Amore formula 2», O. Aslami, M. Ded Primiti-ves. V barvah. PRINCIPE: 14.00 nOarrl, Angel, Ook-tavan, 12. omara, 14. slovnica, 15. kompromis, 17. atek. 18. in 1“-obrv, 20. meta, 21. oaza, 24. etika, 27. lan, 28. lokal. 30. Aida, 32. Ta, 33. Buri, 34. Tati. ». p. p., 38. test, 40. omika, 42. oro, 44. skril, 46. karo. 48. repa, 50-Egon, 52. Al, 53. oder, 54. sno-vatelj, 57. karakter, 59. Kursk. 60. Alastor, 61. raka. Veljaven od 27. XII. 1970 do 2.11971 ® OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden vam bo prinesel veliko uspeha tako na delovnem kot na čustvenem področju. S svojo vedrostjo boste pridobili tudi tiste, ki vam doslej niso bili naklonjeni. Ne izkoriščajte preveč svojega položaja, da bi ne izgubili nadzorstvo. Privoščite si počitek. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne prerekajte se f a sorodniki in prija- \ J tel ji, čeprav boste v tem tednu živčni. Sicer bo teden nekoliko dolgočasen, prav zaradi tega se skušajte kje udejstvovati. Proti koncu tedna prijeten večer v družbi. Ne pozabite na svoje zdravje in pazite na jetra. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Preživeli boste živahno obdobje, v katerem boste uresničili neke svoje zamisli. Poskusite dobiti nekaj časa za to, da obnovite staro prijateljstvo, ki vam bo koristilo v težavnem trenutku. Prejeli boste zanimivo poročilo, ki vas bo navdalo z navdušenjem. se morate dokončno odločiti, se posvetujte s kakim zanesljivim prijateljem, zato da ne boste zašli v težave. Privoščite si razvedrilo ki bo okrepilo vašo dejavnost. ____ LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V družini bo f \ prišlo do manjših ne- J sporazumov; skušaj-V J te učinkovati pomir- -------' ju joče, zato da boste preživeli zabaven teden. Če bi se bolj posvetili svojim osebnim problemom, bi se vaše zdravstveno stanje izboljšalo. Ne vdajajte se sanjarjenju. DEVICA (od 23. 8. i_\ do 22. 9.) Privoščite si nekaj počitka, zato da se boste pozneje lahko laže posvetili nadaljnjemu delu. Ne bodite preveč radodarni in pazite na svoje stroške. Zato da bi dobili svoj notranji mir, se posvetite zanimivemu branju. Pazite se pred glavobo lom. TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Teden je ugoden za to, da ne koliko pozabite na ■vsakodnevne težave se razvedrite. Na čustvenem področju bo prišlo do manjših razočaranj. Začnite pa žiti na svojo dieto in nekoliko omejite kajenje. To vam bo v začetku povzročalo težave, pozneje pa se boste pomiriti. ŠKORPIJON (od 24. JUJVA 10. do 21. 11.) Teden 1 ’ bo precej dolgočasen razen v ponedeljek ali v sredo, ko bo prišlo do zanimivega srečanja. Kdor bo vztrajal pri iskanju, bo našel pravo pot do rešitve problemov. Izkoristite to mirno obdobje za to, da ozdravite manjše bolezni, bi bi se znale povečati. TEI © STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Veliko svojih energij boste morali porabiti za družino, vendar bo ste dobili veliko za doščenja. Prejeli boste nekaj za nimrvih novic od daljnega prijatelja. Bodite strpni do najmlaj ših, zato da ne bo prišlo do pne pirov. Grozi vam prehlajenje. 6> KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ne vdajaj te se obupu, če bo ste naleteli na težave. Skušajte realistično gledati na dogajanje, da ne bi prišlo do pre senečenj. V družbi pazite, kaj govorite, da se ne boste komu zamerili. S previdnostjo boste vetiko dosegli na delovnem pod roč ju. __ VODNAR (od 21. 1. / ž \ do 19. Z.) Kmalu se I X. 1 ^)os*e 28vedli, da ni l M j vse zlato, kar se s ve ti. Bodite previdni in skrbno nadzorujte poteze nekoga, ki se bo pokazal za vašega nasprotnika. Živčnim se bo zdravstveno stanje poslab šalo, predvsem pa bodo potreb ni razvedrila. [ (od 20. 2. do M. 3,) Pri reševanju vsakdanjih problemov se opirajte na lastno intuicijo. Kljub temu vam ne bo uspelo od stranki vseh težav. Ne pretira vajte z odpovedmi, pač pa si privoščite kako manjše razve d rilo. V družini se bo vzdušje pomirilo. Dobili boste pismo. O CIRIL GALE mPERADO J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCE6 PR.AVIM Tl, DA DOBRO POZNAM AMER.lkANCA.OD KATEREG»A-SEM KUPIL MULO! JUTRI BO VAE V REDU.,! B wk i - > ;♦ v W v \ ' : MOREM čE POMIRITI ZATO IR SO ME PODOBNE SLUTNJE OBŠLE TUDI TIK PRED NASLEDNJEGA JUTRA STA BRATA- "1 odSla PROTI MESTU... J m Stal wm i ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZOPET SMRT V VRSTAH ŠPORTNIKOV Lillian Boardova včeraj izdihnila Bila je velik obet svetovne ženske atletike liUENCHEN, 26. - Lillian Board, *itanska atletinja, ki je pred ča-dobila raka na želodcu, ]e »Jnes umrla. 22-letna Boardova, jj je bila evropska prvakinja in je tudi nosilka srebrne olimpdj-fke kolajne, je umrla v bolnišnici Ws der Izar v Rottach-Egermi M Miinchmi na Bavarskem. Boardova, ki je bila v Veliki Britaniji izredno priljubljena, je Jtoutila hude bolečine že pred ne-“Aj meseci. Zdravniški izvid .je po »teal, da ima neozdravljivo bole-raka na želodcu. Čeprav je J'*deia za pravi značaj svoje bo ***>i se je polna vere v življenje Podvrgla zdravljenju. Odpotovala * na Bavarsko, kjer so jo zdrav-»ild skušali ohraniti pri življenju J Posebno terapi,jo dr. Isselsa. Vsa ižanska javnost je prizadeto sledila prizadevanjem zdravnikov, da * ohranili pri življenju mlado a-Botinjo, toda njihova prizadevanja niso obrodila sadov. V začetku Prejšnjega tedna so jo morali nerodama prepeljati v bolnišnico v Bottach - Egemu, ker se je njeno nravstveno stanje nenadoma po-slabšalo. V soboto so jo operirali j1 njeno stanje je bilo že tedni “fteupno. V nedeljo se je za krajši jka ovedla, ker so ji zdravniki dali posebno injekcijo, nato pa je *>pet izgubila zavest in je danes °b 16. uri izdihnila. Vse zadnje kri so bili ob njenem vzglavju starši, sestra in zaročenec. Boardova se .je rodila 15. decembra 1948 v Durbanu, v Južni Afriki. Prvič je dosegla opaznejše atletske rezultate leta 1968, ko je Pretekla 200 m v 23”5, progo 400 ti v 53” In 800 m v 2 02". Na mehiških olimpijskih igrah je bila glavna favoritinja za zmago na 400 m, vendar jo je v zadnjih metrih prehitela za desetinko sekunde Francozinja Bessonova. Boardova se je odlikovala tudi na evropskem prvenstvu v Atenah, kjer je zmagala v teku na 800 m v časom s časom 2’01”4, poleg tega pa je kot članica britanske štafete 4 X 400 m pretekla svo.i del proge v take izrednem času, da je četverka postavila svetovni rekord. S smrtjo Boardove je svetovna atletika zgubila veliko tekmovalko, saj .je sodila med najbolj borbene atletinje v mednarodnih atletskih arenah. Za mlado atletinjo žaluje vsa svetovna atletika. VATERPOLO Partizan kmalu v Ameriko BEOGRAD, 26. — Beograjski Partizan, evropski prvak v vaterpolu, bo odigral dve prijateljski tekmi z italijanskim prvakom Pro Reccom. V teku so tudi pogajanja za nastop evropskih prvakov proti Magdeburgu. Nato bodo Beograjčani odpotovali čez veliko lužo v Ameriko, kjer bodo nastopili na panameriških igrah. DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 27. decembra 1970 NOGOMEI 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, stadion «1. maj« S. Giovannl — Vesna A * * * 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje A — Ronchl 2. AMATERSKA LIGA . 