Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV^NIH LJUDI M E S TA CE LJA^ K R A J E V C E L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA Celje, sobota. 25. julija 1953 leto VI. — St. 29 — cena 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. Te dni bodo po KZ redni polletni občni zbori v prihodnjih dneh bodo po vseh kme- tijskih zadrugah v celjski okolici redni polletni občni zbori. Na njih se bodo zadružniki pomenili o doseženih uspe- hih in pomanjkljivostih svoje zadruge y prvem polletju ker kako bi najbolj uspešno vodili zadrugo v drugem pol- letju. Zato naj ne bodo ti zbori samo for- malni — samo zato, ker pač morajo biti, saj bodo morali zadružniki tudi temeljito pretresti 10-letni perspektiv- ni načrt kmetijstva, ki ga je dal v raz- pravo Okrajni ljudski odbor Celje-oko- lica. Člani zadruge kakor tudi ostali kmetovalci so dolžni, da se z načrtom seznanijo, ker ga bodo morali prav le-ti uresničevati, seveda sikladno prilikam njihovega kraja. Prav bo, da se bodo zadružniki po- govorili tudi o delu upravnih odborov in odborov za pospeševanje kmetijske dejavnosti. V nekaterih zadrugah so bili odbori in pododbori za razne pa- noge kmetijstva nedelavni — več ali manj obstajajo samo na papirju — se ne sestajajo in ne predlagajo upravne- mu odboru sklepov. V takih zadrugah se tudi razvoj zadruge ne pomakne ni- kamor naprej. Na občnih zborih naj podajo tudi nadzorni odbori kritično analizo dela v zadrugi. Ce tega sami ne bodo storili, naj zadružniki od njih zahtevajo, kajti od dela nadzornega odbora je v prvi vrsti odvisen uspeh v zadrugi. Brez pravega nadzorstva je delo v zadrugi največkrat prepuščeno samo uslužbencem, kar je tudi vzrok raznim mahinacijam, okvaram blaga, nepravilnostim, primanjkljajem, ki se često končajo z gospodarskim krimina- lom v zadrugah. Dosedanje izkušnje kažejo, da se taki pKDjavi dogajajo sko- raj vedno v zadrugah, kjer nadzorni odbori ne delajo. Zadružniki naj se občnih zborov ude- leže v čim večjem številu, saj bo od njihove udeležbe in aktivnosti na zbo- rihi odvisen tudi uspešen nadaljnji raz- Toj zadrug. Pozdravljene »Svobode« v delavskem Celju Slatinska steklatna — Steklarna Borisa Kidriča Po zaključku dopoldanskega dela programa je predsednik sindikata ste- klai-jev v svojem govoru objavil, da je izvršni svet LRS ugodil njihovi želji, da bi Slatinska steklarna nosila ime po velikem sinu našega naroda — Borisu Kidriču. S svojim govorom je dal hkrati zaobljubo, da bodo čuvali to ime, da ga bodo čuvali častno in do- ftojno ter da bodo vse svoje sile po- svetili napredku steklarne in izgradnji naše socialistične Jugoslavije s tovari- šem Titom na čelu ... Tov. Ivan Sitar je zaključil: »Ime Borisa Kidriča nas bo vselej in povsod vzpodbujalo in nam dajalo moč, da bomo znali čuvati pri- dobitve socialistične revolucije, da bo- mo znali pravilno izpolnjevati vse na- loge, ki jih bosta postavila pred nas ZKJ in naše državno vodstvo s tova- rišem Titom na čelu... Vemo, da gre- mQ pod imenom Tita vedno novim zma- gam nasproti...« Odškodnina slovenskim žrtvam nacizma? Zahodnonemški Bundestag je te dni z ■veliko večino izglasoval zakonski osnu- tek, ki predvideva denarno odškodnino žrtvam nacističnega terorja, ki so v času od leta 1933 do 1945 pretrpele fi- Eično ali materialno škodo. Svoj čas smo že poročali, da je avstrijska vlada priznala odškodnino tistim slovenskim družinam na Koroškem, ki so bile med vojno nasilno izseljene. V tej zvezi pa ee vedno ostreje postavlja upravičeno Aфrašanje, kako in kdaj se bo rešilo vprašanje odškodnine in povrnitve voj- ne škode tistim Slovencem, ki so jih Nemci za časa okupacije nasilno pre- gnali z njihovih domov v Srbijo, na Hrvatsko in v Nemčijo ter pokradli in izropali vse njihovo premično imetje. Ko se bo dokončno urejevalo vprašanje Avstrije in Nemčije, mora biti rešeno tudi vprašanje vojne škode za sloven- eke žrtve nacizma! Vsem invalidom in dru- žinskim invalidskim upravičencem bivše nemške vojske Okrajni odbor Rdečega križa Celje- •kolica, Celje je razdelil vsem občin- ■kim odborom Rdečega križa svojega območja formularje za prijavo osebnih invalidov in družinskih invalidskih epravičenoev — vojakov bivše nemške ▼ojske (1941—1945) zaradi prijave. Vsi prizadeti terena okraja Celje- *olica naj se takoj zglase pri svojem •bčinskem odboru Rdečega križa in da- ÍO tam vse potrebne podatke. E^ino na ^ način bo prijava v najkrajšem mož- nem roku opravljena in se nadaljnji *<>stopek za uveljavljanje pravic inva- lidov oziroma svojceT invalidov nem- *e vojske pri nemški vladi ne bo pre- V Rogošhi Slatini so slovesno odkrili spomenik velikemu revolucionarju, narodnemu heroju - rojahu Borisu Kidriču Govor Edvarda Kardelja] že v soboto so se v Rogaško Slatino zgrinjale množice ljudi, ko se je v Ro- gaški Slatini že razvijal program sve- čanosti. Največje množice pa so na- slednji dan prispele iz slovenske in hrvaške strani. Na žeJezniški postaji se je spraznilo nekaj píosebnih vlakov. ' ^ Rog. Slatina je bila ovita v cvetje in zastave. V tem lepem letoviškem kraju je bila ta dan zastopana vsa Slo- venija. Delovni kolektivi, množične or- ganizacije in društva so poslala k od- kritju spomenika velikega revolucio- narja svoje zastopnike. Niti slabo vre- me, ki se je kazalo že v jutranjih urah nad vso Slovenijo ni odvrnilo ljudi od slovesnosti. Do devete ure dopoldne so se množi- ce ljudi zgrinjale na dvorišče Steklar- ne, ki je bila od tal do strehe okrašena. Vsi obiskovalci, bilo jih je čez 20.000, niso našli dovolj prostora na dvorišču. Ostajali so pred vhodom v tovarno, ali pa so se povzpeli na vzpetine nad to- varno, da bi mogli videti svečanost. Na častni tribuni so se med tem zbrali najvišji predstavniki našega jav- nega življenja: Podpredsednik zvezne- ga izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko, Zdenka Kidričeva, podpred- sednik izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, Boris Kraigher in Ivan Maček, dalje Boris Ziherl, Zoran Polič, Josip Vidmar, Tomo Brejc in predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Ko- zak ter še mnogi predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in dru- štev. Navzočo nmožico in najvidnejše go- ste je v imenu OLO pozdravil podpred- sednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Krivec. Ko je godba odigrala državno himno, je pred mikrofon stopil pod- predsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj: SPOMENIK BORISU KIDRIČU JE ISTOÌRSNO SPOMENIK NAPREDNIM TEŽNJAM IN DOBI NAŠIH NARODOV ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA Tovariši in tovarišice! Postavili ste spomenik revolucionar- ju, ki je vse svoje življenje posvetil enemu samemu delovanju in enemu sa- memu cilju: borbi za pravice in lepšo bodočnost delovnega človeka, borbi za socializem. Boris Kidrič je umrl mlad, ne da bi tej borbi mogel dati vse tisto, kar ji je še hotel dati in kar ji je še bil sposobeh dati. Pa vendar, tudi to kptko življenje — prav zato, ker je bilo vse posvečeno tej borbi in ker se je odlikovalo z izredno iniciativo, ener- gijo in ljubeznijo do delovnega človeka — je vneslo prav zato v bojevni arzenal in v duhovno zakladnico jugoslovanske socialistične revolucije in socializma sploh izredno velik in pomemben delež. Zato bo ime Borisa Kidriča-Petra še trdneje kakor v tem kamnu večno