TRŽIŠKI VI ket© II. Tržič, četrtek 27. avgusta 1958 štev. 1.8 Nekaj mi hI i ©b Turističnem tednu Govoriti o lepotah tržiškega kota in njegovi neposredni okolici ni le slučaj, ^aj je temlu kraju dala ves zunanji čar ze sama narava. Naravnega bogastva ne fcioro nihče olepSavarti z nobenimi tehničnimi pripomočki, pač pa je najlepše t°i da ga ohranimo in čuvamo takega, kakršen je. ; ( V tem kratkem, obdobju, odkar obstoja v Tržiču Turistično društvo, se je v njem žo marsikaj spremenilo. Obsežni Načrti so nam jamstvo, da bo Tržič tudi Poleg naravnih lepot z umetnim urejevanjem dosegel izrazito 'turistični karakter, kateri bo v skupni oceni turizma Predstavljal močen center turističnega napredka, j i Ogreimno delo in sam program, ki ga društvo že uveljavlja, nikakor mi plod samo njihove zamisli, pač pa je prepričljivo jamstvo to, da je v neprestanem s°delo vanju Iz organi ljudske oblasti in ^onnuinailne dejavnosti. Društvo je prevzeta nalogo opazovanja in urejevanja Vseh tistih kotičkov, fci danes ugled me-8ta še kvarijo^, |ki so še vedno kamen sPotike nedokončanih zamisli le (zaradi ^ega, ker nam trenutno gospodarska moč občine ne daje takih možnosti, da bi lahko izvršili že postavljene sklepe. Vodstvo društva, ki je| v zadnjem ča-8U izvolilo novega predsednika, se ne-^r6stano trudi, zadovoljiti vsem potrebam, turizma, predvsem pa, da omogoči delovnemu človeku udobnejše in privlačnejše bivanje v njihovi neposredni oko-Na svoje dosedanje uspehe je ponosno, saj so plod skupnih prizadevanj Vseh tistih, ki jim je članstvo zaupalo ^denje tega društva. S samim zunanjim delom pa bi društvo ne moglo uspevati, če 'bi v svoje delovanje he vklju-politične omisli. Zamisel izdajati svoj 'astni časopis je v iprvih začetkih naleta na precejšnje težave, vendar je ^nčno obliko dobila iv »Tržiškem vest-nifcu«. Opažamo pomanjkljivosti v sami *valiteti, vendar nam dosedanje izkušnje dokazujejo, da bomo z novim ured-J^khn odborom, tržiškemu prebivalstvu kot sami okolici zmožni posredovati vse ste vsakodnevne gospodarske in poli-lčne probleme, v katerih ibo sleherni na-^ pravo obrazložitev in določen namen. . Od vsega itržiškega prebivalstva pri-a'kujeirn|o, da bo pravilno razumelo na-^n in đelo našega društva fter nam ■° ob strani, ker bomo le na ta način Tržič tako, da bo v ponos vsem, Triičanil - OUvogUca vas vabi! Slavni dnevi primorskih partizanskih brigad ponovno oživljalo. Pred nami je »bor vsega slovenskega naroda, ki bo veličasmo manifestacija enotnosti in skupne borbe naših narodov! se Sa bado (obiskali. SZDLJ, njen program Komur je današnji družbeni! razvoj edini cilj, da se potom raznih organizacij uveljavljajo vse značilnosti iih zakonitosti saciaiistične (družbe, potem, je brez-dvoma SZDL prva taka močna organizacija, katera naj združuje naše delovno ljudi in jim po svojih vodstvenih organih pomaga reševati vse probleme družbenega in gospodarskio-političnega življenja. Med najvažnejšimi nalogami SZDL je ta, da se v prvi vrsti organizacijsko' utrdi in si postavi močno organizacijsko vodstvo, ki bo sposobno svojim članom, redno posredovati vsa dogajanja in dajati njihovim, željam lin predlogom utemeljene in družbi koristne predloge. Neposredno s to nalogo je politična vzgoja ljudi ter vsestransko spoznavanje gospodarske in politične problematike svojega terena. ! : ■ , Na svojem zadnjem sestanku je občinski odbor SZDL za Tržič ugotavljal, kakšno je dejansko stanje te organizacije in zakaj se v zadnjem1 času izrazito odraža nedelavnost posameznih pododborov. Splošno je bilo ugotovljeno, da jo organizacija v celoti prešla iz ofenzive v defenzivo ter da se vse premalo zaveda svojih nalog, katere ji je izročil VI. Kongres ZKJ. Tista revolucionarna pot, katero je vseskozi utrjevala OF, je nekako zbledela in postala mlačna, do vseh političnih in gospodarskih dogajanj. To slabost organizacije pa so znali izkoristiti naši nasprotniki, ki vztrajno delajo na tem, da bi organizacija še [nadalje: Ostala, v megli iz katere ne vidi več kot ped pred seboj. To so splošna opažanja, ki pa v celoti ne veljajo za vse pododbore ter so še delavni edino tam, kjer »o člani ZK kot poedini člani SZDL srna- 18 Ko nisem bil človek Neke noči sredi otobra 1943 je bil zračni napad zavezniških letal na Miki-chen. 