14.30 v štandrežu Juventlna — Sovodnje ATLETIKA 09.30 v Bazovici Kros Bora Tečaj in izlet SPDT SPDT organizira izključno za spremljevalce udeležencev smučarskega tečaja v Trbižu, 10. januarja 1971 avtobusni izlet v Trbiž. Kandidati za izlet naj se zaradi omejenega števila mest prijavijo čim prej v Trstu, Ulica Geppa 9 in naj poravnajo voznino (1500 lir). Tečajniki bodo v avtobusu prejeli cililostilirani razpored skupin, razporeditev po avtobusih pa si lahko udeleženci iz Trsta ogledajo v Tržaški knjigami, kjer so tudi urniki posameznih skupin. Udeleženci tečajev naj takoj javijo možne napake v razporeditvi po avtobusih, ki bi morda nastale zaradi pomanjkljivih podatkov. Avtobusi bodo odpotovali (točno!) ob naslednjih urah: a * 06.00 iz Trsta (z začetka Ulice F. Severo) b - 06.00 iz Trsta 06.10 iz Rojana (semafor v Ul. Miramare) * 06.15 iz Barkovelj (križišče s Kontovelsko cesto) C - 06.00 z Opčin (izpred Prosvetne 1 .. V nega doma) 06.15 s Proseka 06.25 iz Križa (avtob. postaja) 06.25 iz Nabrežine (avtob. p.) d - 06.00 s Proseka (avtob. post.) Vpisovanje traja še do vključno 7. januarja 1971. Ob prijavi naj vsak izletnik točno navede kraj vstopa v avtobus. Objektiv prisebnega fotoreporterja je na tekmi nemškega nogometnega prvenstva Bonissia - VfB Stuttgart ujel to slikovito «srečanje» med igralcema teh dveh klubov, Netzerjem in Eiselom PLAVAM PREGLED SEZONE 1970 Prednost plavalcev iz ZDA se je letos še povečala Svetovni rekord Marka Spitza na 100 m prosto - Schollandeijev rekord na 200 m prosto še velja ■ Časi na 400 m prosto blizu 4 minut Plavalna sezona se je končala že pred časom in statistiki so zbrali vse najboljše rezultate na svetu. Številke so, kot vsako leto v plavanju, neverjetne. Človek se sprašuje, kdaj se bo plavanje vsaj približalo meji človeških zmogljivosti. Poseben odnos je treba seveda imeti do ZDA, ki od 50 najboljših v vsaki panogi, držijo v svojih rokah kar 60 odstotkov razpoložljivih mest, od 10 najboljših pa celo 70 odstotkov. Ni je panoge, kjer bi ne doživeli v teku leta 1970 napredka Če ze ne z novim rekordom pa vsaj s povečanjem števila odličnih plavalcev. Pravi festival plavanja je bil na državnem prvenstvu ZDA v Los Angelesu. Evropsko prvenstvo se kakovostno pred to prireditvijo lahko skrije, čeprav tudi v Barceloni m manjkalo odličnih rezultatov in re- ...ZLI...............-............................... Anttm DANES OB 9.30 Ajdovci podlegli v Novi Gorici Borov kros v Bazovici Danes zjutraj bo atletski odsek .Cesar Vojko, za katere bo tekmo-ŠZ Bor organiziral v Bazovici tek- vanje le trening in test o njihovi movanje v teku čez dm in strn. trenutni formi. Dober rezultat se Na startu se bodo ob 9.30 zbrali!veda pričakujemo od Sancina, ki vsi najboljši tržaški dolgoprogaši i je treniran in pozna progo zelo od najmlajših, ki inorda prvič na-1 dobro. • • stopijo na uradnih tekmovanjih pa do starejših. Posebno močna se predstavlja ekipa tržaškega CUS, ki je vpisala približno petdeset atletov, pa tudi ostala društva se bodo potegovala za zmago v nekaterih kategorijah. Ekipa Bora bo nastopila v vseh skupinah; med naraščajniki, ki bo do pretekli kilometer dolgo pro go, pričakujemo Žarka Škabarja in ostale mlade atlete iz Repna. Na progi bodo dokazali, koliko so^ v zadnjem času trenirali in kakšna je njihova veljava v pokrajinskem merilu. Mlajši mladinec Oskar Grgič starta z upanjem na dobro uvrstitev in po tem kar smo videli na zadnjih tekmah prejšnje sezone, mu lahko pripišemo vlogo enega izmed favoritov. Zanimivo bo tudi slediti teku Fa-bija Ruzzierja, ki tokrat prvič na stopa kot mladinec. Dolžina proge (5 km) ga »Šveda ne vznemirja, saj je v prav dobri formi. Seveda od njega ne moremo pričakovati visoke uvrstitve sa.i bo tekmoval z izkušenimi dolgoprogaši. Trije člani pa bodo branili Boro ve barve in sicer: Stojan Sancin, ki se vrne k uradnim nastopom po dolgem premoru, Dušan Švab in Zelo veliko zanimanje za derbi v Sovodnjah Veliko zanimanje ir pričakovanje i je posebno izkazal vratar Gale, pa za današnji derbi na nogometnem i- tudi vsi drugi so zaigrali na zelo grišču v Štandrežu, kjer se bodo visoki ravni. V nedeljo je bilo v prostorih novogoriškega Park hotela zanimivo tekmovanje v šahu med ekipama Ajdovščine in domače Nove Gorice. Igrali so na desetih deskah in Novogoričani so tudi tukaj zmagali s 13,5 ; 5,5. Najboljša pri Novi Gorici sta bila Nedeljkovič in Kragelj, dočim je bil pri gostih najboljši šaša. Rajmund Kolenc Ulili:! Tako moštva danes na igriščih I L:.:.;|;Umi!j|:ij|H:i,.:::;!i;iit:;:::;:;;;;;:ii;iiiin!ii!!!:!!!iiiU:UUiU::::!i:imi!!ii!!!iiiU!:!:U:UiUnUH:!!!ii::i!:!l!ii:iiiU:i::i:i!i:U“:i:ii!i:::;:i::!U:U!:i!;::!ii! ■ 5AMPDORIA Poefo.nA* T^omiio«{ P CATANIA I Rado; Cherubdni, Stmcchi; Reg-1 giani, Buzzacchera, Bemardis; Volpato, Tentorio, Baisi, Peretii, Bonfati. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Mančki; Cera, Niccolai, Tomasini; Domen ghini, Nenč, Gori, Greatti, Meni-chelli. I FIORENTINA Bandoni; Galdiolo, Longom!; E-sposito (Bemi). Ferrante, Brisi: D'Alesai (Mariani). Merio, Vitah, De Sisti, Chiarugi. LAZ IO Di Vinceozo; Facco, Leganro; Go-vernato, Polentes, Wilson; Mas-sa, Mazzola, Chinagba, Dolso, Megherini. » FOGGIA Trentini; Fumagalli, Colla (Mon-tepagani); Pirazzini, Lenzi, Mon-tefusco; Grazelli, Bigon, Mola, Majali, Saltutti. Battara; Sabadini, Oom.i Španki, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Mo-rello, Fotia. ■ NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zurli ni, Panzanato, Biamchi; Hamrin, Juliano, Umile, Abbondanza, Im-porta (Vianello, Ripari), VERONA PiizzabaUa; Nanni, Sirena (Lan-dini); Ferrari, Batistami, Masca-laito; Mazzanti, Mascetti, Orazi, Moschino, Clerici. ■ INTER Bordon (Vieri); Bellugi, Faechet-U; Bedin, Giubertoni, Burgnich; Jair, Bertini, Boninsegna, Mazzola, Corso. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-cureddu, Modni, Salvador«; Hal ler, Marchetti, Anastasi, Cape! lor, Novellini (Bettega). ■ L. R. VICENZA Pianta; Volpato, Santkn; Scala, Caramtini, Castano; Damiani, Ci-nesinho, Turchetto, Fontana, Ma raschi. VARESE Carmignani; Andena, Rimbano; SogLiano, Della Glovanna, Mori-ni; Carelli, Perego, Brasida, Bri-gnani, Nuti. ■ ROMA Ginulfi; Scaratti, Liguori; Salvo-ri, Bet, Santarini; Amarildo, Vieri, Žigoni, Del Sol, Cordova. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele; Ore-sd, Battisodo, Uguori, Gregori, Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Pace. ■ TORINO Castellini; Poletti, Fossati; Piha, Cere ser, Agroppi; Rampanti, Maddč, Pulici, Sala, Bui. MILAN Cudioini; AnquBlettd, Rosato; Maldera, Schnellinger, Biasiolo; Combin, Villa, Rognoni, Rivera, Prati. NOGOMET DANES 11. kolo CATANIA - CAGLIARI Pieroni FIORENTINA - LAZIO Panzino FOGGIA — SAMPDORIA Branzoni INTER - JUVENTUS Toselli LANEROSSI V. - VARESE Trono NAPOLI - H. VERONA Gussoni ROMA - BOLOGNA Angonese TORINO - MILAN Sbardella BLIt 15. kolo AREZZO — COMO Stagnoli ATALANTA - REGGINA Francescon BRESCIA - MASSESE Marino CASERTANA - BARI Cantelli CATANZARO - MANTOVA i q o o p. n CESENA - PALERMO Carminati LIVORNO — MODENA Cali NOVARA - PERUGIA Memegali TARANTO - PIŠA Canova TERNANA — MONZA Campanini gi iacu v otaiMi tnu, ^ ---- pomerili domači nogometaši Juventi-ne s svojim neposrednim nasprotnikom ekipo iz Sovodenj. Ekipa Ju-ventine sicer igra doma, toda gostje iz Sovodenj so letos v izredno dobri formi, kar so pokazali pri vseh dosedanjih letošnjih tekmah ter so na tretjem mestu lestvice, takoj za Ju-ventino, ki je na drugem mestu. Zato je tekma za obe ekipi velikega pomena, saj pomeni zmaga za Juventino ohranitev drugega mesta, za Sovodenjce pa bi zmaga pomenila napredovanje na drugo mesto z večjimi možnostmi za pridobitev vrha na lestvici. Gostje bodo pripeljali danes v štandrež precej svojih navijačev, ki bodo pomagali svojim igralcem do uspešne igre. Seveda pa bodo tudi vsi štandrežki športniki prišli danes popoldne na igrišče bodrit svoje miljence. Igra bo torej zanimiva, saj bosta obe e-kipi skušali dati vse od sebe in se ne bi zadovoljili z neodločenim rezultatom. Danes torej vsi športniki iz štandreža in Sovodenj na igrišče v Štandrežu ob 14.30. Verjetni postavi ekip bosta taki: JUVENTINA: Makuc, Faganel, Tomažič, Nanut, Tabaj, Kodrič, Fer-letič, Ferfolja, Visintir, Sirk, Mar-vin, Berdon in Žezlin. SOVODNJE: Tomazin, Kuzmin, S. Florenin. Malič, Čeme, Gruden, Batistič. E. Tomšič, Dužman, Odino, L. Tomšič, P. Florenin in B. Mar- I. M. Po tej tekmi je stanje na lestvici te skupine tako: Olimpija 6 4 1 Riesersee 5 2 1 KAC 622 Cortina 5 13 IEV 6 0 1 12 20 20 14 24 TENIS EOST LONDON, 26. - V finalu moških posameznikov na mednarodnem turnirju v East Londonu je Grk Kalogeropoulos premagal Južno- afrikanca Hewitta z 2:1. # # * ANCONA, 26. — V finalu moškega mednarodnega turnirja v Anconi je Romun Nastase premagal Jugoslovana Franuloviča 6:1, 6:4 kordov. Proga 100 metrov prosto je za po-vršnejšega poznavalca plavanja najbolj zanimiva. Tu je letos padel svetovni rekord po zaslugi Marka Spitza, »čudežnega* plavalca, ki pa ima v tekmovalnem smislu bolj malo sreče. Spitz je res plaval v polfinalu ameriškega prvenstva 51 ”9, ni pa bil prvi v finalu. Plavalni izvedenci se bolj ogrevajo za Franka Heckla, ki je v celo zelo vroči ameriški sezoni doživel en sam poraz. Primer o moči ZDA nam dajejo rezultati iz Lon Angelesa: • nov svetovni rekord 51"9, • 8 rezultatov pod 53" (Spitz, Heckel, Havens, Edgar in Frawley), • 14 plavalcev pod 54", 35 pod 55" in 62 pod 56". V Evropi je najboljši Francoz Russeau, Sovjeti pa so se nekoliko ustavili, čeprav pri zelo dobrih časih 53”1 - 53”5. Še vedno je treba računati na Avstralca Wendena. 0-limpijski prvak je po mehiških igrah dolgo počival in se površno pripravil le za britanske igre. Pravijo, da je treniral samo dober mesec, dosegel pa je čas 53”1. Glede na to, da plavalni sprinterji — v nasprotju z dolgoprogaši — dozorijo tudi po 20 letih starosti, predstavlja Wen-den še vedno nevarnost za ZDA za prihodnje olimpijske igre. Wenden tudi ni podvržen tako ostrim sezonam kot Američani in svoje moči lahko dalje ohrani. Najboljših 10 na svetu: (v oklepaju rojstna letnica): 51”9 Mark Spitz (1950), ZDA 52”3 Frank Heokl (1950), ZDA 52”6 Dan Frawley (1949), ZDA 52”6 Dan Havens (1947), ZDA 52”8 Da-ve Edgar (1950), ZDA 52"8 Mache« Russeau (1949), Fr. 53”1 Vladimir Bure (1950), SZ 53” Mike VVenden (1949), avstral. 53’’1 Jerry Heidanrelch (1950), ZDA 53”! Dave 0’Malley (1951), ZDA Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih: 1967 1968 1969 1970 52”6 52”2 52”5 51”9 54”3 53”7 53”8 53”1 55” 54”6 54”8 54”2 55”5 54”9 55”2 54”fi 56”1 55”7 56”2 55”3 niti letos 1. mesto 10. mesto 30. mesto 50. mesto 100. mesto Marku Spitzu se niti letos nd v aun i iiuiuivMVB *».-» *• • milimi.............i.. ODTUKNTAM KOŠARKA ATLETIKA Korica v Braziliji BEOGRAD, 26. Dane Korica, trenutno najboljši jugoslovanski dolgoprogaš je pred dnevi odletel v Brazilijo, kjer se bo 31. decembra udeležil tradicionalnega teka po ulicah Sao Paula. Glavni favorit za letošnjo zmago je evropski prvak in rekorder na 5.000 m lan Stevvart. HOKEJ NA LEOV Novogoričani na prvem mestu Minuli teden je bil v novogoriški telovadnici tradicionalni pionirski košarkarski turnir pod imenom »Novoletni turnir*. Nastopilo je kar 6 moštev z goriškega področja. Sistem tekmovanja je bil tak, da se je vsako moštvo pomerilo z vsakim, tako da je bil končni izid res pravičen. Zasluženo so zmagali mladi košarkarji iz Nove Gorice, ki so pokazali res lepo in požtrvovalno igro. Presenetili pa so tudi mladi športniki iz Brd, saj so osvojili odlično drugo mesto. Vrstni red: L Oš Nova Gorica 2. OŠ Dobrovo 3. OŠ Deskle 4. OŠ Šempeter 5. Partizan Šempeter 6. OŠ Kanal 8 6 4 2 0 0 K. R. TENIS Olimpija v vodstvu za Alpski pokal LJUBLJANA, 26. — V tekmovanju za Alpski pokal je ljubljanska Olimpija premagala KAC iz Celovca 6:3. Tekma Se je zelo slabo začela za OteiHiijo, saj je po prvi tretjini ime- ----- -••-*>- -— la dva gola v mreži. V drugi tretji- v finalu moških posameznikov, v kani pa so njeni igralci bili petkrat terem je premagal Avstralca Flet-uspešni. V vrstah Ljubljančanov se cherja s 6:3, 4:6, 6:3, 6:2. ADELAIDE, 26. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralce sta v finalnem srečanju moških dvojic Sovjet Metreveli in Francoz Rouyer premagala Avstralca Flet-cherja in Diblya s 3:1. Sovjet Metreveli je zmagal tudi NOGOMET BUENOS AIRES, 26. - Argentinska enajsterica Boca Juniors je premagala moštvo River Plato z 2:1 (po podaljških finalne tekme) in je tako osvojila naslov argentinskega državnega prvaka. • • • FIRENCE, 26. — Zaostali tekmi A skupine italijanske nogometne C lige med Derthooo in Parmo ter med Legnanom in Seresmom bodo odigrali 6. januarja 1971. • • • LONDON, 26. - V 23. kolu angleškega nogometnega prvenstva je vodeči Leeds United premagal New-castle United 3:0 in tako pridobil še točko prednosti pred drugouvrščenim Arsenalom, ki je na svojem igrišču proti Southamptonu igral le neodločeno brez golov. Leeds ima trenutno na lestvici 39 točk, Arsenal pa tri točke manj, se pravi 36 Na zadnjem mestu je ekipa Bumleyja z 11 točkami. ATLETIKA MELBOURNE, 26. — Avstralka Pamela Kilborn se je poslovila od aktivne atletike z odličnim dosežkom 31-letna tekačica je namreč dosegla na progi 200 jardov čas 35”8, s katerim je izenačila svoj svetovni rekord * * * TAJPEI, 26. - Kitajska atletinja Či Ceng se bo jutri poročila s svojim trenerjem, Američanom Vincentom Reelom. Reel ima 56 let, medtem ko je Či Čengova stara 28 let. Poroka bo v neki protestanski cerkvi v Tajpeiu. posrečilo postaviti novega svetovnega rekorda na 200 metrov prosto. liana je že dosegel 1’54"3 in je izenačil čas Schollanderja, letos pa je bil za 3 desetinke sekunde počasnejši. Sicer je bil Spitz na tej progi nepremagljiv. Kot je iz doseženih rezultatov razvidno, ne pomeni meja 2 minut nobene posebnosti in ne zadostuje niti za uvrstitev med najboljših 50 na svetu. Američani so seveda izredno močni. Na državnem prvenstvu je na pr. kar 8 štafet zabeležilo v panogi 4x200 m čase pod 8 minutami in nov svetovni rekord je postavila četverka, ki je bito skoraj na turistični turneji po Japonski. V Evropi imamo dva plavalca, ki sta Američanom enakovredna. Gre za zahodnega Nemca Fassnachta in Šveda Larssona, v ZDA pa se pojavljajo mladoletniki, ki bodo čee dve led gotovo že zastopali ZDA v Muenchnu. Zapomniti si velja imeni metnega Lamperta (1’55”6) in 16-letnega Tylerja (1’56”5). Najboljših 10 na svetu: 1’54”3 Mark Spitz (1950), ZDA 1’55"2 Hans Fassnacht (1950), Zahodna Nemčija 1’55”6 Mark Lambert (1953), ZDA 1’55”6 John Kinsella (1952), ZDA 1’55’7 Gunnar Larsson (1951),— Švedska 1’55”8 Frank Heckl (1950), ZDA 1’56”0 Andry Strenk (1949), ZDA 1’56” Tom McBreen (1952), ZDA 1’56”4 Georglij Kulikov (1947), SZ 1’56” Pred Tyler (1954), ZDA Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih: 1967 1968 1969 1970 1. mesto 1’55”7 1’54”3 1’54”3 1’54”6 10. mesto 1'59”1 1’57”9 1’58"4 1’56”5 30. mesto 2’01”8 1’59*T 2'00”1 r58”2 50. mesto 2’02”6 2W’4 2’01”4 1’59”8 100. mesto 2’04”3 2’02”6 2’03”7 2’02”0 Vse kaže, da bo proga 400 m prosto postala čisto sprinterska. Veliko presenečenje je svetovni rekord gveda Larssona. Doseženi čas 4’2"6 je bil sicer letos pričakovan, »moral« pa bo seveda priti od trojke Kinsella Fassnacht - Burton. Stvar premoči pa je za bližnjo prihodnost še zelo odprta, ker so trenutno kar štirje plavalci v razmaku samih 7 desetink sekunde. Na podlagi vmesnih časov lahko mi me duše prerokujemo v prihodnji sezoni nov rekord Kimselle. Larsson in Fassnacht plavata na primer prvih 100 in zadnjih 100 metrov v skoraj enakih časih, okoli 59"5(?), Kinsella pa še nima občutka za to razdaljo. Prvih 100 m Je med svojim podvigom 4’2”8 plaval v kar 57”3, 200 v 1’59”1, naslednja dva odseka pa v časih krepko nad 1 minuto. V prihodnji sezoni morda še ne bo prebit «čudežni zid« 4 minut, v naslednji, olimpijski pa ne bo zdržal. Je ime plavalca ki bo prvi dosegel ta cilj med prej omenjenim:? Vprašanje ni odveč. Gnete se namreč vrsta mladih plavalcev, ki že danes zmorejo neverjetne čaše. 16-letni Tyler ima v svojo korist že čas 4’5”9, enako stari Beyer pa 4’7’7. 17-letnt lambert pa 4TT. S časi ki so pred 6 leti prinesli legendarnemu Schollanderju svetovni rekord, se danes ponašajo že 14-lehni plavalci. Najboljših 10 na svetu: 4’2"6 Gunnar Larsson (1951), švedska John Kinsella (1951), ZDA 4’3"0 Hans Fassnacht (1950), Zah. Nemčija 4’3”3 Mike Burton (1947), ZDA 4’5”1 Tom McBreen (1952), ZDA 4’5”9 Pred Tyler (1954), ZDA 4’6”5 Teddy Atkinson (1952), ZDA 4’6"6 Andy Strenk (1949), ZDA 4’6”9 Steve Genter (1951), ZDA 4’7”1 Mark Lambert (1953), ZDA Primerjava s prejšnjimi leti: 1967 1968 1969 1970 1. mesto 4’8”2 4’6”5 4’4"0 4’2”6 10. mesto 4’14”1 4T1”4 4’12”3 4’7”1 30. mesto 4’20”5 4T7”3 4’16”6 4'12’T 50. mesto 4*23”2 4'23”2 419”7 4’15”8 100. mesto 4’27”6 4’24”5 4’24”4 4’21”2 — lin — Majah Saltutti Pianta; Volpato, Santin; Scala,| Prati. Campanini uspešni, v vrstan njunijancanov se cnerja s o.o,-..u, ’ t u .......mnnmnnminnun«1,.mm:iIi|riTp..i«ism‘i««n»i|i»i::«:»!it|t?»;;s;ti;«:gr»«nmmns5-am-in»«ssn-!HH--HiSžai5ii»i-«i!in:;ag»mnn::iiSiU;iHH!-iaii.igiHža:HaiittnuiiiUiiiiaiinuMiUiiiiiaižiaiiiH:iiiis=sutH!iiintiž;ninža;3žgiiKaia;im!iHiHiH!:U:ti--iž-:UHžž;«3;s?H!m;^ ^ bl Jlh uspešno napadli. Vsem nam je bilo hudo žal Tudi med našim drugim pohodom v Istro so Nemci in Začeli smo se vrteti v krogu, izgubili orientacijo in kljub ■ 16. MmiiiAnn iznustili smo iz rolk redko in odlično fašisti zelo hitro reagirali. 