;ev.3»,Leto II.
ŠPITAL NA DRAVI
Petek 3»januarja 1947«
LONDON. V torek 14.januarja
se začne v Londonu zaseda-j
"bo-
rr.z:v u v j.	•	jaiiuai	ja	o	c	v	iiuiiuuiiu	Zičtatr
nje namestnikov'zunanjih ministrov štirih velesil, na katerem do pripravili potrebno gradivo za mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. T.ako bodo do moskovske konference t.j. do 10.marca dokončana vsa pripravljalna dela. Zunanji ministri so pozvali 18 držav, ki so zainteresirane na teh dveh mirovnih pogodbah, da predlože za londonsko konferenco svoja pismeno obrazložena stališča. Pozneje bodo te države dobile priliko, da tudi ustmeno po svojih zastopnikih podkrepe svoje zahteve in želje. Te države so: Jugoslavija, Belgija, Holandska, Norveška, Danska. Luxenburška, Češkoslovaška, Poljska, Grčija, Belorusija, likrajina, Karvada, Indija, Avstralija, Nova Zelandija, Branili .j 3. V ^v.-zi z avstrijsko mirovno pogodbo je Jugoslavija postavila odločno priključitvi Kc roške, Jugoslovansko časopisje ir: dalje časa silovito borbo za Koroško in 'Vrikazuji te zahteve. Z druge strani pa skuša Avstrija v~e storiti, da bi ohraJbila Koroško v svojih mejah. Včeraj je avstrijski zunanji minister na nekom zborovanju "Volkspartei" izjavil, da ne veruje, da bi Jugoslavija uspela sno vse štiri velesile Av 1937• Dejal jo, da ne verjame,
podprla jugoslovansko zahtevo za priključitev Koroške.
VARŠAVA. Volilna borba na Polj4- no pristalo v Grčiji, skem j e"v"polnem teku. Volitve bodo dne 16.januarja. Radi preganjanja Mikolajčikove kmečke
;htevo po ■•aiio vodita že -a upravičene/st'
to svojo zahtevo, ker so že sVoječa-triji zagotovilo obstoj meja da bi. katerakoli štirih
iz leta velesil
stranke je še vedno negotovo,ali bo ta sploh nastopila na volitvah. Veliko število njenih kandidatov je vlada dala zapreti. Mikola jčik sam je j. z javil, da se bo do prihodnjega torka odločilo ali bo stranka šla na volitve ali ne.
ATENE. Grški ministrski predsednik Tsaldaris je imel včeraj razgovore z ameriškim in britanskim veleposlanikom. Poročal jima je o uspehu svojega obiska v Ameriki. Razpravljali so v glavnem o pripravah za delo mednarodne preiskovalne komisije, ki bo v kratkem pri.spela v Grčijm.
ATENE. Sovjetsko vojaško letalo, ki'je pred kratkim zasil-
vče-
sta
no pristalo v (irfiijji, 3e raj odletelo. Spremljala ga do meje dva grška vojaška J :ovc a.
JERUZALEM. V zadnjih dneh
so Židov sl:1 teroristi zopet
ojačili svojo delavnost. Danes zjutraj so objavili v Londonu, da je bil včeraj ubit neki britanski oficir, ranjenih pa je bilo 6 vojakov in 20 civilistov.
NANKING. Te dni so priredili kitajski študentje velike proti ariieriške demonstracije. Zahtevali so takojšnji od-< hod ameriških čet iz Kitajske.
PARTZ. Radi vladnega ukrepa o’~ znižan ju cen so bile včeraj zaprte skoraj vse trgovine-Trgotsci so izjavili, da se bodo držali teh odredb. Finančni minister je po radiu obrazložil pomen teh odredb.
SDiKEOl TOŽDKANP IplV................................