'Alarm je bil tudi v Dachau-u. Nemci so z žarometi razsvetljevali zračni Prostor nad, mestom in iskali visoko leteča letala. Pokali Šo protiletalski topovi. Ob tej priliki je padla na, streho kopalnice goreča raketa, ki je povzročila požar. Vonj tlečih cunj nam je povedal, da se je vžgalo skladišče z našimi, civilnima oblekami, ki se je nahajate na obsežnem podstrešju kopalnice. Kljub temu, da so pogorel© naše obleke in razno drobnarije, ki smo jih morali oddati 'pri prihodu v taborišče, smo vendarle-škodoželjno gledali požar, kar je bilo za, dachovske (»Hoeftlkige - pripoirnikie« popolnoma opravičljivo! »Vseeno nam je, čeprav bi morali: iti domov v taboriščnih cunjah«, emto se vseprek pogovarjali. SS-ovci, ki so bili nastanjeni tik taborišča v kasarnah, so do jutra uspeli požar pogasiti, vendar smo izvedeli, da je tedaj zgorelo'preko 20.000 oblek. Tudi del kričečega, napisa, ki smo ga tako sovražili, je pogorel vsaj ne bomo veič videli tistih krutih besed »Le ena pot vodi v prostost, to je poštenje, pridnost, treznost, pokorščina« itd. Takoj zjutraj so iz moštva krpalnice nogavic formirali pod vodstvom Fr. Že- in delo z množicami trali to organizacijo za dovolj močno in najprikladnejšo pri urejevanju družbenih in političnih odnosov ina njihovih območjih. Tu so o stvareh, ki se tičejo nacionalnega ponosa, politične zavesti in v borbi za nadaljnjo krepitev socialistične Imorale, popolnoma na tekočem; tam pa, kjer tega ni, je seveda nasprotno: in tako se pojavljajo primeri,, da niti, taki, ki so jih tujci za izzivalni smehljaj', bonbone, kekse toliko ponižali, da so zatajili svoj nacionalni ponos. Ali iso naši Trži-čani res tako hitro pozabili, da so jim tisti, ki se danes oholo vozijo po' naši zemlji (ter (z zaničevanjem gledajo na nas same, pred. nedavnimi še po svojih soro-jaikih morili in uničevali domove in, družine. Pojavljajo se primeri, da premnogi pozdravlja jo te »transporte« in na vso širino svojih ust izražajo svojo ponižnost. Kje je tu, naša nacionalna zavest? Ali člani socialistične zveze ne uvidijo tega nizkotnega hlapčevstva? Zakaj premnogi krivijo hrbte, po katerih so' bili morda nekoč tepeni zato, ker so bili zavedni Slovenci? Verjemite mi, da se večina,tujcev posebno Nemcev in Avstrijcev vozijio v naše kraje, da Velika domovinska vojna in, z njo veličastna zmaga je vse narode Jugoslavije postavila pred, težavno nalogo, kako obnoviti porušeno domovino ? Velikim, delovnim akcijam se je poleg delovnih, ljudi vse: domovine priključila tudi naša mladina, M je svoje revolucionarne tradicije pridobila že v teku ;NOV. Njena fooita začasen oddelek z nalogo, da 'odstrani vso ožgano obleko. Veliki kupi cunj so ležali pred kuhinjo in kopalnico, skoro vse popolnoma nerabno. Tisti čas so v taborišču začeli z osnovanjem policije, ki je bila sestavljena iz ujetnikov v SS službi. Kakor smo že, sovražili vso' taboriščno hierarhijo, nismo mogli videti tudi onih, ki so' sicer (nosili progasto obleko, rdeče trikotnike in številke, na levem, rokavu pa trak z napisom.' »Lager polizei«. Imeli so menda nalogo, da inas opazujejo kaj delamo, kaj govorl'imo iitd. Med temi policaji jo bil že emiemjeni Oskar Schad, ki je nas novodiošle Slovence, kot starešina 3. sobe XVII. bloka znal zelo dobro pretepati. Če bi ga moral le kje srečati sem. se mu raje ognil. Kakor smo šele po osvoboditvi zvedeli .",o bili tudii nekateri Slovenci v službi