vkle- sano v spomin našega delovnega ljud- stva in v velikem revolucionarnem iz- ročilu, ki ga sedanje generacije zapu- ščajo bodočim rodovom. Peter je mlad postal revolucionar, komunist. Četudi je, kakor je dejal zanj tov. Tito, izšel iz onega sloja slovenske inteligence, ki bi mu lahko osigurala udobno osebno življenje, se je — zvest svojemu prepričanju — že v najzgod- nejši mladosti odločil za drugo pot, ki je ni nikoli in niti za trenutek zapustil. To je bila naporna in trnjeva pot revo- lucionarnega socialističnega gibanja, pot borbe delavskega razreda in vsega de- lovnega ljudstva za njegovo osvoboditev izpod jarma kapitalistične eksploatacije in brezpravja, pot Komunistične partije Jugoslavije. Ta pot je vodila skozi pre- ganjanje, ječe in materialno pomanjka- nje. Toda pritisk Petra ni zlomil, mar- več utrdil, ojeklenil. Postal je borec, ki bo še poznim rodovom služil kot primer zvestobe in požrtvovalnosti v borbi za lepšo bodočnost delovnega ljudstva. NEZLOMLJIV BOREC ZA DELAVSKE PRAVICE Peter ni poznal samo neobhodnosti borbe proti kapitalizmu in njegovim političnim manifestacijam. Sovražil je tudi vse tisto umazano mešetarstvo in politikantstvo slovenske buržoazne po- litike v nacionalnem vprašanju, ki sta mu tako slovenstvo kakor jugoslovan- stvo služila samo kot sredstvo za poli- tično krepitev eksploatatorskega sistema in za izsiljevanje čim večjih privilegijev v i^ljučno korist slovenske buržoazije in njenih prirepkov. Sovražil je sloven- ski klerikalizem, ki je izrabljal versko prepričanje v slovenskih delovnih mno- žicah iEkllačno samo sa to, đa bi Jili držal v krempljih kapitalistične eksplo- atacije in zaostalosti in da bi jih raz- orožil v borbi proti zunanjemu imperia- lističnemu pritisku. Sovražil je domiš- ljavo in topoglavo slovensko inteligenč- no in malomeščansko filistrstvo, ki je igralo — in žal še igra — t;ako veliko vlogo v slovenskem družbenem življe-- nju — skrivaje svoje reakcionarno bi- stvo izza krinke gostobesednega libera- lizma — in ki se je obešalo kot coklja na vsako naprednejše gibanje na slo- venskem tlu. Sovražil je malomeščansko samoslovensko nacionalistično frazo, ki je odvajala oči naših delovnih ljudi od njihovih pravih borbenih nalog, od pra- vega bistva sodobnih družbenih naspro- tij in tendenc ter od socialističnega in- ternacionalizma in ki je s tem dejansko samo služila interesom buržoazije. So- vražil je vsake vrste nacionalistično, strankarsko, lažno-moralistično, kultur- no, gospodarsko in drugo ozkosrčnost, vsake vrste omejenost in egoizem, ki hrome rast socialistične zavesti o skup- nosti interesov vseh delovnih ljudi, ne glede na raso in jezik. BORIS KIDRIČ — VELIK HUMA- NIST IN INTERNACIONALIST Peter je bil širokogruden humanist in internacionalist, ki se je boril za delov- nega človeka sploh in ki je v sodobnem procesu notranjega gospodarskega in družbenega povezovanja ter združeva- nja vseh narodov — kot sestavnem delu socialističnega družbenega razvoja — gledal ogromen korak dalje v napredku človeštva. Zato mu njegova ljubezen do naroda, iz katerega je izšel, in do brat- ske skupnosti jugoslovanskih narodov — ki v njej ni gledal samo jamstva njihove neodvisnosti in enakopravnosti, marveč tudi neobhodni minimalni okvir, brez katerega bi bila zmaga na našem tlu nemogoča — zato mu ta ljubezen in vztrajna borba, ki jo je vodil za pravice slovenskega naroda in za skupnost ena- kopravnih narodov Jugoslavije, ni mogla zamegliti pogleda na splošni interes borbe za socializem in na nerazdvojno povezanost naše borbe s socialistično borbo mednarodnega delavskega giba- nja. In prav zato se je v naši lastni politični borbi vedno znal orientirati na tisto, kar je bilo resnično naprednega, borbenega in trajnega, a razkrinkava! je vse tisto, kar je bilo zgrajenega na lažnivi frazi, na psevdoradikalnih de- klaracijah, na orkosrčnem nacionalizma in na oportunističnem kompromisarstvo. Proti takim in podobnim pojavom in tMidencam ee Je Peter boril tudi aoaotraj delavskega gibanja. Boril se je proti tendencam reformizma in oportunistič- nega sporazumaštva z buržoazijo, pa tudi proti razrednemu sektaštvu, ki je odvajalo delavski razred in njegovo po- litično avantgardo od drugih delovnih množic. Razkrinkoval je visokoletečo in psevdoradikalno malomeščansko frazo, ki je hromila živo revolucionarno de- janje. Vztrajno se je boril proti prodi- ranju nacionalističnih in drugih tujih tendenc v delavsko gibanje. Kot bojevni tovariš je bil Peter primer zvestobe, plemenite skromnosti, iskrene požrtvo- valnosti in revolucionarne discipline. Zato je njegov delež v izgradnji komu- nističnega gibanja v Sloveniji in v Ju- slaviji ter v njegovi pripravi za revo-, lucioname naloge izredno velik in po- memben. Razumljivo je samo po sebi, da je revolucionar takih sposobnosti in takega značaja takoj spočetka moral zavzeti vidno mesto med tistimi komunisti, ki so se pred šestnajstimi leti strnili okrog tovariša Tita, da bi storili konec ne- zdravim pojavom, ki so slabili enotnost Komunistične partije Jugoslavije in z njo vred delavskega gibanja sploh in da bi aktivno orientirali delavski razred in delovno ljudstvo k borbi za njegove ekonomske in politične pravice, k ob- rambi pred navalom fašističnega im- perializma, k borbi za oblast, k socia- listični revoluciji. Tudi v tej borbi in v njeni zmagi je Petrov delež ogromen. V teku narodho- osvobodilne vojne je Peter zavzemal vodeče mesto na mnogih borbenih po- ložajih in s svojo sposobnostjo in od- ločnostjo dosegel mnoge uspehe in mar- sikatero zmago v odločilnih političnih in vojnih bitkah. Ime Borisa Kidriča je zato nerazdvoj- no povezano z uspehi in zmagami na- rodnoosvobodilne vojne in naše socia- listične revolucije. Isto velja tudi za povojno socialistično graditev, v katero je Peter vložil vse svoje sposobnosti in vso svojo energijo. Njegova neumorna ustvarjalna iniciati- va je vnesla v naš družbeni in gospo- darski sistem celo vrsto bitnih elemen- tov, ki bodo trajno ostali sestavni del zakladnice socialističnih izkušenj in te- orije o socialistični graditvi. To zlasti velja za razdobje po resoluciji Komin- forma, ko smo stopili z večjo odločno- stjo in hitreje na pot samostojnega so- cialističnega ustvarjanja in ko je bilo predvsem potrebno teoretično in prak- tično obračunati z birokratizmom. Brez slehernega omahovanja se je postavil Peter na Titovo stran, kajti edino to je bila stran jugoslovanskega delovnega ljudstva. V tej borbi je Peter izredno močno razvil svoje sposobnosti. Njegov delež v teoretičnem in praktičnem tra- siranju naše socialistične poti je postal trajna last vsega jugoslovanskega de- lovnega ljudstva. S svojo sposobnotjo in energijo na odgovornih položajih, ki jih je zavzemal, je veliko doprinesel, da smo tako uspešno in tako hitro pre- magali gospodarske težave, v katerih smo se znašli zaradi agresivne sovjetske antijugoslovanske akcije, in da danes lahko z optimizmom in s polnp uverje- nostjo v zmago velikih ciljev, ki smo si jUi zastavili, zremo v bodočnost. VELIK DELEŽ V BORBI ZA SOCIALIZEM Vse življenje Borisa Kidriča je po- temtakem tesno povezano z borbo na- šega delovnega ljudstva proti sistemu eksploatacije in zatiranja. Izvir njegove (Nadaljevanje na 2. strani) Svečane proslave ob dveh praznikih ч Celju v ponedeljek je bilo Celje že navse- zgodaj okrašeno z zastavami. Po izlož- bah so razstavili slike, kipe in zastave ter napise »Živel 20. julij, Dan mesta Celja« in »Živel 22. julij, Praznik vstaje slovenskega ljudstva«. SLAVNOSTNA SEJA MESTNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV Zvečer je bila v dvorani Ljudskega gledališča slavnostna seja Mestnega od- bora Zveze borcev. O začetkih upora v Celju in bližnji okolici, o nastanku celj- ske čete, o osnovanju Osvobodilne fronte je govoril predsednik MO ZB tovariš Hilbert KamUo. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA HiSl PRI DEBELJAKOVIH Takoj IX) končani seji so navzoči od- šli na Ljubljansko cesto, kjer so se zbrali pred hišo, kjer so stanovali De- bel j akovi, še drugi meščani. Tudi šta- feta, ki je pretekla celjske ulice pred začetkom svečanosti, je že čakala. Zbranim je sipregovorila edina preži- vela članica skupine ljudi, ki so leta 1941 v tej hiši ustanovili odbor Osvo- bodilne fronte za mesto Celje, tovarišica Marica Frecetova, Po končanem govoru so odkrili spo- minsko ploščo, ki bo spominjala Celjane na ta veliki dogodek. PROSLAVE OB PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Na večer pred Praznikom vstaje so Celjani po dolgem času spet lahko vi- deli parado športnikov. Od Glazije pa po glavnih mestnih ulicah so korakali športniki društev »Partizan«, »Kladi- var«, »Železničar«, »Beton«, Ljudska tehnika in še drugi. Povorko sta sprem- ljali dve godbi na pihala. * Z nastopom mraka so po okoliških hribih zagoreli kresovi, rezki streli so odmevali po mestu in rakete so osvet- ljevale nebo. Proslava »Dneva vstaje« je bila v Mestnem parku ob veliki ude- ležbi Celjanov. O pomenu »Dneva vsta- je« je govoril tov. Logar Božo. Naslednji dan, na Praznik vstaje, so Celjani zapuščali mesto. Lepo vreme jih je zvabilo v naravo. Obiskali so razne partizanske kraje, n. pr. Dramlje, Prebold, kjer so odkrili spomenik žrt- vam, mnogi so šli v Šmartno v Rožni dolini in še kam. Ta dan jih je spet spornnU na preteklost, ko je Celje v težkem položaju nastopilo pot k zmagi. 22. JULIJ V PREBOLDU Svečanost, kakršna je bila v Preboldu na Dan vstaje, in veličastnost spomeni- ka, ki je bil ob tej priliki odkrit, terjata in tudi zaslužita gotovo mnogo več, ka- kor tole bežno notico. Toda ker je re- dakcija že zaključena in ker bomo o tem tako ali tako poročali v prihodnji èteviUd, pač mora biti za sedaj dovolj. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953: Stev. 29 Pogled po svetu v čaru in žaru zakasnelega poletja praznujemo Slovenci Dan vstaje, ne sa- mo zato, da se spomnimo in proslavimo največji dogodek v naši zgodovini, mar- več tudi in predvsem zato, da se ob tej priložnosti znova zavemo svoje na- cionalne, socialne in človečanske po- membnosti. Kot tak je Dan vstaje ma- lega narodiča, ki se je komaj zbudil na enem od najbolj občutljivih polo- žajev v Evropi, tudi pomemben zu- nanjepolitični dogodek. Duh, ki ga pre- veva, razširja naša država tudi po sve- tu, kar se je pokazalo zadnje čase spet v atenskih razgovorih, ki so bistveno poglobili sporazum med balkanskimi državami in potrdili zgodovinsko upra- vičenost ankarskega sporazuma. Po širnem svetu pa v diplomatskih akcijah in drugih mednarodnih dogod- kih ne pride do veljave pretresljivi krik po miru, ki si ga želi ogromna večina človeštva, a do njega priti ne zlepa ne zgrda ne more. Washingtonska konferenca je pokazala znova vsa na- sprotja, ki ogrožajo svetovni mir, pa tu- di nasprotja zapadnega bloka. Sestanek štirih, ki si ga je zamislil Churchill, se je odmaknil praktično v nedogled, z drugo besedo »malo bermudska« kon- ferenca se je končala s prav tako rev- nim rezultatom kakor vsi dosedanji po- izkusi za sklenitev svetovnega miru. Nemčija, ki je pri tem glavno vpra- šanje, pa bo ostala v enakem položaju in spominjala ves svet, da stojita na planetu dva imperializma do zob obo- rožena, od katerih nobeden ne mara narediti mirovne kretnje, ne mara po- kopati bojne sekire. Spet je prišlo na dan vprašanje evropske obrambne skupnosti, ki se ji upira predvsem fran- coski parlament, dobro vedoč, da je to instrument, ki bo z ameriško pomočjo odvzel Franciji v Evropi še tisto be- sedo, ki jo je doslej imela. Ameriški voditelji se vse predobro zavedajo, kako sta oba evropska kolonialna imperija več ali manj odvisna od dolarske po- moči. Tako Indokina kakor Egipt sta za Dullesa in njegove finančnike dober adut, ki so ga tudi na konferenci spret- no in brez posebnih ozirov uporabljali. Sodeč po tew., do učinkovite konference štirih sploh ne bo prišlo, če pa bo pri- šlo, se utegne zgoditi, da bo le bled odsev tistega, kar si je z njo Churchill zamislil. Tako se je torej s to konfe- renco zgodilo tisto, kar se godi s ko- rejskim premirjem, za katerega — pri- znajmo — ni pravih zunanje političnih pogojev, tudi če bo podpisano. Svet za- res živi v znamenju Pan Mun Joma. Mnogo lepih besed, v žepu pa — figo, da se izrazimo banavzično. Vsi časopisi se intenzii:no bavijo z rusko oziroma sovjetsko temo, z vpra- šanjem, ki ga je že Gogolj v Mrtvih dušah tako silovito zastavil in obdal morda z пекоИкзџо primesjo nacional- nega misticizma. Kam bo zdrvela ma- tuška Rusija po Stalinovi smrti, še nikomur ni jasno, vidi se le, da se gode tam velike reči. Gode se pravzaprav povsod, toda te se nam zde večje in skrivnostnejše, ker imajo kljub vsem- obveščevalnim kanalom take in dru- gačne narave občutek, da stojimo pred orjaško sfingo. Zato tolikšna pozornost sveta ob velikih premikih notranjih sil v SZ. Zrušiti v državi moža št. 2, kar je Berija bil, ni lahka stvar. Ce se zgo- di, je treba pomisliti na nek proces pred dogodkom in po dogodku. In ta proces je tisto, po čemer brskajo zu- nanje politični komentatorji. Doslej ni- smo slišali še ničesar, kar bi pokazalo, kam merijo uvodniki moskovske »Prav- de«, pisani v znanem suhoparnem žar- gonu z iitrjenimi floskulami. Manj tragičen in manj skrivnosten je boj za oblast v Italiji, kjer je svojo osmo vlado spet sestavil de Gasperi. Imenujejo jo hermafroditsko, ker njen program zaudarja na levico, njena se- stava in praksa pa odločno na desnico. Za nas končno ni važno, kako dolgo življenje ji je namenjeno, važneje je to, da se italijanska orientacija nasproti nam ni prav nič spremenila. Prehod Zdravstvenega doma v СеЦи v družbeno upravlianje V ponedeljek popoldne je bila na Mestnem ljudskem odboru seja Zdrav- stvenega doma, ki so se je udeležili tudi zastopniki celjskih podjetij in usta- nov. Na seji je bil predan Zdravstveni dom v družbeno upravljanje. V začetku seje je bil določen upravni odbor, ki šteje 11 članov, ki zastopajo celjska podjetja in ustanove, predsedoval bo odboru sodnik tov. Bele Marijan. Upravnik Zdravstvenega doma tov. dr. Lovšin Janez je uvodoma razložil naloge Mestnega zdravstvenega doma in pomen prehoda te zdravstvene usta- nove v upravo delovnih kolektivov, na- to pa podal poročilo o dosedanjem delu Zdravstvenega doma in o težkočah, ki ovirajo njegovo delo. Problem zdravstvene službe zelo trpi zaradi pomanjkanja prostorov. Nepri- merne so čakalnice, v katerih čakajo na pregled ljudje z raznimi boleznimi in ni izključeno, da se v teh čakalnicah prenašajo tudi nalezljive bolezni. *V diagnostični stanici ni primerne kopal- nice. Primernih prostorov nimata Re- ševalna postaja in Dečji dom. Za Dečji dom bi bilo potrebno