V zadnji lanski številki dunajskega dnevnika "Weltpresse" ki ga izdaja britanska informativna služba*beremo tale članek,ki ga z zadoščenjem ponatlskujemo:
In zdaj bi I)Pn/begunci/ radi še nogomet igrali!-.Feki dunajski list je pred kratkim z očividnim zadoščenjem poročal,da je Avstrijska športna zveza odklonila prošnjo begunskih sportnj.kov,ki
bi bili radi igrali zoper avstrijska moštva. - Ne moremo nič reči k temu ukrepu Avstrijske športne zveze,ki se je bržkone čutila vezano po svojih pravilih.Obžalujemo pa.da se dobi kak Avstrijec,' ki odklonitev prijateljske ponudbe smatra vredno za čestitanj e samemu sebi.Brez dvoma imajo Avstrijci vzrok,da se pritožujejo nad begunci,ki tihotapijo ali kako drugače motijo javni red.Toda celoto preseljenih oseb tako izpostavljati javnemu sovraštvu in*psovanju,je najmanj ozkosrčno,kar beguncev gotovo ne bo storilo bolj zvestih postavam."
S hvaležnostjo ugotavljamo,da je ta list že neka j kratov pred vso avstrijsko javnostjo tako moško nastopil za čast y/bogih be-
guncev,ki se jim je od enega dela avstrijske javnosti del: ca.Tudi begunci smo ljudje,ki vemo,kaj tudi vemo,kaj je hvaležnost.Zlasti z zadoščenjem
. U A. J. L
ie čast j.n poštenost,ki
tisti članek v obrambo beguncev napisal ""Ang lic anus" -
vyr r-i >/t
ugot avl ;] amo , da Anglež i
znanoy3 e
Kakor
v Moskvo.Zdaj poroča agencija um lista "The Peoplc”,ki je baje asni namerava britanskemu maršalu Montg Moskvi predlagata ,r.a j bi se o snoval
'IVViv
Hotrcgoi&orv
:;T‘S n J_
esic.i. m
ted PrGes po gl ji v vir. d; •;ne;ry-ju ob
?
I
povabljen
p i a ar: ;j u 1 o n v o 1 > sl". og generalie, njegovem n
r uakc-brit anski vc it; ."5 ki 01
iUJ
svoji naduti omejenosti so še
prav taki fkakršne je p^vd bi č al oh;." k e spe ar e , t a dramatski genij v.3oh
podoben onemu,ki je bil že osnovan med Združenimi državami, in tanijo.
DROBNE
SPOTAKLJIVI SHAŽMEAKfi. Ubogi
Shakespeare j V. ca siH ga" j ti pregan -
j al z gledaliških odrov Hitler ^kor je bil Anglež,zdaj pa ga preganjajo Hitlerjevi najhujši nasprotniki, češ da je nevaren javnemu redu, miru in domokraoi ji.Celih 330 let po smrti so ga zdaj n n Nemškem obdolžili, češ da je Jud Shylo> v "Beneškem trgovcu" tako orisan,da bi utegnil vzbuditi antisemitska čustva.To igro no namreč hoteli i-grati v Frankfurtu?pa so zoper njo nastopili Judje bližnjega taborišča ter komunisti,Asič-riSko poveljstvo je igro vseeno dovolilo A’oda gledališki ravnatelj je bil teh mi sli,da so Šipe v njegovem-gledališču več vredne,ko ves "Beneški trgovec",nakar je Shakespeari frčal iz gledališča.Časi se spreminjajo,!judj o pa prav nič. V
-L Ji II
v •
bor,
Bri-
da-
nes
3 50 leti največji časov*
ZOPER JUDE V
1 a "del o vati skrivna"oi
ki jo zdaj v teku 14 že drugo judovsko sir', mestu„
NOVA /iMERIŠKA OBDAJTA na kravckTH valovin jo ze: lova ti. v Monakov oni.Koi: i: govorice,češ da ho c e t:; s svojim programom čoč:' da "bi na njo vplivala,kar pa A -merikanci 2onikajo,
NOVE VOLITVE V AVSTRIJI :: a'-.tava jd"av3tri:iyk:L"lcoia'NjaL'V';; VTk-' ror poroča moskovski list ''I-.jvo.jo" Namen volitev jo ta, da bi :\v j sko ljudsko stranko vrgli k Vlade-
LONDONU je zače-
...........ganizaai	jr;,
ni z:-; žgal a g o go v i o n
POST:. JA oIr do-jajo se O ’ a ,1 v
1W t O '1 O 1