nacistov. Nekaj jih je, bilo po krivici osumljenih večina od njih pa je že prejela od naše oblasti zasluženo plačilo. V spolniiioi našo sobe št. 1 je bil nekega večera hud prepir. Mirko Peternelj iz Radovljice je očital žTumru iz Jesenic, da je| več 'Slovencev, ki so prišli z njim vred v taborišče leta 1941 z raznima tožbami in izdajanjem, spravil s transportom v neki zloglasni francoski kamnolom, odkoder se niso več vrnili; »nas pa ne boš, ti izvržek slovenstva«, je vpil. obujajo spomine na svoje krvave avarr ture /v pretekli vojni,. Skrajni čas. je, d« o teh Odnosih do tujcev dobimo prajvo mišljenje in premislimo' samo to, da samo naš narod bodi zravnano' in ponosno in s takim ponosom se pokažimo pred vsakim tujcem,, da bo občutil, da se naš narod ne prodaja za smehljaje ali sladko besedo. Tujec naj ostane za nas tujec, do katerega imamio lahko dostojno ia kulturno obnašanje ne pa klečeplazenje. O teh (stvareh je organizacija SZDl< tudi razpravljala in, je v celoti take pojave obsodila ter zavzela do njih svoje* določeno stališče, ki bo takim pojavom brezdvoma napravilo konec Prav tako se je vodstvo organizacije, odločilo, cla-bo potom, postavljenih komisij, politične, gospodarske, in, kulturne sposobna reševati vse tiste probleme: v našem družbenem in političnem življenju, ki bodo organizacijo omogočili uveljaviti med de' lovnimi množicami s tako1 močjo, kot j1 je bila izročeno na VI. kongresu, ZKJ. člani SZDL, na vas je sedaj Ivrsta. da pomagate vodstvu svoje organizacije uresničevati naše skupno začeto dele in utrditi enotno1 borbo za politični i'B družbeni dvig naših delovnih ljudi. politična zavest ni niti za trenutek popustila in tako jo vidimo tudi v teh težkih dneh na gradnjah velikih državnih akcij kot: (obnavljanja tovaren, gradnja novih cest, železniških prog itd. Saj taka objekti kot so mladinske proge Brčko-Ba-novici, Šamac—Sarajevo', Doboj — Banja Luka, avtostrada bratstva in, edin- (Žumer je bil namreč v naši sobi, nekak zaupnik sobnega starešine, ki nam j0 zelo vestno tolmačil njegove naredbe.) Morda bo komu znano ime Diel (Dihi)' bil je je inžemer kemije iz Mežiške doline-Pred vojno je bil aktiven, član KP, več let zaprt od bivših jugoslovanskih obla'' sti, pa je klonil in bil v službi DaohaU-skega revirja (bolnice). Vsak večer je obiskal naš blok in najraje zbiral ckro£ sebe komuniste ter jim tolmačil najnovejše dogodke. Ko sem ga, nekega ve" čera, poslušal, kako je tolmačil o bodoč1 zahodni mieji Slovenije in rekel, da b° Trst, Primorska, Istra, in Beneška Slovenija vse do Tagliaimenta naše. Ker j0 molčal v naši severni 'meji, sem, ga vprašal glede Inašei Koroške pa mi je dobesedno takole odgovoril: »Nikar ne skrbi' bodoče meje bo delala Rusija. Ni važr"0 ali bo ta meja 50 km severno ali) juž»° od Karavank, saj bo to vseeno. Če b° koimiuinizem pri nas v Avstriji, bodo i«10-; 11 Nemci iste pravice v Ljubljani kot B* v Celovcu.« Rekel sem mu samo: »sra«1 vas bodi, da kot slovenski ihteligent dajete tako bedaste izjave«. Od tega iČ## naprej se me je Diel raje izogibal. I*° osvoboditvi je bil on kot predsednik k011", trolne komisije zaradi sabotažnih đejaW % ustreljen. Meseca novembra 1943 je prišel uk9* da se moraimo, vsi cepiti proti tifusu 1 Iz podjetij naj mladina prenese svoje znanje na terene, kjer prebiva Štev. 18 TR2IŠKI VESTNIK Stran 3 stva je zapisala zgodovina kot neomajno herojstvo naše mladine. Tu se koval in utrjeval značaj naše mladine in, prav 1B teh akcij je mladina lahko prenesla revolucionarnost tudi v svoja delovna območja po podjetjih. Borila se je za večjo storilnost dela, kar dokazujejo mnoge mladinske brigade po raznih obratih. Mladinska organizacija je imela takrat veliko dela in (tudi odgovornosti Pred (Skupnostjo, ker je morala celotno delo mladine pravilno usmerjati. Mladinski aktivi so se po podjetjih