2e 17. ali 18. smo dobili poročila naporom četnih in bataljonskih funkcionarjev se nam ni po- LEOPOLD KREBELJ Prvi bataljon Istrskega odreda V tej zasedi žal nismo imeli sreče. Sovražnika smo čakali Več kot štiri ure, okoli 10. ure pa Je^na našonesr&to in fašistom v rešitev pripeljal po cesti od Gradišča proti Buzetu motorni tSel,™ katerem so bili trije civilisti, italijanske narodnosti Stražar Jih Je zaustavljal, vendar se niso ustavil, fcatoje ostrelil proti njim; ker jih tudi strel rd spametoval, je Rus Boris Serbinin izstrelil v tricikel cel rafal s Šarcem, tedat se le tricikel zazibal in s praznimi gumami obstal na robu ceste Tisti ld so se vozili na njem, so imeli neverjetno srečo, saj je bil’ le eden lažje ranjen. Spustih smo Jih dalje. Ker sem mislil, da je • tem tajnost zasede izdana, sem pol ure za tem ukazal umik. O vlogi tistega tricikla sem pozneje že večkrat razmišljal, vendar moram priznati, da mi ni še povsem pojasnjeno, kakšen Je bil namen njihovega potovanja Morda »o bili naključni potniki ali fašistični ogleduhi. Bolj verjetna Je prva možnost, morda pa sta bili v njih združeni obe funkciji. Ko se je bataljon umaknil s položajev ta se napotil v taborišče na Lačno in Je prednji del kolone že dosegel borovce, smo opazili izza ovinka proti Gradišču oblak prahu, hip nato pa so se že pojavili na cesti v dolini štirje kamioni, polni fašistov. Bilo Jih je najmanj sto dvajset. 2a! pa smo bili pre- daleč, da bi Jih uspešno napadli. Vsem nam je bilo hudo žal zamujene priložnosti. Izpustili smo iz rok redko in odlično možnost, za učinkovit obračun s sovražnikom na tej cesti, ki so Jo fašisti uporabljali le med svojimi večjimi ofenzivami, sicer pa ni bilo po njej nobenega sovražnega vojaškega prometa. Od tu smo se v naslednjih dneh in nočeh spet napotili proti Bočajem, Marezigam, Sv. Antonu in Borštu in spet mobilizirali približno dvesto novincev. V neki vasi blizu Sv. Antona smo mobilizirali tudi nekega fašista in mu zaplenili precej denarja. Skupina borcev 10 z brkinskimi dekleti na Prcložah aprila 1944 Tudi med našim drugim pohodom v Istro so Nemci in fašisti zelo hitro reagirali. 2e 17. ali 18. smo dobili poročila o sovražnih pripravah na obsežnejše pohode proti partizanom v osrednji in zgornji Slovenski Istri. Izven vseh dvomov je, da je bil namen tudi te sovražne ofenzive preprečiti mobilizacijo v Istri in uničiti bataljon. Ko smo v štabu proučili naše možnosti manevriranja v morebitni novi sovražni ofenzivi, smo sklenili, da se moramo zaradi varnosti mobilizirancev in da bi se izognili hujšim udarcem močnejših sovražnih sil, umakniti v Skadanščmo. Res smo se v temni noči od 18. na 19. april napotili čez progo proti Skadanščdni. VIHARNA NOČ NA PLANINI KOJNIK Drugega umika iz Istre čez planilo Kojnik ne bom mogel nikoli pozabiti, ker je bil povezan s prav neverjetnim vremenskim pojavom za tisti letni čas in za istrske klimatske razmere. Za umik čez Zazid in Kojniško planino proti Jelovicam smo se odločili zato, ker Je bila proga med Podgorjem in Prešnico bolje zastražena kot med Podgorjem in Rakitni-kom. Tisto noč pa je bila v Podgorju že neka nemška enota pripravljena na ofenzivo. Bataljon Je vodil s seboj na umiku več kot sto petdeset novincev, nekaj otovorjenih mul in precej veliko živo zalogo mesa — debelega vola. Ko smo okoli 23. ure pri Zazidu prekoračili progo, Je bila tiha ln precej mirna noč. Med pohodom proti kotama 781 ta 871 (Golič) se Je noč stemnila ta vreme se Je nenadno poslabšalo. Začela Je pihati huda burja, ld Je prinašala najprej dež, nato pa sneg. Ko smo se bližali vrhu grebena, Je burja dobesedno pobesnela. Sunki so bili tako divji in močni, da se nam kljub partizanski vzdržnosti in večkratnim poskusom ni posrečilo prekoračiti grebena. Ko smo se približali vrhu, nas Je burja spet potisnila nazaj. Začeli smo se vrteti v krogu, izgubili orientacijo in kljub naporom četnih in bataljonskih funkcionarjev se nam ni posrečilo vzdržati reda med novinci, ker so se zaradi tuljenja burje in padavin glasovi izgubljali v prazno. Izredna tema pa je onemogočila vsakršno vidljivost. Nevihta nas Je prisilila, da si poiščemo zavetje v borovem gozdičku, postavimo straže ta počakamo dne Posledice nevihte so bile še hujše za mobilizirance kot za borce, ker so bili ti istrski kmečki fantje in možje bolj poletno oblečeni, saj Je bila tedaj ob morju že topla pomlad. Kljub premočenosti so nekateri borci utrujeni polegli ob grmovju, se po krili s šotorkamd ta zaspali ter tako dočakali dan. Je mar čudno, če so danes vsi revmatični? Ko se je zdanilo, smo bili kot prikazni z neznanega planeta. Mnogi so drgetali od premraženosti in mokrote, nekatere so napadli krči in jim spačili obraze. Precej mobiliziranih novincev se Je ponoči porazgubilo ta se vrnilo domov. Vol, naša potujoča zaloga mesa, se nam je strgal in pobegnil v noč. Ko Je začela tuliti burja, Je dobesedno pobesnel in njegovi varuhi so ga morali izpustiti, ker bi jih bil sicer pohodil. Torej, tudi krotka ta potrpežljiva žival ni vzdržala v strahotni naravni stihiji, partizani pa smo morali tudi to prenesti! Koliko groše so tisto noč prestale naše tri borke: Marija Vergan iz Popetra, kd se nam je bila nekaj dni prej priključila, Ivanka Cetin ta Rina 2užek. Vse so bile oblečene v lahldh letnih oblekah. Zjutraj so se jim krila ta jopice, vse premočene, lepila na kožo. Se danes občudujem njihov pogum in se čudim njihovi vzdržljivosti. In priznati moram, da so bolje prestale nevihto kot Jaz in marsikateri drug moški. . (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST I. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina UL sv' Fran<:iJk® 20 Telefon 37 338 a Im'Tr 950 "'j 7 vnaprei' {e,r,le,na 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna IZ Le n“ naro<:nina « inozemstvo 15.500 lir. SFRJ pose- pL«nf tekoči * J ° ‘n V nedeli0, 70 par' mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 lif beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko BENEŠKI DNEVNIK USPEL SESTANEK EMIGRANTOV IZ TERSKE DOLINE Beneški Slovenci ob meji si želijo miru in hočejo biti Slovenci na svoji zemlji Poročilo tajnika društva slovenskih izseljencev iz Furlanije ■ Julijske krajine Del Medica in pozdrav deželnega svetovalca Dušana Lovrihe BRDO V TERSKI DOLINI, 26. Danes zvečer so se v zadružni dvorani v Brdu zbrali emigranti Terske doline na sestanku, ki ga je organiziralo društvo slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine. Srečanja so se. poleg delavcev, ki so prišli za > ,vokloe praznike k svojim družnam, udeležili tudi njihovi znanci in sorodniki. Zbranim je najprej spregovoril tajnik