zgraditi novo stavbo. Premajhni prostori so tudi na zobni kliniki. O tem gre mnogo pritožb. Težek problem so stanovanja za zdrav- stvene delavce. Specialistov v Celju zaradi pomanjkanja stanovanj nimamo. Slednji od časa do časa prihajajo od drugod, kar zdravstveno službo močno podražuje. Velik problem so plače zdravstvenih delavcev. Zelo slabo so plačane bolničarke, ki se s svojimi pre- jemki ne morejo dovolj hraniti. Njih delo pa je naporno in ni čudno, da jih je že nekaj obolelo za tuberkulozo za- radi nezadostne prehrane! V Celju nimamo zdravnika okulista. Skoraj 2000 zavarovancev čaka na pre- gled oči in predpis očal. Resno se bo treba baviti s problemom obratnih ne- zgod, ki so povzročile do sedaj že okrog 31,000.000 dinarjev škode. In tako je tovariš upravnik navedel v svojem po- ročilu še mnogo težkoč, ki jih bo po- trebno v interesu brezhibne zdravstvene službe čimprej odpraviti. Tovariš dr. Lovšin je predočil še naloge upravnega odbora, ki bo moral skrbeti za dobro upravljanje te zdrav- stvene ustanove. V celjskih zdravstvenih ustanovah deluje 130 sistematiziranih in 25 hono- rarnih uslužbencev. Omenjeno je büo, da stane oskrbni dan na diagnostični stanici 715 dinar- jev. Da bi se stroški oskrbnega dneva na tej stanici lahko znižali, bi se mo- rala dvigniti kapaciteta. To pa je za- radi pomanjkanja prostorov nemogoče. Mnogi nedostatki bodo odpravljeni šele potem, ko bo končno dograjena stavba, namenjena celjskim zdravstvenim usta- novam, ki čaka na dograditev v suro- vem stanju že več let. Kot posveljpvalni organ upravnega odbora in upravnika MZD je bil na seji imenovan strokovni svet, ki šteje 14 članov, vodil pa bo ta svet tovariš dr. Lovšin. Nekaj besed o celjskem kruhu... Nešteto pregovorov, rekov in ljud- skih modrosti poveličuje kruh: Dober je kot kruh. Kruh mi je odjedeL De- lam za vsakdanji kruK Opazuj ga kako reže kruh, pa boš videl kakšen je. Ve- riga teh rekov pove, da je kruh za člo- veštvo postal nekak poj m življenja. Ravno zaradi tega ni čudno, da so ljud- je ravno za kiruh najbolj občutljivi. RAZBURJANJE ZARADI KRUHA V TOREK _ V torek, dne 21. julija je uredništvo sprejemalo svojevrstne obiske. Žene- gospodinje so nam nosile kazati hlebč- ke kruha. Na lastne oči smo se pre- pričali, da je bila kvaliteta hlebcev enaka (morda le drobna razlika) če- prav je bila cena zelo različna. Hlebec je stal v enem primeru 34 din za kg, v drugem primeru pa 50 din. Ker je bilo tokrat razburjenje rapravičeno, je uredništvo napravilo nekakšno »pre- isikavo«: CENE BI NEKAKO ODGOVARJALE Zene so trdile, da je cenejši kruh iz moke po 34 din z enako ceno za kg, medtem ko je kruh p>o 50 din iz moke, ki stane 37 din. Ugotovili smo, da to ni res. Pri podjetju »Žito« so pokazali obe vrsti moke. Primerjali smo jih. Razlika je bila očitna za oči in med prsti. Polbela moka, ki ima ceno 34 din je temnejša, vsebuje več otrobov, medtem ko je moka 0-g bila skoraj po- polnoma bela, brez vsakršne rumenka- ste pike, ki so značilne za moko z več- jiim odstotkom otrobov. Jasno je torej, da bi se ta razlika morala prav tako odražati pri kruhu. Podjetje »Žito« ima v prodaji na debelo troje vrste moke. Polbelo po 34 din, 0-g po 50 din in be- lo po 60 din. Bele moke pekarne ni- majo za peko kruha. Imajo le prvi dve vrsti. V trgovinah, bo verjetno cena malo višja. Drži torej, da je razlika v ceni razumljiva, seveda če je kruh de- jansko tudi iz teh vrst moke. NEKAJ, KAR MORAJO TUDI PO- TROŠNIKI UPOŠTEVATI Pri vseh teh razlikah v moki pa je objektivna težava. Moka prihaja iz vseh vetrov, iz različnih mlinov, pa tudi kvaliteta pšenice je različna. Zato stroge enotnosti pri kruhu ni mogoče doseči. Veliko je pri tem odvisno tudi od nakupovalcev. Le-ti bi morali biti bolj natančni. Moka ni sol, ki je vedno enako slana. To velja tudi za mline. NAPOSLED ŠE O KRUHU V GO- STINSKIH PODJETJIH Prav imajo, ki pravijo, da gostilna ni pekarna in da mora tudi pri kruhu go- stinstvo imeti zaslužek. Vendar tako drastičnih razlik v ceni ne bi smeli do- voljevati. V pekarnah so žemlje po pet dinarjev, v gostilni je ne dobite izpod 10 dinarjev. Pri štrucah je zadeva ista. Nož, če je oster, reže zelo tanke kose. Razumeli bi ceno zemljam na primer 7 do 8 din v gostinskih lokalih, toda 100% nabitka, ta je prehuda. Ce bi tujec meril naš standard po zemljah, bo imel ravno za enkrat napačne j šo sliko o njem. In končno. Ce pridejo vmes težave, ki jih ni mogoče obiti, bi morali pro- dajalci kruha obrazložiti, zakaj, kako dolgo bodo težave. Sedaj pa se dostikrat zgodi ravno nasprotno. Prodajalci do- stikrat govorijo stvari, v katere niso prepričani. Dobra postrežba, vljudnost in prepričevanje stori dostikrat slabše blago za dobrega. Odkritje spomenika Borisu Kidriču v Rog. Slatini (Nadaljevanje s 1. strani) sposobnosti, kot vodećega revolucionar- nega borca, je bil prav v tem, da je razumel te težnje delovnega ljudstva, da jih je znal izraziti, da je vselej znal najti njihove prave predstavnike in da je dajal vsakemu koraku žive revolu- cionarne akcije prednost pred vsako še tako gostobesedno politično deklaracijo. V takih ljudeh kot je bil Boris Kidrič se je dejansko izrazila borbena težnja in volja cele generacije delovnega ljud- stva, ki ji je pripadla zgodovinska na- loga, izvršiti odločilen revolucionarni preobrat k socializmu. Zato je spome- nik, ki ste ga postavili Borisu Kidriču, obenem spomenik težnjam in borbi na- šega delovnega ljudstva v času, ko je pisalo najsvetlejše strani svoje zgodo- vine. ZMAGA NAD LAZMI IN KLEVE- TAMI Petrovo življenje je ugasnilo sredi ene najtežjih in najodlečilnejših bitk za socializem, pa vendar v trenutku, ko je zmaga na naših lastnih tleh, ki ji je on toliko mnogo doprinesel, že bila zago- tovljena. Čeprav imamo storiti še mno- go, smo vendarle danes v razvoju so- cialističnih odnosov že tako daleč, da nobena sila ne more več obrniti kolesa zgodovine nazaj, ne h kapitalizmu, ne k državno-kapitalističnemu birokratiz- mu. Osvobojena energija in iniciativa delovnih množic žene in mora gnati kolo zgodovine samo naprej, k vse več- jemu razmahu proizvajalnih sil, k vse večjemu gospodarskemu razcvetu, k vse širši in bogatejši afirmaciji družbenega samoupravljanja. Toda v zadnjem času smo v svoji so- cialistični borbi dosegli še eno zmago, zmago na mednaroi^pem terenu. Naša socialistična stvarnost, otipljivi rezul- tati naše socialistične prakse in teorije so zmagali nad kampanjo klevet ffin laži v službi stalinovskega imperiali- stičnega hegemonizma. In ne samo to. V samem carstvu Stalinovega birokrat- skega despotizma se dogajajo stvari, ki pričajo, da so tudi tu socialistične sile vse aktivnejše in da so že začele pre- bijati oklep državnokapitalističnega de- spotizma. O tem ne govori samo gibanje delavskih množic v Vzhodni Nemčiji, na Češkem in drugod, in ne samo take spremembe, kakršne so nastale na Madžarskem, marveč tudi dogodki v sami Sovjetski zvezi. Tu imam v mislih zlasti padec takega stebra stalinovske NKVD-jevske tiranije, kakršen je bil Berija. Ne glede na to, kakšne cilje imajo Malenkov in ljudje iz njegove skupine in kako daleč bodo hoteli iti ali bodo prisiljeni iti v rušenju Stali- novega sistema, moramo vendarle ugo- toviti, da je pozitivno že samo dejstvo, da se novi ljudje ne morejo utrditi na čelu sovjetske države drugače kot s podkopavanjem moči