/Je IN 5EVER. V imiljl   7
Italija išče nove oblike političnega življenja.V tem po-« gledu nam kaj nazorno riše položaj Peter Wolf v zadnji številki "Salzburgerzeitung" od 31.decembra,kjer med drugim tako le pravi:
"če s severnih krajev prideš v Italijo,šele spoznaš,da Italija še ni jug,marveč da sta tudi tukaj sever in jug in da je sever celo močnejši.V vročem poletju in deževni jeseni med italijanskim severom in jugom ni velikih razlik.Če hočeš te razliko spoznati,moraš proti italijanskemu jugu šele po zimi.Ko je severna i-talijanska ravnina še pokrita z meglami ter severni obronki Apeninov zasneženi,te v Neaplju pozdravlja modro nebo...Neapelj nikakor ni mesto lenuhov,kakor nekateri pisci trde,Bili pa smo presenečeni, da smo njihovo govorico le malo ali nič razumeli,dasi sicer italijansko dobro govorimo.Celo svojega mosta ne imenujejo Napoli,marveč v svojem narečju Napule .Ljudje niso leni,marveč skromni .Opoldne sede na pragih svojih hiš ter na gorkem soncu uživajo svoju kosilot velik kos kruhaylci je v sredini^izdolben ter napolnjen s paradižnikovimi rezinami in kako ribico.Če ima k temu še kak lop grozd ali kaki,je ta južnjak docela srečen.Uiti na um mu ne pride,da nekaj kilometrov bolj proti severu ljudje opoldne hočejo še velik kos pre--kajene slanino. Za te ljudi je že velika pojedina,ako dobe opoldne na krožnik nekaj špagetijev /makaronov/ ali pečene ribico tor merico kakor olje. tekočega vina,Tukaj skoro ne najdeš trgovin,kjer bi si kupil kaj mosa,dasi meso ni na karte.Ljudje pač ne jedo mesa.
Kmetje nam tožijo,do morajo vse olje izročati državnim skladiščcmoIdnanca jih strogo nadzoruje»Ribiči tožijo,da so dragi časi. "Pomislite,da je liter olja 500 lir! In kila pomaranč je 30 do 40 lir!"Ko pa jim poveš^da je v Milanu liter olja 1500 lir,kila pomaranč pa 3 50 lir,sc najprej začudi jo,nato pravi jo:"Ampak zato pa je riž,ki pri nas velja 150 lir,v Milanu le po 50 lir." In to je tudi resnica.Vkljub sicer dobremu prometu so razliko v ooni med posameznimi kraji ros velike»To so neskladnosti nadzorovanega trga v deželi,kjer se vsakdo od vsega srca trr.di,da bi državno kontrolo kako obšeleVsak bi blago rad kupil po drž.določenih cenah,prodal pa ga nato po conah prostega trga,kakor sc imenuje "črna borza".
Na jugu je doma cela vrsta imenitnih italijanskih politikov in mislecev:Croce,Nitti,Orlando,od Neaplja je doma tudi sedanji predsednik italijanske republiko Do Nicola.V nasprotju s severom je ■ tukaj velika večina glasov,Via za monarhij o,za krščanske demokrate in za desnico.Zato je prenagel levičarski govornik južnjake imenoval "lenuhe"y"lazzarone",beraške bandite,analfabete in sicer kar po drž ..radi ju »Nam sc taka sodba zdi prenagljena in krivična in premalo patrijotična.Izvira, pa iz nepotrpežljivosti marksistov,ker so na jugu nekatere razmere take,ki jasno nasprotujejo marksistični teoriji.R0vni, in po večini brezposelni južnjaki,skoro vsi slabo plačani dninarji na veleposestvih,imajo za čuda malo razredne zavesti. Tukaj pod južnim solnoem ljudi kaj malo briga socialistična razdelitev človeštva na razrede.To si tako razlagamo,da so ljudje silno zvesti svojim tradicijam.Njim je patrijotizom zvestoba do mo-narhij e,javna morala pa jim jc zvestoba do katoliške Cerkve.