društva domačin Dino Del Medico, ki je prisotnim predstavil predsednika slovenske izseljenske organizacije Marka Petrigha in gosta, deželnega svetovalca Dušana Lovriha. Del Medico je najprej obnovil delo društva, predvsem pa je govoril o zadnjih pobudah pred začet kom razprave o drugem petletnem gospodarskem načrtu Furlanije - Julijske krajine. Omenil je skupno resolucijo vseh furlanskih emigrant skih društev, ki so se jim pridni žili tudi sindikati videmske pokrajine. Resolucija je sad skupnega de la in najtesnejše enotnosti vseh furlanskih organizacij (Pal Friul, Fo-golar Furlan, ALEF in ACLI) z društvom slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. »Skupaj se za vzemamo za naš razvoj, Italijanu in Slovenci, furlanski delavci pa podpirajo naše specifične narodnostne zahteve, ki so v šesti točki resolu cije deželne vlade,* je poudaril Del Medico. V Furlaniji je najndžji osebni dohodek prav v Beneški Sloveniji, kjer zasebni kapital beži zaradi vojaških služnosti in dolžnosti države je, da preko investicij IRI in ENI, dežele pa s »FriuJio* in bančnimi zavodi posreduje za industrlal.zaoijo. Pogoj vsakega razvoja pa mora biti odprava morečih vojaških služnosti: v samem Brdu so primeri, ko morajo lastniki nekaterih hiš plačevati zanje samo davke, vanje pa ne smejo, ker so v vojaški coni, ki je prej podobna švicarskemu siru, kot orni zemlji, toliko je v njej granat in bomb. Cele vasi pa morajo nekaj dni v mesecu pobrati šila in kopita pred vojaškimi vajami! Kljub temu pa Benečani plačujejo davke za industrializacijo juga, obenem svojih pravic, za katere niso delegirali nikogar. Prebral je nato besedilo resolucije, ki so jo vsi podpisali. V nadaljnji razpravi je tekel govor predvsem o nekaterih deželnih zakonih, ki so manj poznani, tudi zaradi nemarnosti oblasti. Zadnji je prevzel besedo deželni svetovalec Dušan Lovriha. Vprašal se je če so Slovenci v Benečiji križali boga, da jdh mora usoda tako tepsti. Morda pa le ne usoda, tem-nenaklonjenost oblasti, za ka-je beneška raja predolgo bila samo naborna baza za alpince in dobre vojake, terjali so od njih življenje in kri, dali pa mikali nič. Tega so krivi tudi tisti, ki pridigajo pohlevnost, medtem ko je čas, da se postavljajo jasne zahteve, odločne zahteve, ki ustrezajo volji ljudi. Dežela razpolaga z velikimi sredstvi, stotine milijard leži v bančnih blagajnah, ki pa jih ne bo dala, če jih ne bo nihče zahteval. Poudaril je nalogo županov, občinskih mož, ki bi morali aktivno sodelovati pri izdelavi deželnih gospodarskih načrtov in načrtov investicij, pri tem pa se posvetovati z občani. To bi bio najbolj demokratično in učinkovito, a se žal ne dogaja. Beneški Slovenci, ki živijo na meji, si želijo miru, obenem pa hočejo biti Slovenci na svoji zemlji, s svojimi družinami, otroki in v svojih vaseh. Po pozdravu svetovalca Lovrihe, ki so mu prisotni ploskali, je spre-’ govoril že enkrat Dino Del Medico, ki so mu vaščani postavljali vprašanja. V trenutku ko telefoniramo poročilo, razprava še traja in vse kaže, da bo trajala, morda tudi ob svaku harmonike, še pozno v noč. NADJA KRIŠČAK STOJAN SPETIČ ..................................miiminn. STROGA OBSODBA LENINGRAJSKEGA SODIŠČA Ugrabitelja letala obsojena na smrt Drugim 9 obtožencem kazni od 4 do 15 let zapora NACISTOM JE IZDAL DATUM ZAVEZNIŠKEGA IZKRCANJA V Muenchnu je umrl «supervohun» Cicero Njegovo delo je Hitler poplačal s ponarejenimi funti MOSKVA, 26. — Sodišče je v četrtek obsodilo 11 oseb, ki so hotele ugrabiti sovjetsko letalo na kazni, ki jih je v torek zahteval državni tožilec: 2 smrtni obsodbi in 9 obsodb na daljše zaporne kazni. Glavna obtoženca, 43-letnega bivšega pilota, ki je bil glavni organizator ugrabitve letala, Mark Dym- ostah pa na kazni, ki gredo od 4 do 15 let ječe, in sicer 26-letna žena Kuznecova Silvia Zalmanson na 10 let, Silvijam brat Izrael na 8 let, je dvignila po svetu precej prahu. Posebno sionistični krogi so izrabili ta pravdorek za gonjo proti Sovjetski zvezi. Stroga obsodba je presenetila tudi razne predstavnike komunističnih partij zahodnih držav. Glasilo komunistične partije Francije «Hu-manite« paše danes, da stroga ka ___________________Aleksej Murzansko na 14, Jurij Fjo- pa uživajo žalostni privilegij, da 1 dorav n® 15> Arje Knoch na 13, A-so (poleg nekaterih španskih in n‘,trkl“ 19 portugalskih predelov) najrevnejši v Evropi. Del Medico je omenil nato, kakšen odziv imajo pobude izseljenih delavcev v deželi. Večji odziv je pri duhovščini, ki živi z ljudstvom, kot pa pri oblasteh, od županov do občinskih svetovalcev, ki so stalno odsotni. Del Medico je tesno povezal z gospodarskimi vprašanji beneških dolin vprašanje priznanja ustavnih pravic narodnostnih manjšin. Brez kruha ni niti narodnih pravic, toda oboje je tesno povezano. Vprašal je prisotne, koliko izseljencev iz doline Aoste aM iz Južne Tirolske so srečali med svojim vandranjem po vseh rudnikih in gradbiščih Evrope. Pritrdili so mu, da jih niso videli. Prav zato, ker so odločno postavili svoje zahteve, so postali subjekt •niiiiiiimuiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniN VČERAJ V CERKVI NA LJEŠAH Šestdeset domačinov predstavilo pastoralko v beneškem narečju Prvi nastop Benečanov z domačim dramskim delom shdts in 3Metmd Edvard Kuznecov I zen nd v sorazmerju z dejanjem, iz Roge, sta bila obsojena na smrt, | «Oe so sl obtoženci zaslužili to kazen dodaja člankar, «je treba jasno povedati zakaj«. Časnik obžaluje, da motivacije tako važne razsodbe niso objavili in da se je leningrajski proces praktično odvijal za zaprtimi vrati Glasilo italijanske komunistične partije «Undta» bo jutri objavilo članek, v katerem je rečeno, da «je marsikaj nerazumljivega v poteku in zaključku procesa v Leningradu proti skupini sovjetskih državljanov, ki so imeli namen, kd ga niso izvedli, ugrabiti letalo. Tu ne gre za pravico države, da skrbi za varnost lastnih letalskih prog in da kaznuje krivce. Toda dejstvo, da se je proces odvijal za zaprtimi vrati brez publicitete, dokazuje pomanjkanje osebne garancije obtožencev, ki se nam zdi nedotakljiva. Se manj razumljivo je, da so izrekli dve smrtni obsodbi,« piše UnitA, ((posebno za dejanje, ki ni bilo izvedeno. To Je pravno zelo resno vprašanje. Preostane nam upanje »nadaljuje glasilo KPI,« da bodo razsodbo spremenili, v prizivu ali da Je ne bodo izvršim. To upanje« zaključuje članek «Unitšt», »spremljamo z našo jasno zahtevo«. V članku zanika, da bi na razsodbo vplivalo dejstvo, da je bilo med obtoženci več državljanov židovskega porekla. Vsaka špekulacija je torej odveč, vendar, dodaja Undtš, obstajajo simptomi, da v SZ in drugih socialističnih državah obstajajo problemi z osebami židovskega porekla ali vere, ki jih Se niso rešili. natoljd Altman na 12, Boris Penson na 10, Josip Mendelevič na 15 in Mendel Bodnja na 4 leta zapora, Tiskovna agencija «Tass» Je v četrtek objavila naslednje poročilo: «Sodni zbor leningrajskega sodišča je obsodil na smrt Marka Dymshit-sa in Edvarda Kuzneoova, ker sta ob koncu 1960. leta organizirale kriminalno skupino, ki bi morala preusmeriti letalo in tako izdati domovino. 