močno okrepili, dočim je mladina na vasi Ipočasi popuščala, ker ni imela prave opore niti razumevanja od tistih političnih organov, ki bi ji morali dajati za njihovo delo največ napotkov. To popuščanje mladinskih aktivov pa so izkoristili naši družbeni ureditvi nasprotni ljudje ter začeli mladino zvabljati na stranska pota. Ta mladina je izgubila orientacijo in tako tavala pod bičem peščice sovražnikov socializma. Na mnogih konferencah in posvetovanjih se je razpravljalo, kako, to kričeče stanje odpraviti. Prišli smo do sklepa, 'da je najboljši izhod )v tem, če bo, mladina delala tarm, kjer živi. Ne smete misliti in napačno razumeti ta prepotreben Ukrep. Že iz samih dejstev, da imamo po Podjetjih delavski svete, sindikalne organizacije in organizacije ZK tam |je v mnogih vključena tudi mladina in v teh organih podjetja lahko neposredno sodeluje; torej je obstoj mladinske organizacije nekako odveč že iz [razloga ko vemo, 'da na, terenu samem: mladinski aktivi skoraj, ne obstajajo. Ne teren se bo torej preneslo težišče dela mladinske organizacije. Visako Isoivražno govorjenje, da mladinska organizacija ne more več obstojati ali pa da. bo ukinjena, je popolnoma nemogoča, ker je obstojala v času borbe in v vseh letih do sedaj, potem bo obstojala tudi v bodoče le s to razliko, da se bo vse politično in organizacijsko delo mladine preneslo na njihovo živ- Ijensko področje. Dolžnost slehernega mladinca in mladinke je, da tudi v bodoče vestno sodeluje pri urejevanju vseh gospodarskih in političnih problemih no samo v podjetju ampak tudi na kraju kjer živi. j | Za bližnje volitve se bo treba resno pripraviti Novi volilni zakon, ki je že dan v najširšo razpravo ljudskimi množicam, prinaša vrsto sprememb, katere jamčijo, da bodo na bližajočih se volitvah sodelovali vsi delovni ljudje na najbolj demokratičen način. Naši politični organi in zakonodajni odbori imajo v tem času ogromno dela, kar nam nujno narekuje, da tudi sami ne bomo držali križem roke, temveč potom SZDL, zborov volivcev, organizacij ZKJ, sindikalnih organizacij itd., ta zakon temeljito obdelali in zastopali pri izbiri kandidatov čimbolj enotno stališče. Če pomislimo, da bomo za Zvezno skupščino v celem okraju volili samo .enega poslanca in za Republiško skupščino za območje občin Tržič in Gorice tudi samo enega, smo postavljeni pred resno nalogo, kdo bo dejansko zaslužil naše zaupanje in znal zastopati naše skupne interese v teh važnih državnih organih. Sleherni pošten državljan bo resno pomisli] in se pripravil na zborovanja, ker bo le tedaj lahko posegel v splošno razpravo pri izbiri kandidatov za ljudske poslance. No dolgo za volitvami ljudskih poslancev, pa bodo naši delovni kolektivi volili svoje zastopnike v zbore proizvajalcev. Tako nas čaka v prihodnjem obdobju mnogo resnega dela, pri katerem pa bodo brez dvoma delovni ljudje Tržiča dokazali, da so pripravljeni nadaljevati utrjevanje dosedanjih pridobitev poglabljanja socialistične demokracije. Primorska klice! Le še nekaj dni nas loči od važnega manifestacijskega dogodka, ko se bodo delovni ljudje LR Slovenije ponovno zbrali, da počaste 1.0. obletnico ustanovitve IX. Korpusa NOV in obletnico priključitve Slovenskega Primorja k matični domovini Jugoslaviji. 5. i'n G. september naj bosta tudi za nas Tržičane dneva, ko se bodo vsi borci brigad in odredov skupno z ostalim prebivalstvom udeležili velikega zborovanja, ki naj dokaže vsem onim, ki še danes stegujejo roke po naši slovenski zemlji, da živi tu narod, ki je trden, enoten ter nepremagljiv in da ne bo nikoli več dopustil, da bi se ponovilo v teh krajih fašistično zasužnjevanje. Same bi-sede pa pri pripravah udeležbe sioeir tri tedne zaporedoma vsak teden enkrat, cepljenje pa je bilo v lagarju strogo obvezno. Marsikateri od nas je ^naeil pomislek, kaj če nami ne bodo kaj