in vloge NKVD- jevskega stroja, ki je bil steber Stali- novega despotizma. Bodočnost bo pokazala, na koga se bodo ti novi ljudje poskušali opreti. Mnogo izbire nimajo: ali nova NKVD in vojne klike, ali delovne množice. V prvem primeru se bo kriza sistema sa- mo poglobila in zaostrila v svojih obli- kah in sredstvih, v drugem pa bodo potrebne koncesije delovnim ljudem in več demokratizma, a s tem se bo pritisk demokratičnih in socialističnih sil na postojanke birokratskega despotizma in državnega kapitalizma še bolj povečal. Skratka, sistem, ki so ga hoteli v imenu socializma agresivno vsiliti našemu de- lovnemu ljudstvu, se je sam znašel v težki notranji krizi prav v trenutku, ko konkretni rezultati vse bolj zgovorno potrjujejo pravilnost socialistične poti, po kateri mi hodimo, kakor tudi demo- kratične in miroljubne socialistične po- litike, ki jo mi vodimo doma in na področju mednarodnih odnosov. Zato mi danes lahko z zadovoljstvom ugotav- ljamo ne le naše lastne uspehe in zmago v borbi proti tujemu agresivnemu pri- tisku ter za socialistične in demokra- tične odnose v naši lastni deželi, mar- več tudi prebujanje in krepitev novih socialističnih sil v deželah sovjetskega bloka, ki postajajo vse večja opasnost sistemu, kakršnega so hoteli nam vsi- liti. Prav nič ne bom pretiraval, če rečem, da so v tej smeri mnogo do- prinesli tudi neomajan odpor jugoslo- vanskega delovnega ljudstva proti sov- jetski agresivni antijugoslovanski akciji ter njegovi uspehi v graditvi socializma in demokratičnih političnih oblik na naših lastnih tleh. Dogodki so potemta- kem izredno hitro pokazali ne le to, da je jugoslovansko delovno ljudstvo na čelu s tovarišem Titom dobilo veliko moralno in politično zmago, marveč tu- di to, da imajo njegovi uspehi v prak- tični socialistični graditvi in njegov so- cialistični odpor proti hegemonističnim tendencam sovjetskega birokratizma iz- redno veliko moralno in politično moč, ki sega daleč preko naših meja. Peter teh rezultatov naše borbe ni dočakal, toda trdno je verjel, da bodo doseženi, kajti boril se je in delal je za to, da bi oni bili doseženi. Zato je tudi s temi rezultati Petrovo ime ne- razdvojno povezano. Tovariši in tovarišice! Čuvajte spomenik Borisa Kidriča in veliko socialistično stvar, za katero se je on boril tako, kakor je on čuval in branil vaše interese, interese'^^delovnih ljudi. Spominjam se ga dobro, ko je pred dvajsetimi leti prihajal iz Rogaške Slatine na sestanke tedanjega Pokrajin- skega komiteja KPJ za Slovenijo v Ljubljano in vselej prinašal celo vrsto problemov iz borbe slatinskih steklar- jev in slatinskega delovnega ljudstva sploh za njegove interese. Z mladeni- škim žarom in ljubeznijo do delovnega človeka je razvijal svoje predloge, kako naj komunisti podpro, organizirajo in vodijo to borbo, da bi bila uspešna. Zdaj Peter ne bo več prihajal med vas. Toda tale spomenik vas bo bodril in vzpodbujal, kakor vas je nekoč Peter sam. Vzgajajte svoje otroke na Petro- vem spominu in primeru. Učite jih ži- veti in delati za delovnega človeka in za socialistično skupnost delovnih ljudi tako, kakor je živel in delal Peter. Večna slava velikemu revolucionarje Borisu Kirdiču. Po končanem govoru tov. Edvarda^ Kardelja so na slavnostno tribuno pri- korakale partizanske patrulje s po- zdravi iz bližnje án daljoj e okolice Ro- gaške Slatine... Vodja patrulje, ki je raportiral tov. Edvardu Kardelju, je poudaril, da so obiskali partizanske kraje, kjer je svojčas deloval veliki pokojnik Boris Kidrič... Ko so zatem zaigrali Intemacionalo, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj odkril spomenik, ki ga je po zasnovi arh. Viktorja dan- za izdelal akademski kipar Boris Kalin. Spomenik Borisa Kidriča, ki je prvi spomenik velikemu revolucionarju in stoji v preddvorju steklarne, in sicer med dvema ploščama, na katerih je zapisan na eni strani prevzem gospo- darskega upravljanja po delovnem ko- lektivu, na drugi pa so zapisana imena za svobodo padlih žrtev in talcev faši- stičnega terorja ... Spominu Bor.isa Ki- driča se je vsa Rogaška Slatina, vse štajersko in slovensko ljudstvo ter za- stopniki iz sosednje Hrvatske poklonilo z enominutnim molkom. Nato so v dolgi vrsti krenili mimo spomenika zastopniki najrazličnejših množičnih organizacij, delovni kolek- tivi, ki so položili pred spomenik ven- ce; pevski zbor celjske »Svobode« pa je zapel nekaj pesmi. PISMO IZ MARIBORA ali nekaj besed o Mariborskem tednu in modni reviji Pred nekaj dnevi so se zaprla vrata jubilejnega, desetega Mariborskega te- dna, ki je močno razgibal Maribor, verjetno pa še močneje osušil žepe ve- selim Mariborčanom in pa marsikate- remu gostu, ki je preveč užival do- brote Mariborskih gostincev. Opis mariborskega tedna bi pravza- prav ne smel pričeti z veselim delom, temveč bi moral pričeti resno. Salo na stran — pričnimo. Letošnji Mariborski teden je dosegel po obiskovalcih re- kord, saj ga je videlo preko 120.000 obiskovalcev, kar je prineslo, če po- množimo s 40 dinarji in če bi vsi pla- čali vstopnino, točno 4,800.000 dinarjev. Razstava sama je privabila 176 trgov- skih, industrijskih ter obrtnih podjetij, katera so razstavila svoje proizvode. Močan poudarek prireditve je bila tek- stilna industrija, ki je v Mariboru iz- redno razvita in ki je pokazala vrsto lepih in kvalitetnih proizvodov. Na razstavi je bila izredno šibko zastopana obrt, znatno močnejša pa kovinska in- dustrija, ki je zasedla prostore velike dvoriščne barake, dočim je lahko indu- strija in trgovina razstavljala v pro- storih Unionske dvorane. Ljudska teh- nika pa v pritličju šole, kjer sO bili lansko leto razstavni prostori. Razum- ljivo, da taki prostori, kakor velika le- sena hala in stara Unionska dvorana, zelo poslabšajo celoten izgled in aran- žma razstave. Paviljoni posameznih podjetij pa so bili lepo urejeni — pred- njačila pa je z okusnim aranžmajem tekstilna industrija. Mislim, da ne bom krivičen če zapišem, da je bil celoten izgled letošnjega mariborskega tedna precej pod obema celjskima povojnima razstavama. Na razstavi je bila zelo močno zastopana industrija poljedelj- skih strojev s številnimi novimi proiz- vodi jugoslovanskih tovarn ter uvozna podjetja s številnimi uvoženimi stroji. Ta del razstave je vzbudü mnogo za- nimanja. Od celjskih podjetij so razstavljali: Tehnometal, Tovarna organskih barvil, Metka, SAD ter Juteks iz Žalca. O komercialnih uspehih je bilo čuti zelo različne komentarje, vendar ka- kega izrednega komercialnega uspeha podjetja niso imela. Vse pogodbe tudi niso bue registrirane. Izgleda, da je najboljše odrezala tozadevno kovinska stroka, potem tekstilna in končno ži- vilska, ki pa zaradi pričakujpčega pad- ca cen niti ni mogla imeti velikih ko- mercialnih uspehov. * Seveda ni manjkala neizbežna vinska poizkušnja, kjer ti pa niso znali po- vedati čigava je (iz kataloga je to sicer razvidno) in pa dva velika veselična prostora, kjer- so mariborski gostinci spretno dodali na svoje običajne cene še kakega kovača, da ne bi bilo »iz- gube«. Za plesalce so igrale zvečer kar tri godbe — veselični prostor pa je bU izredno velik in je bilo na njem vsak večer po več tisoč ljudi. Seveda niso manjkala razna zabavišča, vrtiljaki in komedianti tako, kakor je pač ob takih zadevah že stara navada. Glede cen pa moram povedati, da so celjski gostinci