15. junija je skupina skušala izvesti ta napad, kd je spravil v nevarnost pilote. Devet soudeležencev napada so obsodili na razne zaporne kazni«. Poročilo Javlja, da imajo obsojenci pravico, da v sedmih dneh vložijo priziv na vrhovno sodišče. Ce bo to razsodbo potrdilo, bodo lahko naslovili na vrhovni sovjet prošnjo za pomilostitev. Razsodba leningrajskega sodišča Po vaseh Beneške Slovenije je bilo te dni polno lepakov, ki r,o vabili na beneško pastoralko »Naš boiič» ki jo je prosvetno društvo ♦ Rečanj» priredilo včeraj, 26. t.m., v cerkvi Sv. Marije Dobrega Sveta. čeprav neki gostilničar, ki je tudi občinski svetovalec, baje ni hotel razobesiti takega letaka v svoji gostilni Omogoče ga je zbodel slovenski naslov ali pripomba, da bo predstavo v slovenskem narečju), je bila cerkev na L j? šah polna da zadnjega kotička. Računajo, da je bilo preko 500 ljudi, po večini mladine Med drugimi smo opazili pokraimskega odbornika za turizem Romana Speccogno, župana iz Grmeka Lucia Zufferli-]a, župane iz Srednjega in Špetrn, špeterskega dekane msgr. France-sca Venutija, beneške župnike gg. Zdravica Sirtiča, Emila Cenčiča, Pasguala Gujona, Maria Lovrenčiča in Pavla Kavčiča, predsednika slovenskega kulturnega društva *Jvan Trinko» Izidorja Predana, dalje dr. Viljema Cerna ter tajnika kulturnega krožka iz Brda Franka hobbero. Opazili smo tudi predsednika zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorka Hareja prof. Humberta Mamola, msgr. Lojzeta Škerla ter g. Stanka Zorka, predstavnike gibanja »Matija Gubec» ter kluba zamejskih Študentov iz Ljubljane, gledališkega igralca Staneta Raztresena ter številne druge goste. Pester spored so izvajali domači igralci amaterji, pevski zbor »Rečani*, moški kvartet ter pevec ob spremljavi kitare Med nastopajočimi *t našel tako kmeta kot ob- činskega uradnika ali odvetnika. Poudariti moramo, da to ni bila navadna pastoralko ki bi prikazovala božič, kot nekaj zgodovinskega ali folklornega, pač pa je posegala v živo problematiko beneških ljudi. Gotovo ni naključje, če sta ista dva igralca prikazala težave izseljencev po svetu in težave, ki sta jih imela Marija in Jožef pri iskanju prenočišča. Osrednji del predstave je pač tvorilo življenje beneških emigrantov, ki si v tujini s težavo služijo kruh, in zanimivo je, kako je prirediteljem tc uspelo zelo dobro prikazati prav v okviru božične tematike. Za povezavo med prizori je odlično poskrbel zbor, ki je poleg nekaterih znanih cerkvenih pesmi pel tudi nekatere ljudske, med drugimi zanimivo priredbo prekmurske »Vsi so venci beli». ki je bila slišati kar beneška Poglavje zase pa je bil kitarist in pevec, ki je s svojimi vložki na zelo moderen način sproti nakazoval okolje iv čas dogodkov, ki smo jih videli nato na odru. Ob koncu, ko je zbor zapel še nekaj božičnih pesmi, se je domači župnik g. Romanin zahvalil prisotnim predstavnikom oblasti in občinstvu za udeležbo, predvsem pa šestdesetim nastopajočim, ki so se prvič spoprijeli z dramsko predstavo z domačem narečju, ki je hkrati bila prva taka predstava v Beneški Sloveniji sploh, režiserju ing. Fabiu Boniniju in kaplanu Ri-nu Markiču, ki ie skrbel za glasbeni del, a v bistvu pomagal pri vsem organizacijskem delu v zvezi s predstavo. Ob povratku domov aretiran na letališču RIM, 26. — Danes zjutraj so na letališču v Fiumicinu aretirali 32 letnega Furia Cancellija iz Ul. Francesco Coletti v Rimu, proti kateremu .ie sodišče februarja 1969 izstavilo zaradi namernega bankrota in prevare zaporni nalog. Can-celli se je aretaciji izognil s tem, da se .je izselil v Južno Afriko in se nastanil v Johannesburgu. Rimljan se .je verjetno vrnil v Italijo, da bi preživel novoletne praznike v družbi družine in brata. Danes zjutraj je izstopil iz letala «DC 8» last družbe Alitalia in ko je prišel na carinski pregled, ga je neki polica), kateremu .je predložil potni list, spoznal in ga ,e aretiral. Cancellija so odpeljali v zapore »Regina Coeli*. MUENCHEN, 26. - Elyeso Bazno, vohuna stolet.ia, znanega pod imenom »Cicero*, so včeraj pokopali na nekem muenchenskem pokopališču. »Cicero*, ki je imel 66 let, zapušča ženo in 4 otroke. Čeprav je imel turško državljanstvo, je po vojni živel v Muenchnu. Ta izredno sposoben vohun je prišel v zgodovino iz raznih razlogov. Kot majordom britanskega poslanika v Ankari se je prikupil gospodarju in seveda je to znal spretno izrabiti. Ponoči, ko je »njegovo blagorodje* spalo, se je Bazna vtihotapil v njegovo spalnico, mu izmaknil ključe železne blagajne in preslikal vse dokumente, ki so bili v njej. Slike je odnašal na nemško poslaništvo, ki je bilo le malo oddaljeno in katerega je tedaj vodil Franz von Papen. Britanskega majordoma je namreč na cistična protivohunska služba do bro poznala pod imenom «Cicero». Ta je v obdobju med oktobrom 1943 in aprilom 1944 poslal nemški službi približno 400 slik izredno tajnih dokumentov. Med najbolj znanimi so bili dokumenti z datu mom izkrcanja zaveznikov v Nor mandiji. Toda dokumentov. Id jih je »supervohun* poslal v Berlin zu nanjemu ministru Redha Joachimu von Ribbentropu in načelniku vo hunske službe SS Kaltenbrunnerju, nihče upošteval. Hitler osebno je Cicera imel za »prijetnega ša ljivca*, a kljub temu so ga »mastno* plačevali. Vsega skupaj je do bil 320.000 funtov, ki pa so bili... ponarejeni. »Cicero* tega ni vedel in po vojni je hotel prisluženi ie-nar vložiti v hotelska podjetja. Kmalu, ko je ugotovil, da so bili funti spretno ponare.ieni, je spoznal, da je krepko nasedel. »Cicero* ni obupal. Po porazu tretjega Reiha se je preselil v Nemčijo. kjer je od tedanjih oblasti, ki jim je predsedoval Konrad Adenauer, zahteval poravnavo škode. Toda Nemci tedaj mso hoteli poplačati izdajstva tajnosti zaveznikov in Cicero se je ponovno znašel praznih rok. Elyasa Bazna se je tedaj lotil pisanja svojih spominov vohuna. Delo se je na knjižnem trgu pojavilo pod naslovom »Cicero*. Njegove dogodivščine so prišle na filmsko platno in glavno vlogo ja celo igral ameriški igralec James Mason. Ko je resnični Cicero videl filmskega Cicera je samo pokimal: »Zanimiv*, je rekel, »vendar premalo resničen.