drugega vcepili? V bolnici je imel službo tudi Slovenec dr. (Vidmar. Ko je prišel nekega, vačera v našo sobo sem ga vprašal, če je varno, da se gremo cepiti, dobili isimoi pomirljiv odgovor, ker je bilo 'r'es slutiti, da bo izbruhnila večja epidemija nalezljivih bolezni in smo- se le tako lahko rešili najhujšega. Premnogim Je to cepljenje, delalo prave muke ter so morali obležati. Večina Slovencev je tedaj prebivala na XXIV. bloku ter smo se kot loelota Počutili zelo močni in enotni, kar je bilo tedaj nujno potrebno že iz razloga, ker S'ttuo vedeli, da vojne še ne bo kmalu ko-^ec. Premnogi so javno zabavljali čez zahodno zaveznike, zakaj taiočejo pohieti zjinivazijo. Po skrivnih kanalih nam je Včasih uspelo dobiti tudi kakšne easo-P'ise, kjer isimio vneto zasledovali razna »načrtna« umikanja Nemcev na ruski fronti. Napeto ozračje taborišča pa so delale razne krožne vesti, da bodo iNem-^ v slučaju, če vojno izgube, celotno taborišče z ljudmi vred zravnali z zemljo. ^u je tbiloi potrebno, velikega poguma, da smio ostali ravnodušni čeprav v to ■miož-"°s da bodo ponesli glas Tržiča v svet. Njihova revolucionarna zavest, dobro vodstvo in pravilno samoupravljanje podjetja pa so porok za nadaljnji procvit pod" jetja. Pišejo nam . . . štev. 18 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 5 KRITIKA Ali sindikalne organizacije pravilno gledajo na usmerjanje delovnih odnosov? Z uveljavljanjem, vedno širših demokratičnih otolik v naših organizacijah ah društvih so se brez dvoma pokazale tudi večje pomanjkljivosti, ki notranji videz v istih precej slabijo in tako pridemo do raznih ugotovitev popuščanja revolucionanrvsti in pravilnega dela med ljudskimi množicami. Tak primer se največkrat pojavlja v naših sindikalnih organizacijah, ki bi morale biti z ozlrom na njihovo nalogo prava revolucionarna gonilna os gospodarskega in političnega življenja v slehernem podjetju. O tem, kako gledajo posamezne organizacije na izvrševanje svojih nalog in kje so se pojavile napake nedelavnosti sindikalnega članstva je potrebno spregovoriti nekaj besed. Tržič je po svoji revolucionarnosti in delavski tradiciji dolgoletnih borb preteklosti tudi močno gospodarsko središče, ki mora poleg tekočih gospodarskih izvrševati še veliko vsakodnevnih gospodarskih problemov. Pri reševanju istih bi morale Sindikalne organizacije zavzemati svoje določeno stališče in zagovarjati svoje zahteve, vendar na žalost opažamo, da je revolucionarnost popustila kljub temu, da je dal III. Kongres sindikatov zelo obširne in praktične smernice za bodoče delo. Vse preveč se pozablja pri naših sindikalnih vodstvih, da je treba gradivo kongresa temeljito proučiti in ga prilagoditi svojemu praktičnemu delu. Prav v tej 'zvezi je treba načeti nekatere pojave, ki se pni posamzenih or- ŠOLSKE Ravnateljstvo gimnazije v Tržiču obveza dijakei, da se bedo popravni izp.'ti začeli iv torek, 1. .septembra ob 8. url zjutraj. V torek, il. septembra bodo najprej« pismeni izpiti iz vseh. predmetov 1n za vse razrede, ustni izpiti pa bodo v sredo za 111. in IV. razrede, v četrtek za IX in v Petek za I. razrede. Dijaki, iki iz kakršnegakoli vzroka šel niiiso oddali prošnje za popravni lepit, naj jo prineslo do 31. avgusta. K pismenim izpitem prinesite pero, svinčnik iin pribor za geometrijo. Val popravni izpiti se začno vsak dan ob 8. url. Dijaki, ki sa ne bodo j-avlli k popravnemu 'zPitu, bodo morali razred ponavljati. Naknadnih popravnih izpitov ml! V soboto, 5. septembra bo vpisovanje za vse dijake, ki bo UlspeiSiriio opravilt popravni tepit in bodo še naprej hodili v gimnazijo. Šolsko Intio se bo pričelo v sredo, 9. septembra z uvodno proslavo, 10. septembra Pa bo žo reden pouk. # Pevska vaja gimnazijskega pevskega "(bora bo v soboto, 5. septembra ob 9. uri v gimnaziji. Za vse pevce je udeležba strogo