znatno zmernejši, pred- vsem pri pijačah. Vino so prodajali v Mariboru najraje po ceni okoli 250 din, kar bi pomenüo, da imajo 100% pri- bitke na nabavne cene. Mogoče so tudi kake izjeme — v?eh gostiln seveda nismo obiskali. Povsod so igrale godbe, mladina pa pleše pozno v noč... Posebna privlačnost Mariborskega tedna je bila Modna revija, ki se je vršila vsak dan v prostorih kavarne Astoria. Pa ne mislite, da je bila to revija velikega obsega, kakršne smo gledali zadnja leta v Celju. Obleke je komentiral Zlatko Zei, 5 minut je za- bavala Prleška Micka, na klavirju pa je spremljal ves program prof. Breznik. Sedaj pa še nekaj vrstic o reviji sami, ki bodo gotovo 2^nimale naš ženslci svet. Revija bi pravzaprav lahko nosila naziv oblačUna mesto modne. Prikaza- nega pa je bUo zelo veliko, 95 raznih modelov, upoštevajoč številna otroška oblačua in plašče. Značilnosti revije: precej kombinacij z dvodelnimi oble- kami, solidni dekolteji s prostimi ra- mami, široki pasovi, predvsem črni in veliki slamniki v naravni in črni barvi. Največ ženskih oblačil, ki so bila tudi znatno skrbneje izdelana, kakor moška. Moške obleke in ženski plašči, pred- vsem ohlapni niso pokazali ničesar zna- čilnega, razen dveh čednih pokončnih, širokih ovratnikov ter dveh praktičnih ženskih balonskih plaščev, z ovratni- kom tako krojenim in zloženim, da se po potrebi spremeni v kapuco. Kake posebne značilne barve ni bilo opaziti — precej pa je büo oblek v raznih niansah zelene barve; krila so bua ve- činoma široka, z naborki in velikimi žepi. Garniture za plažo so bile poka- zane tri, dve bolj zanimivi. Ena od teh s pleteno volneno dvodelno rujavoze- leno kombinirano kopalko — in široko progasto zeleno jopico in velikim slam- nikom, druga iz progaste tiskovine, bo- lerom, prostimi Iramenl in enodelno kopalno obleko iz istega materiala brez naramnic ter ruto, ki je imela nad očmi »šild!« Popoldanske ali coctail obleke so bile zelo solidne, z naborki in širokih кгД, vse s klobukom. Od velikih večernih bi omenili, da so bile vse s prostimi ra- mami, ugajale so predvsem temno rdeča ozka, s širokim, zadaj prosto zavezanim pasom ter zelo široka^ svetlozelena s srednjim dekoltejem in črnim pasom — klasična obleka starih valčkovih časov. Ugotoviti pa moramo, da so bili vsi modeli opremljeni z odgovarjajočimi čevlji —• največ bele barve, rokavicami, torbicami, skratka z vsem potrebnim.. Številne kulturne in športne prire- ditve so dopolnüe razstavo in revijo -p tako, da lahko rečemo, da je bü Ma- riborski teden kot celota lep prispe- vek in odraz razvoja našega gospodar- stva in tujskega prorneta v severnem delu naše države. Prireditelji so vlo- žui nemalo truda za izvedbo letošnjega mariborskega tedna, ki je postal tra- dicionalen ter bo prej ko slej velese- jem našega severnega področja in tek- stilne industrije. Drugače pa v Mariboru pridno zidajo, modernizirajo trgovske in gostinske lo- kale ter grade novo tržnico. Cene so na mariborskem trgu nižje od celjskih, v špecerijskih in pa v manufakturnih trgovinah, enake ali pa nižje, izbira večja. Dovolj je belega in črnega kru- ha, peciva po 5 din pa kolikor hočeš in ne samo žemelj, tudi kiflčkov, ma- kovih štruc in slanikov, kar je v Се1јш še navečja redkost. Povsod čutiš ritem močno razvitega industrijskega mesta, ki ima vse pogoje za áe večji razvoj. -, Vran, Stev. 29 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953 Stran 3 Savinjska četa Priobčujemo nekatere odlomke iz spominov na partizanske dni, ki so neposredno vezani na junaško pot Savinjske čete. Te spom,ine je napisal partizan Zupane Ludvik-lvo. 20. julija 1941 sem prišel zadnjič iz službe. Svojo namero sem zaupal le nekaterim tovarišem ... Doma sem si hitro napolnil nahrbtnik z najpotreb- nejšimi stvarmi. Potem sem odšel v Mi- gojnice k tovarišu Petru Šprajcu, s ka- terim sva se dogovorila za zborno me- sto zvečer ob osmih v hrastovem go- zdičku nad vasjo. Kje se bomo zbrali potem vsi, sva dobro vedela ... Nekaj dni pred tem se je izvršila pri nas prva akcija, ki je bUa znanilka boja proti okupatorju in hkrati opomin, da na naši zemlji ne bomo trpeli ne nemških napisov in ne Nemcev samih. Ob dogovorjeni uri sva se torej s Petrom sestala na dogovorjenem mestu. Počakala sva, da se stemni in da pride še Cilenšek Rudi in nekaj mladincev. Toda kmalu naju je presenetil v bližini strel. Ni naju zmotil, čeprav so bili Nemci le kakih petdeset metrov od na- ju. (Delali so namreč preiskavo pri Zu- pancu Ediju). Ker sva zaman čakala, sva se podala dalje, na drugo zborno mesto. Zbor je bil v bližini kmeta Kru- šca v Migojnicah ob Savinji v nekem jarku... Bili smo vsi, toda te vse bi lahko preštel na prstih... Po kratkem posvetovanju je bü organiziran pohod proti Dobrovljam. Büo nas je petnajst: Vit)otnik Albin (Strgar), бргајс Peter (Slave), Raček Pongrac (Matevž), Raček Nandi, Letonja Jože (Golob, pozneje Kmet) Reberšak Vili (Cuk, pozneje Ra- do), Sevšek Matija, Kelhar Franc, Ur- bašek Vinko (Cene), Vipotnik Anica in Micka, Lapajne Franc in žena Anica, Strnad in jaz z imenom Ivo. Krenui smo v objem dobroveljskih vrhov ... Na terenu so zaradi dela ostali še: Cilenšek Rudi (Urankar) in njegova žena Julka (Betka) s hčerkama Nado in Lavro, Šprajc Peter (Jur) in Pečnik, ki se mu je kasneje priključil še La- pajna. Vseh prvih partizanov je bilo torej enaindvajset. Nekaj dni pozneje so se nam priključili še nekateri tova- riši iz Št. Pavla ... Sledile so prve manjše akcije: za- gorelo je v Levcu pri Celju, gorelo je v Gotovi j ah, Polzeli in Šmartnem ob Paki. Po teh akcijah so postali Nemci ak- tivnejši; spoznali so, da gre za organi- zirano delo in so zato pomnožUi in raz- širili svoje postojanke. Kmalu se je savinjska četica okre- pila tudi z novimi partizani. Vodstvo čete je prevzel Letonja, njegov brat Lado pa mu je pomagal, kajti bil je zelo iznajdljiv in izkušen vojak. Kmalu po likvidaciji kmeta Ma- tevžka, ker nas je zasledoval ter nas hotel za vsako ceno predati Nemcem, smo dobili tudi zvezo s trboveljskimi partizani. 22. avgusta smo krenili preko šent- pavelskih vrhov v smeri proti Kam- niku ... Cez dan smo dobili točne po- datke o položaju Werkschutz komande, kje so stražarji in koliko je orožja. Na- pad je bil dobro pripravljen in določen za večer od 23. na 24. avgusta. Odredili vSmo dve grupi, ki naj bi napadali, eno manjšo pa za zasedo proti Žalcu, ter dve za zasedo na poti od rudnika proti vasi Zabukovci____ S prvim mrakom smo krenili. Prva grupa je šla preko Britnih sel, se spustila v bližini nek- danje Malusove trgovine čez cesto ter odšla proti Zabukovci, tako da je pri- šla do Werkschutz komande z vrha in sicer od zadnje strani. Po isti poti je šla tudi zaseda, ki je zavzela položaj v bližini Turnška. Ostali smo krenili v smer Kurje vasi. Grupa, v kateri sem bil jaz, je bila odrejena za napad v smeri separacije rudnika, mimo rudni- ških barak direktno na Werkschutz komando. V razdalji pet metrov drug od drugega smo obšli Majcenovo kme- tijo ter krenili po poti čez Smrekar- jeve travnike. Rudniške barake smo obšli desno ter se na grebenu za ba- rakami razporedili v strelce. Preskočui smo jnali odvodni kanal in že je vsak ležal za svojim vagonetom. Morali smo čakati vse dotlej, dokler prva grupa ne napade in ne vrže bomb skozi okno te »komande«. Prva grupa je morala ne- opazno priti