* prečite kršitev človečanskih pravic in zaščitite življenje Angele Davis in ji nudite možnost znanstvene dejavnosti.« Poziv 14 sovjetskih znanstvenikov Nixonu MOSVKA, 26. — Najbolj znani sovjetski znanstveniki, 14 po številu, so poslali ameriškemu predsedniku Ndxomu poziv naj se zavzame za Angelo Davisovo in Ji reši življenje. Temnopolto Davisovo so pred kratkim izgnali v Kalifornijo, kjer Jo nameravajo soditi pod obtožbo umora, ugrabitve in zarote. Poziv so med drugim podpisali tudi bivši predsednik sovjetske znanstvene akademije Aleksander Nesmejanov, znani fizik Viktor Ak-bareumjfun in načelnik sovjetskega zavoda za nuklearno energijo Lev Artstmovič. Podpisniki v pozivu izrekajo zaskrbljenost za povečanje demago-ške in klevetaiiške gonje proti Angeli Davis, kar lahko pripelje to eminentno dekle v smrt, »Za nas« pravi poziv sovjetskih znanstvenikov Nixonu, »Je Angeli Davis hrabra borka za napredne ideje in svoboščine ne glede na raso in barvo polti. Reakcionarne sile, ki se protivijo napredku, se u-plrajo naprednim Idejam tako na polju znanosti kot reševanju socialnih problemov. Te sile celo kršijo zakone in človečanske pravice.« «Mi čutimo dolžnost, da ščitimo pravice posameznikov do borbe za napredek in zato se obračamo na vas kot predsednika ZDA, da pre- Ameriški pisatelj E. Snow v Pekingu HONG KONG, 26. - Radio Peking je javil, da je predsednik Mao Tse Tung sprejel na vljudnostnem obisku ameriškega novinarja in pisatelja Edgarja Snovva, ki se je zadržal tako s predsedni-nikom kot z drugimi kitajskimi voditelji v prijateljskem in prisrčnem razgovoru. «Ljudski dnevnik* je dodal radio, ,je 25. decembra objavil sliko ameriškega pisatelja ob Mao Tse Tungu in podpredsedniku Lin Pia-ou, Id so jo posneh prejšnjega oktobra med kitajskim državnim praznikom na Trgu Tien An Men. Pekinški radio .te o ameriškem novinarju pohvalno spregovoril in je pripomnil, da ie Snow intervju-val predsednika Maoa, Lin Piaoa in druge osebnosti kitajskega političnega življenja, v času ko .ie obiskal Yunnan in je dodal, da je ameriški pisatelj napisal knjigo »Rdeča zvezda na Kitajskem*. Edgar Snow, o katerem je kitajski radio rekel, da je »ameriška prijateljska osebnost*, v tem trenutku zbira material za novo knji go o Kitajski. Delfine vzgajajo v ameriške vohune SAN DIEGO, 26. — Glasnik ameriške mornarice .je izjavil, da nekatere delfine (posebne vrste, ki živijo na Tihem oceanu) vzgajaj} v Point Muguju v Kaliforniji, kjer je center za raziskave in razvoj podmorske dejavnosti, za vohune. Dnevnik «San Diego Union* je pisal, da so nekaj delfinov že v strogi tajnosti poslali v vietnamske vode, kjer sodelujejo pri »zbiranju informacij*. Delfini namreč lahko ugotovijo vrsto raket, vodijo potap Ijače, ki se znajdejo v težavnem položaju in predvsem znajo razli kovati razne kovine. Glasnik Pentagona, ki je komentiral te vesti, je potrdil, da ameriške pomorske enote preizkušajo v vietnamskih vodah delfine, s katerimi skušajo izboljšati sistem varnosti in obveščevanja. Glasnik ni hotel dati drugih pojasnil s pripombo. da so podrobnosti tega dela «taine». OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO Prijeten nam bo vaš obisk ob božičnih praznikih SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuj« s tvojimi tovorno* potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vtem svetu z modernimi transportnimi lad* jami od 8.000 do 19.000 ton nosilnosti. Za vse informacije te obrnite na upravo podjet|at »SPLOŠNA PLOVBA* - Piran, Župančičeva ul. 24 in na naša agente po vsem svetu Telexi! 341-22 Yu Plovba 341-23 Tu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO E N E L, Roma - Via G. B. Martini 3 IZPLAČEVANJE IZŽREBANIH OBVEZNIC Od 1. januarja 1971 dalje bodo izplačljive a. p. spodaj navedene že izžrebane obveznice: 6% 1965-1985 I. emisija za 6% 1965-1985 II. emisija za 6% 1966-1996 I. emisija za 67, 1967-1987 za 77. 1970-1985 za nominalnih 3.000.000.000 lir nominalnih 4.545.000.000 " nominalnih 4.000.000.000 " nominalnih 3.000.000.000 " nominalnih 5.000.000.000 " Izplačevanja se bodo vršila pri običajnih poverjenih bančnih zavodih Seznam, ki vsebuje številke izplačljivih vrednotnic, je na razpolago lastnikom obveznic pri že omenjenih bančnih zavodih. Brezplačna služba za preverjanje izžrebanj ENEL brezplačno preverja tako vrednotnice, ki jih je treba izplačati, kot tudi obveznice, ki so bile izžrebane za nagrado. Lastniki obveznic, ki nameravajo izkoristiti to uslugo ENEL, morajo sporočiti ustanovi ENEL — Ufficio Titoli — Via G. B. Martini, 3 — 00198 Roma, ali pa Casella Dostale n. 386 00100 Roma: številke vrednotnic, kateremu posojilu pripadajo, datum emisije ali o-sebnost, k| je na vrednotnici upodobljena. GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št 81, tel. 73-588 ob glavni centi proti Pulju -S- VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA PALAČE HOTEL PORTOROŽ VABLJENI! VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE. market KOPER SEŽANA NOVA GORICA KRANJSKA GORA za novoletne praznike odojki purani piščanci kraški pršut budjola prekajeni vrat vse vrste svežega mesa gorenjski šobelj s kašo šunka brez kosti rolana v mrežici pečena hamburška slanina ostali kvalitetni mesni Izdelki alkoholne pijače darila In še marsikaj ★ # * V ★ V * v * $1* ★ * * # ★ v Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem želimo veselo praznovanje in uspeha polno novo 1971. leto LEPA IN PRAKTIČNA DARILA ZA NOVO LETO DAMSKA IN MOŠKA KOŽNA IN KRZNENA KONFEKCIJA DANES V NEDELJO, 27. IZJEMOMA ODPRT OD 8.-13. URE supermarket LJUBLJANA I I I 2. G.