obvezna. Ravnateljstvo. Vpisovanje vajencev za I. razred bo v torek, g. isciptamlbru od 8. do 10. mre do-Poldinc v pisarni upraviteiljstva osnovne šo- • K vpisu je treba prinesti rojstni list, ,Za. Ure dopoldne. K vpisu .jo treba prinesti zadnj0 šolsko spričevalo. ganizacijah raztegujejo doi skrajnosti. Ena osnovnih slabosti naših sindikalnih organizacij je v tem, da se odborniki še vedno preveč ukvarjajo s samimi organizacijskimi problemi in prepuščajo, da gredo mimio njih družbeni [pojavi, ne da bi jim posvetili večjo pozornost. Organizacije tudi ne čutijo nobene potrebe v razpravah reševanja gospodarskih problemov podjetja ali pa celo ne smatrajo za potrebno, da bi se v večji: meri zanimale za splošni družbeni in gospodarsko-politični razvoj podjetja, izgovarjajoč se pri tem, da je vprašanje urejanje gospo'-darstva stvar gospodarskih oragnov. Negativen pojav se kaže tudi v tem, ker se organizacije nikakor ne trudijo za utrjevanje revolucionarnega boja pri krepitvi socialističnih odnosov ter se pri tem, ustvarjajo celo nekakšne iluzije, da bo vse delo opravljeno tudi brez sindikata, čeprav vemo1, da bi morali prav oni biti tista gonilna sila, ki bi se borila za pravilno ocenjevanje in usmerjanje dela v delavskem samoupravljanju podjetij. To* sta v glavnem, dve osnovni napaki naših sindikalnih organizacij, ki jim splošno revolucionarno delo zmanjšuje, da se izgubljajo v raznih drobnarijah, za ostajajo pa, za našim splošnim družbenim razvojem, Kako bomo te stvari, življenjsko- odpravljali, je potrebno razviti širše razpravljanje. Uspeh pa bo zadovoljiv le tedaj, če bodo sodelovale vse sindikalne organizacije. OBJAVE Popravni izpiti na vajenski šoli bodo 3. septembra 1.1. od 14. nre dalje. Končni izpiti v jeseniškem, terminu se pirično v ponedeljek, dne 7. septembra 1.1. ob 8. url zjutraj. Upravi t eljstvo osnovne šole v Tržiču javlja, da se prične šolsko leto 1953-54 v četrtek, dno 10. sepetmbra 1.1. Učenci naj se zbero tega dne ob 8. uri pred šolo. Nato bo v dvorani Cankarjevega doma otvoritvena slovesnost. (V sredo, 9. septembra naj se javijo zjutraj ob 18. url pevci in pevke pionirskega pevskega zbora v šoli zaradi pevske; vaje.) Upraviteljistvo vajenske šole, iv Tržiču Javlja, da se prične šolsko leto 1953-54 v četrtek, dnei 10. septembra 1.1. Učenci naj se zibero v csnovni šoli ob 1)4, uri. ' POTREBNA JE STROŽJA LJUDSKA KONTROLA... Kako poslujejo naša trgovska podjetja se sliši, zeio> malo in tudi ne pišemo nič o njih. V današnji kratki analizi želim, spregovoriti o: nekaterih pojavih, katerim je treba napraviti red in delovnemu človeku za pošten denar zagotoviti dobro in tudi pri tehtanju solidno postrežbo. Ni malo primerov, da se posamezni uslužbenci trgovskih podjetij poslužujejo, kaj nevarne 1 manipulacije pri tehtanju in prodaji gotovih stvari, ki bi bile samlo še za med odpadke, ne pa Iza prehrano delovnega človeka. Niso osamljeni primeri, da dobiš kupljenega blaga po nekaj dekagramov manj, obenem pa še takega, da ga moraš skoro polovico zavreči. Tudi so se pojavili, še drugi problemi, o katerih si ljudje ustvarjajo kaj1 različna mnenja. Prirejanje raznih izletov, ko so precej pogosti, nabavljanje Iraznih motornih vozil itd. Ne želita stvari razpihovati, pač pa imam željo, da bi bili ljudje o teh stvareh pravilno poučeni in, da se ne bi posluževali raznih suminičenj. Torej, je potrebno izvesti širšo kontrolo nad posameznimi poslovanjem .in dokončno ljudem povedati, kaj je ha stvari. ■Ne želim, nikoimur oporekati, če si je to ali ono stvar nabavil, vendar obstoja sum,, da so »njihovim, uspehom« prispevali delovni ljudje. Prav o teh stvareh si ne upa nihče spregovoriti in javno grajati napake, če obstojajo. Imam pa še drug pomislek, če ni morda družbe-Ina zavest posameznikov navidezna le zaradi njihovih osebnih koristi. Naši delovni ljudje bi morali