do zadnje strani, vjvati stražarja pred kantino ali pa mu vsaj preprečiti pobeg, nato pa navaliti z bombami skozi okna in zavzeti sobo, v kateri so spali »verkšuci«. V primeru, da bi nudili Nemci nepričakovan odpor, ali pa da bi načrt spodletel, bi jim mi krili umik ter tolkli direktno v okna in vrata stavbe»... Napad ni docela uspel in" komandir Kmet je odredU umik. Umaknili smo se po isti poti kot smo prišli. Med potjo so nekateri od jeze razbili šipe na hiši enega zagri- zenih hitlerjancev, Drobeža. Na Britnih selih smo se zopet vsi sešli... Tu smo morali potem ugoto- viti, da napad vendarle ni docela uspel, a da je kljub temu vlü precej strahu tamkajšnjim hitlerjancem in Nemcem samim. Bila je zaplenjena prva puška, ki smo vanjo vrezali peterokrako zvez- .do z datumom; v moralnem pogledu pa smo si pridobUi novih simpatizerjev. Minevali so dnevi in pripravljali smo nove načrte... Treba je bUo namreč minirati progo v Penku pred Šošta- njem. Se pred tem je bila poslana pa- trulja na Smohor, kjer je likvidirala izdajalca Krampuža in njegovo ženo. Ob koncu meseca avgusta smo posla- li na teren tudi vse ženske, kajti pohodi so bui zanje prenaporni, toda že po nekaj dneh so ujeli Nemci v Seščah pri Lukancu vse, razen Vipotnikove Anice, ki jim je ušla. 18. septembra zvečer je zletela že- lezniška proga v Penku v zrak. Po akciji je krenUa patrulja v paške vr- hove,, kjer se je vodja Mirko z njo ustavil pri kmetu Hramec Francu, ki jim je sicer prinesel hrane, vendar jih je kmalu zatem tudi izdal in spopad z Nemci "je bil neizogiben. Po prvih ra- falih je padel Nadi, lažje ranjen je bü še^prajc, ostali so se rešili... Tako smo 19. septembra doživeli prvi večji udarec. Izgubili smo prvega borca, mladeniča dvajsetih let, ki je vso svojo mladost preživel v trdem delu. Bil je hraber in zvest tovariš, ki so ga Nemci odpeljali v Šmartno, kjer je pokopan. Ko smo po teh akcijah dobili ukaz, da se zberemo na Dobrovi j ah vsi sa- vinjski in revirski partizani (bilo nas je okoli štirideset), je prišel med nas tudi Franc Rozman-Stane. Na Šta- jersko je bil poslan, da bi proučil delo štajerskih partizanov, in je tudi pre- vzel vodstvo... V mesecu avgustu pa je važen še dogodek, ki je terjal skoraj vso Celjsko četo, ki jo je vodU Vili Slander. Savinj- ski četi sta se pridružila le dva in sicer Peter Stante-Skala in tov. Modras- Skvarča ... Potem smo se odpravui dalje proti Šoštanju in proti Grmadi, kjer smo se sestali z junaško pohorsko četo... in tako smo bili 6. oktobra skupaj vsi štajerski partizani. 7. oktobra nam je Stane povedal bliž- nje naloge .— napad na Šoštanj, in si-j cer s ciljem, da bi likvidirali glavne j šoštanjske izdajalce..., miniranje mo-\ stu čez Pako pred Šoštanjem, požig j žage ter orop nekaterih hitlerjanskih' trgovin (rabili smo namreč srajce in,' druge stvari). Razdelui smo se v šest; skupin in odšli v napad ... Nekako ob \ enajsti uri ponoči je zletel v zrak most,^ nad Šoštanjem se je zasvitalo, ko je- zagorela žaga... trgovine so se na ši- roko odprle tudi prebivalstvu Šošta- nja ... zaorile so piätrtizanske pesmi... in mesto je bilo svobodno, toda le za pet ur... 25. oktobra smo dobui ukaz za napad na Cmakovo graščino, s ci- ljem, da bi ujeli graščaka, njegovo ženo ter nemškega Sturmführer j a Bobeka, da bi zažgali žago s skladiščem lesa. Akcija je uspela v celoti. Likvidirani so bili vsi trije zagrizeni kulturbundovci in izdajalci in zgorela je tudi žaga... Potem smo se podali zopet na Do- brovle, kjer smo pri Cretu doživeli prvi večji spopad. Nemci so se počasi pomikali po globokem snegu proti nam, mi pa smo le čakali ugodnega trenutka in povelja... Ko so se nam dovolj približali in ko je hkrati padlo po- velje ter so zaropotale strojnice, je v okupatorjevih vrstah nastala prava ba- bilonska zmešnjava. Nemci so začeli begati ter se pomikati nazaj proti robu gozda ... Toda na skrivnem so prihajala nova ojačenja. Vnela se je ponovno bitka, ki je trajala cele štiri ure in vi- deti je bilo, ko da Nemci Dobrovelj sploh ne nameravajo zapustiti, zato smo sklenui, da jih zapustimo mi. Iz- gub na naši strani ni bilo; Nemci pa so imeli okoli trideset mrtvih in še več kot toliko ranjenih ... Kasneje smo zve- deli, da so Nemci ubUi Lukanca Av- gusta iz Šešč, ki jim je ta dan padel v roke... Bua je trdna tema, ko je prevzel vodstvo pohoda tovariš Miha. Bil je to krvavi pot in bilo je treba priti v naj- večjem snegu iz Dobrovelj v šentjurske hribe... Nazadnje smo le prispeli v dolino, s previdnostjo prekoračili glav- no cesto ter zavili v smeri proti Sent- j'uriju.-.. Nenadno in nepričakovano smo naleteli na Nemce, ki so povzročili ločitev naše čete v dve grupi: prva se je še isto noč prebila proti Grižam, dru- ga pa se je znašla na Črnem vrhu pri nekem kmetu... Zjutraj pa je začelo na Dobrovljah močno pokati; Nemci so ta dan privlekli gor okoli dva tisoč mož, ki so se z vso suo vrgli na naše tabo- rišče, toda tu so našli le posmrtne ostanke Cmakove družine in nekaj konj. To popoldne smo tudi zvedeli, da smo na Črnem vrhu izdani, zato smo se pripravili za umik... S prvim mra- ; kom nas je* tamošnji domačin Cankar, povedel v dolino... Nemci so bili pre-j pozni in po noči napornega pohoda smo j se znašli v najtoplejšem kotičku naše; doline, med najboljšimi in najbolj za-! vednimi ljudmi. Nastanili smo se pri treh kmetih v Grižah, kjer smo našli i tudi ostale tovariše ... 1 Ali upoštevamo vsa določila in uredbe o vajencih Niso redki vajenci in vajenke, ki bi že sedaj in bodo verjetno tudi ob za- ključku šolskega odmora povedali, ver- jetno mnogi tudi zamolčali, da jim de- lodajalci niso dali predpisanega eno- mesečnega letnega dopusta. Že takoj po izidu nove uredbe o vajencih in tudi pozneje so . posamezni mojstri, zlasti privatnega sektorja, ostro nastopili pro- ti tej novi uzakonjeni pravici vajencev in se tudi v praksi ne ravnajo po tej uredbi. Nekateri gredo mimo vsebine 15. člena uredbe, ki pravi, da imajo vajenci vsako koledarsko leto pravico do tridesetdnevnega plačanega dopuštaj med poletnimi šolskimi počitnicami in do osemdnevnega dopusta med zimski-1 mi šolskimi počitnicami. Gredo tudi mi- \ mo predpisov, ki določajo za neupošte-^ vanje teh predpisov denarno kazen odi 10.000 dinarjev ali do 15 dni zapora. i Inšpekcija dela pri Okrajnem Ijud- ' skem odboru Celje-okolica je obve- ščena, da nekateri vajenci še niso na- stopili letnega dopusta, da so nekateri izkoristili samo polovico ali manjše število delovnih dni in da se nekateri vajenci in vajenke bojijo zahtevati od svojih moj'òtrov ceiroleten po uredbi predpisan dopust. Uredba o vajencih nalaga mojstrom in vajencem polno dolžnosti in pravic.