Tako živi italijanski jug,Njemu na ljubo so republikanske vladno stranko izvolile za predsednika na jugu tako zasovražene republiko južnjaka in monarhista Do Nicola.To jo bilo dejanje državniške modrosti,da bi se nasprotja izgladila.Demokratični režim no more delovati brez spravijivosti.Poostrena nasprotstva povzročajo spore,zato zmerne italijanske demokrate skrbi krepitev skrajnosti
v Italiji.Tako se je razvijalo tudi po prvi svetovni vojski, kar je pripeljalo do fašizma.Danes more pripeljati le do državljanske vojske,Ta pa bi Italiji "bila nevarna ne le s socialnega stališča. Ob sedanjih nasprotjih bi se razvila v boj med severom in jugom,s čemer bi bila postavljena na kocko celo enotnost Italije same."
cvenci in or
kKakdr poroda sovjetska agencija TASS,je v ljubljanski "Ljudski Pravici" izšel članek,ki se peča z osvobodilnim bojem koroških Slovencev zoper okupator j a. List naglaša,da se reakci jonartii krogi trudi jo,da bi priktili,da so se koroški Slovenci med narodnimi osvobodilnimi boji z orožjem v roki borili za svojo neodvisnost .Najboljši odgovor na to reakci j onarno prizadevanje so gola dejstva,Koroški slovenski partizani so na Koroškem izvedli nad 600 vojaških operacij.V boju s koroškimi partizani so Nemci izgubili 3855 mrtvih vojakov in častnikov,1931 ranjencev,3355 Nemcev pa je bilo ujetih,
K temu članku dodaja celovško glasilo koroških socialdemokratov v "Neuo Zeit" ta le komentar: "K temu poročilu bodi ugotovljeno,da nobenemu avstrijskemu demokratu niti na um ne pride,da bi zanikal zasluge slovenskih partizanov zoper fašistične okupatorje.Dal j e bodi omenjeno,da med partizanskimi bojnimi oddelki ni bilo niti enega strnjeno slovenskega,pač pa tri strnjene bataljone nemško govorečih Avstrijcev,"
Zdi se nam,da bi zdaj tudi socialistična "Neue Zeit" u-tegnila zaslužiti pridevek reakcijonarnosti,ker skuša vendarle tajiti zasluge slovenskih partizanovo Sicer pa naj o tej zadevi govore in ukrepajo drugi,ki se jih tiče.
OČITKI ZOPER BEGUNCE.
........m.......
Moskovski list "Izvestija" od 30.dec. prinašajo v svojem članku hude očitke zoper begunce,ki prebivajo v Avstriji.List na-glaša,da je med tako imenovanimi "displaced 'perscns",ki prebivajo v taboriščih,mnogo fašistov in inozemskih reakcijonarjev,kateri so si v teh taboriščih naredili prav prijetna gnezda,odkoder vodijo svojo fašistično propagando»V spodnjih delih Avstrije je mnogo odborov in društev,ki uganjajo kar odkrito fašistično propagando.Tukaj so nastanjeni tudi ostanki fašističnih skupin,ki so ohranile svoje vojaške organizacije.
0^ TTACBCKRO
 *..j
II. b r a 1 n i večer del slovenskih beguncev bol 5.1. 1947. ob pol petih v "Domu zmage".
Brali bodo: dr. Stanko Kociper,Karel Mauser,Božidar Kramolc,Stanko Brunšek,Franček Kolarič in Erik Kovačič.
Vse taboriščnike opozarjamo na izredno kulturno pri- j reditev.	I
KOTIM "Črno knjigo", baraka 8, soba 6.
IZGUBIL SEM OČALA. Najditelj se naproša,da jih prinese v našo upravo' ali pa jih izroči vodji barake 52.