o teh stvareh več razmišljati in vsestransko pomagati tudi ljudskemu odboru mestne občine, da bo lahko uredil vse potreiouo za pravilno poslovanje podjetij in urejevanje pravilnih odnosov teh uslužbencev do delovnega človeka. Z današnjim zaslužkom se delovni človek edino le pošteno preživi, dočim o raznem luksuzu me more misliti, kaj šele, da bi aii ga lahko- privoščil, Napakci (in nepravilnosti je treba torej' nujno odpraviti že takoj ko se pojavijo', ne pa čakati, da bo nastala kaka večja gospodarska škoda ali pa, da bi se posamezniki izkoriščali na račun delovnega človeka. (Pozivamo vse delovne ljudi, da začno ostro kontrolo nad vsem delom; in organizacijo poslovanja pri postrežbi, da končno napravimo konec raznim manipulacijam na račun delovnih ljudi.) Izdeluje vse vrste copat najboljše kvalitete. Cene zmerne — postrežba solidna in točna. Zelo primerna darila! Za obisk se priporoča BRODAR GRETA BRODAR GRETA ŠPORTNE VESTI IJUBEUSKE »IRKE: V nedeljo, 30. avgusta se vrši mednarodno avtomobilsko motociklistično gorsko tekmovanje pod pokroviteljstvom petrolejskih podjetij »Proizvodnja nafte »Dolnja Lendava« in »Petrcil« LJubljana ter pod- 8 kajmiioni do starta in nazaj. Start bo točno ob 11. uri t&r bo uro pred pričeitfcom tekmovanja cesta za vsa motorna Vozila zaprta. Točnost programa in razne objave si bo lahko vsak ogledal v Izložbenem oknu pri mestni knjigarni. Cilj nedeljski]] avto-motoclirk jetja »Slovenija avto Ljubljana, ki bo izvedeno na Ljubelju v okviru državnega pr-stva za leto 1953. Poleg najboljših jugoslovanskih vozačev, preko 50 po številu, sodeluje še nad 30 ino-zemeev, ki v svetovnem merilu zavzemajo zelo vidna mesta. Največ prijavljencev ima Nemčija, nato Švica, Avstrija in Argentina, j i Letošnja organizacija tekmovanja bo zahtevala vsestransko poslušnost prebivalstva, ker se z oziram na kvaliteto vozačev pričakuj« rekordno število obiskovalcev. Sleherni Tržlčan naj dokaže, da se zaveda svojo nacionalnosti in naj s pravilnim odnosom do tujcev pokaže svojo kultuirmost, ki pa, Inaj ne zaide v kriva pojmovanja. Prevoz za vse udeleženca bo omogočen Nogomet: Gumar, Kranj : Ljubelj - Tržič 0 : 13 (0:6). i Prijateljsko nogometno srečanje! se je končalo z viseko zmago domačinov, kar daje jamstvo, da jej (moštvo za bližnjo jesensko prvenstvo dohro pri pravljeno. Namizni (enis: Prijateljski namizno-teniški dvoboj med TVD »Partizan« Tržič in ekipo Križev se je končal z izmago domačinov 6:4. Odbojka: Kot vsako leto se bo tudi letos vršilo odbojkarsko prvenstvo Tržiča za pokal KS Tržič. Pričakujemo, da se bo to tekmovanje prijavilo čimveč moštev iiz vseh delovnih kolektivov. OGLASI IN OBJAVE ZADRUGE, KMETOVALCI POZOR! Uredništvo »Tržiškega vestnika« si je zadalo nalogo, da bo v svojem 'listu začelo izdajati kratko problematiko iz kmetijske znanosti in tehnike. Da bi bila povezava med tistimi, ki jih te stvari zanimajo in uredništvom čimboljša, Vas vse pozivamo, da nam sporočite o katerih stvareh želite raznih pojasnil, mi pa bomo skušali vašim željam čimbolj ustreči. Od vas samih je odvisno kakšno vsebino bo imel naš list Itudi iz vprašanja kmetijstva in dela ha naši vasi. Dopise pošiljajte na Uredništvo »Tržiškega vestnika« ali jih osebno oddajte v pisarni Turističnega društva Tržič. Vse Tržičane, ki bi bili pripravljen:! sprejeti v času Ljubeljskih moto dirk kakega udeleženca na prenočišče — razume ,se, da ni treba brezplačno i— prosimo, da sporo-če svoj naslov tukajšnjemu turističnemu uradu. AMD — Tržič Turistično društvo Tržič priredi za uivod v (motorne dirke na Ljubelj: V petek, (dne 128. avgusta 1953 ob 20. uri v kino* dvorani Večer turističnih filmov in članski scsitaneik, V soboto, dnei 29. avgusta 1953 ob 20. url v kino dvorani Glasbeno plesno revijo. 'Na reviji ibo Igral veliki tržiškl plesni orkester; plesala članica opernega baleta; pihljala tržiška »iSapoa«. Vstopnice! za revijo od i20 do 40 din v predprodaji v pisarni Turističnega društva. V nedeljo, dne i30. avgusta 1953 popoldne na tržnici veselo rajanje. — Vabljeni! Vpisovanje v dnevni »Vrtec« bo '27. in 2i8. 'avgusta 1.1, od 9. Iđo 1)2. ure v pisarni »Vrtca« na gradu. Prednost imajo otroci, ki bodo ,s prihodnjim šolskim letom šoloobvezni. PREKLIC iPreklicujem besede, s katerimi sem žalil tov. Micko Rožič Iz Hudega grabna. Šlibar IFrane, Hudo KINO PREDSTAVE: Od 28. do 31. 8. 1953 — ameriški fantastični barvni film »KONEC SVETA«. Od 1. do 3. 9. 11(953 — ameriški glasbeni film »FANT S TROBENTO«. Od 4. do 7. i9. (1953 — ameriški zabavni film <»CEZ NOČ ROJENI«. Od 8. do dO. 19. (1P53 — francoski vohunski film »USTRELJENI OB ZORI«. Od lil. do 14. 9. '1953 — avstrijski zabavni film »EVA PODEDUJE RAJ«. Od (15. (dO 17. 9. 1953 — ameriški kriminalni film »POSTAJA UNION«. DROBNE VESTI Gostinsko (podjetje Tržič opozarjamo za razpravo, ki jo je objavila »Ljudska pravica-Borba« dne 19. t. m. pod naslovom »Anketa o gostinstvu«. * Vse organizacije in društva bi za-uspešno delo morale nujno predelati pismo CK ZKJ. Posamezne organizacije naj se pogovore O načinu vršenja družbene kontrole. i * Ali ste se že zanimali za potek razprav o novem zakonu državnega pravosodja? * Kaj je v Tržiču |s Svetom potrošnikov? Kdo bi nam na to vprašanje lahko odgovoril ? Ogris Andrej in Marija iz Sv. (Ane sta preteklo nedeljo v krogu svoje družine obhajala zlato poroko. —■ K redkemu jiulbileiju iskreno čestitamo! , ZAHVALA Ob tragični smrti našega sina edlnca Toneta Mckuč so iskreno zahvaljujemo vsem, kt so nam izrazili sožalje, nam na kakršenkoli način lajšali trpljenje ter vsem' številnim darovalcem vencev In cvetja, |ko sot ga spremljali na zadnji poti. Posebno tse zahvaljujemo trgovskemu podjetju Preskrba Tržič in pevcem za ganljive žaloistinke. žalujoči: oče Anton, mati Terezija In sestra Marta. NAGRADNA ZLOGOV NIČA Iz zlolgov: a — a — cl — gar — i — ja — ja — ja — Ije — ia.rm — Jen — lu — me — mre — od — ra —■ ran —■ rec — ri — ri —■ ,stra — |škr — ta ■—-Iti —> ti — ti — va -—' vi — za — ze — ža —- žl -— sestavi .10 besed naslednjega pomena: 1.. razvrščati, prupravicJ; 2. preplah; 3. vrsta polžev; 4. življenjska sila; 5. isllka, razlaga; 6. poditi, jeziti; 7. pelsem, spev; 8. prebivalec ob (vodi, ki je zelo priljubljena turistom; 9. olajšuje ribičem lov; 10. odstra<-njevaltt. , Ob pravilni rešitvi boste prall v prvi in tretji vrsti navzdol turistični poziv. Za pravilno rešitev je uredništvo razpisalo tri nagrade: 1. celoletno brezplačno prejemanje l»Tržiškega [vestnika«; S, polletno brezplačno prejemanje »Trž. vestni" ka«; 3. četrtletno brezplačno prejemanje »Tržiškega Velstnilka«. DANES DVE ... c R Pripelje so Anglež na motorju ter obstane pred grupo (radovednežev na cestnem križišču. S prstom namigne enemu v gruči, menda jel bil Janez, ter rnu začne nekaj vneto razlagati, v angleščini, končno spregovori lepo po slovensko »Bled«. TUsti, ki je bil menda »Janez«, pa se je začel tako nevarno kriviti in pripogibati do itail, da j,ei Jliahiko videl ve.s promet p* svojim hrbtom ter nato izžvečil »Nach Vel" des« ter pokazal ulico, Temu in podobnim »Janezom« čestitamo! # Predlagamo nabiralno akcijo za vse one, ki nimajo toliko (delnairja, da bi kupili svojim otrokom nekaj bonbonov, ker jih bodo morali v nasprotnem slučaju še naprej1 P0' birati za »nemškimi« avtobusi. >Tržiški veetnlkc Izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajiafelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Podgoršek Anton / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / (Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posamezna Stevlllka 16 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon at. 55. / štev. ček. računa pri NB 6alJ2i-»T«-133.