^ Teh pravic ne sme vajencem nihče vze-, ti, kakor je tudi dolžnost, da izvršujejo vse naloge, ki jim jih uredba nalaga. Dolžnost in pravica vajencev je, da se zglasijo in prijavijo neupoštevanje] predpisov glede dopustov, predvsem pa,' da pri svojih mojstrih zahtevajo, da jim' omogočijo do konca šolskih počitnic uporabo celotnega letnega dopusta. OLO Celje-okolica Inšpekcija dela Izgubljena delovna doba pri obnovi Obnova na Kozjanskem je zajela ve- liko število nepriučenih delovnih moči, ki so opravljale predvsem zidarska, te- sarska in podobna dela. Obnovitvene zadruge so imele mnogo dela in truda, preden jim je uspelo, da so ustanovile redne delovne skupine, da so jih lahko razvrščale po potrebi na gradiMščih. Pohlep po večjem zaslužku je skupine večkrat tudi razbil. Zlasti prva leta jih ni büo malo, ki so se izogibali plače- vanju socialnih prispevkov in v neki meri tudi uslužbenskega davka. Rajši so delali samositojno in šli tja> kjer se jim je nudila boljša hrana in dosti pi- jače. Male kmete, ki so živeli v ozkih prilikah in so nekateri bili vezani celo na živilske karte, je ta ozkosrčnost pri obnovi slabila in jih zapostavljala, da niso mogli v obnovi napredovati. Danes, ko se nekateri teh samostoj- nežev bližajo letom, ko jim bodo moči popuščale, se kesajo, da so se ves čas izogibali rednemu delovnemu razmerju, ker bi jim pri končnem štetju delovne dobe izgubljena leta prav dobro služila. Marsikdo se je sedaj spomnü, da je bü pred drugo svetovno vojno zaposlen bo- disi v rudnikih v inozemstvu in doma ali kje drugje in jia bi jih delovna doba pri obnovi lahko pomaiknila za lestvico naprej k predpisanim službenim letom, če ne hi bili ločeni od zavarovanja. Je pač tako, da je treba skupnosti tudi nekaj prispevati, če hočeš iz nje zaje- mati. To spoznanje je sedaj seveda pre- pozno, je pa vendarle poučno za po- sameznike, ki delajo na deželi v drob- nih, priložnostnih podjetjihu Vzipodbu- jali se bodo med seboj na pravice in dolžnosti enih kakor drugih. Letni ples Kladivaria -. NAJVEČJA DRUŽABNA PRIREDI- TEV LETOŠNJEGA POLETJA Letošnje poletno družabno mrtvüo bo pregnal velik letni ples, ki ga bo pri- redilo atletsko društvo Kladivar dne 1. in 2. avgusta v vseh prostorih in vrtu svojega doma na Sp. Lanovžu. Kakor smo izvedeli se pogajajo pri- reditelji za izvrsten program. Upajo, da jim bo uspelo zagotoviti nekaj naj- boljših pevcev — solistov ljubljanske opere. Pravtako nameravajo priredi- telji pokazati deset najlepših oblaču z letošnje mariborske modne revije. Ko to poročamo se še vršijo pogajanja za čim kvalitetnejši program. Prireditelji pravijo tudi, da bo vstop dovoljen vsa- komur ter se posebna vabüa sploh ne bodo razpošujala. Zaradi izrednega zanimanja in ome- jenega števua vstopnic je sklenü pri- reditelj, da se bo vršila prireditev v soboto, dne 1. in v nedeljo, dne 2. av- ; gusta, obakrat z istim programom in ob i 20 uri. \ O prireditvi bomo še poročalL PO GLEDALISEIH FBEDSTÂVÂH NA FBVEH ZLETO .SVOBOD" OD 18. DO 29. YÜ. „Nam ni za denar, nam je za to, da bi posredo- vali kulturo čim širšemu krogu ljudi..." Sobota, 18. julija. Škof ja vas. Na Za- družnem domu nabit plakat vabi k Nušićevi veseloigri »Navaden človek«, ki jo uprizori delavsiko prosvetno dru- štvo »Svoboda« iz Li boj. Kazalci na uri se p>omikajo že proti uri začetka pred- stave. Toda pred vhodom v dvorano stoji le sladoledar in okrog njega nekaj otrok... Ura je že več kot osem, a ljudi v dvorani bi lahko na prste prešteli. — »Treba bo malo počakati,« odločijo li-" bojs.fci svobodaši. Da bi skrajšali čas do začetka pred- stave, stopi v akcijo njlihov instru- mentalni sekstet. Ni to niikak klasični godbeni ansambel — dve violini, kla- rr.net, harmonika, kitara in berda — in njihovo veselje do muzike jih druži ko- maj mesec dni, pa so že kar vigrani. Njihove koračnice in valčki vabijo k posluhu in zaslužijo odobravanje. Dvorana se polagoma ipjolni. Do de- vetih je je nekako polovica zasedene. Muzikantom še ni zmanjkalo veselih poskočnic... Končno naznani zvonec začetek. Pred zaveso stopi režiser, pove vsebino in obrazložil smisel igre ter opraviči za- kasnitev: »Hoteli smo, da bi se zbralo čim več gledalcev. Toda nam ni za de- nar, nam je le za to, da bi posredovali kulturo čim širšemu krogu ljudi...« Muzikanti zaigrajo svojo ouverture, za- vesa gre narazen lin igra se začne. Scena iz škofjevaških kulis, ki slu- žijo za vse prilike: na levi nekaj zim- skega gozda, na desni vogal hiše, v ozadju vas pod planinami, tu in tam veja prave akacije... Igralci govore .po knjigi in po svoje in igrajo vse prej ko lahkotno in sproščeno. IVfeh Ivan predstavlja okroglega trgovca Arso, Zupane Milica njegovo prijazno ženo Marijo, novinka Mastnak Sonja njuno zaljubljeno hčerko Zorko, Šular Darko, ki je obenem režiser, pa njunega sina Dušana, Germanàk Franc revmatičnega samca Vićentija, Gotej Jože sanjavega pesnika Žarka, njegovo mater, ljubez- nivo vdovo Zofijo pa Steble Frančiška, Coki Ivan zabavnega gazdo Micića, Pe- trovič Ivanka pa njegovo dobro ženo Perso, a Zupane Silvo služabnika Ni- kolo — sami rudarji in keramiki... Člani ocenjevalne komisije se spo- gledujejo in majejo z glavami, le dve- ma, trem nastopajočim nekaj prizna- vajo, morda glas, morda izraz. Ura se je nagnüa že proti polnoči, ko se oder tretjič, se pravd zadnjič za- grne. Konec. Piskanje klarineta dn brundanje berde pospremi odobrovo- ljene gledalce iz dvorane na sveži zrak in domov. Ocenjevalna komisija oma- huje, da bi šla med igralce. V zadregi je, kaj bi igralcem povedala, da bi se poslovili brez zamere. Ali naj hvali? Ali naj graja? Tu zmaga Nušić: »Ini naj bo jasno, da je tudi navaden člo- vek vreden ljubezni.« V družbi teh za gledališko umetnost vnetih ljudi, mine ljudskoprosvetne za- stopnike vsa uradnost, pravzaprav ka- pitulira pred njihovim svobodaškim in igralskim tovarištvom, pred njihovo pripravljenostjo za nadaljnje udejstvo- vanje in pred njihovo žejo po kr.itiki in zlasti po pouku — vrline, vredne spo- štovanja in zgledovanja, ki izzovejo ob- ljubo, da jih bodo v jeseni prišli na- učit vsaj šminkanja in izgovarjave. Nji- hova ljudskoprosvetna prizadevnost ne more biti pripuščena sami sebi. »Tu, med ljudmi, so steze življenja; tu jih velja iskati.« Nedelja, 19. juL'ja zvečer. Dvorana Ljudske prosvete. Večer pomeni ofi- cialni začetek zleta »Svobod« z dolgo pričakovanim nastopom dramskega od- seka celjske »Svobode«. Slavnost v Ro- gaški Slatini in' naliv sta preprečila, da bi bila dvorana zasedena vsaj čez po- lovico. Na sporedu je Vinka Bilenca drama v treh dejanjih »Ugasle oči«. Drama, ki še ni dolgo, odkar je bila uvrščena v izposojevalnico »Ljudskega qdra« LPS, pa je doživela že lepo število uprizo- ritev. Tema: Žena med narodnoosvo- bodilno vojno, ki zaradi maščevanja nad možem in sle po uživanju zaide na pot izdajstva. Nosilko zgodbe posestnico Tono, pol kmetico, pol meščanko igra Stegnar Dragica. Stegnarjeva je igralka, toda tej vlogi še nedorasla. Pri njenih letih in postavi jo kaže zaposliti z mladost- nimi vlogami. Njeno domala brezhibno obvladanje teksta je kazilo prečesto ne- potrebno poudarjanje posameznih be- sed. Ramšalk Ivo predstavila Heinza. V maski, v postavi in glasivno odgo- varja liku polizanega dn načičkanega Hitlerjevega oficirja — volka pod ovč- jo kožo. V bodoče se mora bolj spopri- jeti s tekstom in izgovarjavo ter kret- njo vskladiti z besedo. Treznega in raz- sodiiega soseda Matevža igra Jeršič Ivan. Njegov zunanji izgled sicer sodii v okolje dejanja, vendar to pot vloga zahteva mlajšo moč. V vlogah starej- ših kmečkih korenin pa bo Jeršič ved- no zadovoljil. Matevževo deklo Meto predstavlja Marija Zeletova: v obrazu in besedi ponosno in uporno kmetico- delavko. Mlinarjev Cvetko obeta s svo- jim pristnim vaškim pastirjem Tine- tom uporabnega karaktemega igralca. Režiser — Rudi Travner. V prihod- nje se bo moral seznaniti še s kompo- zicijo predstave, se bolj posvetiti mi- zansceni in tudi opremi. A na splošno? Na splošno je pred- stava zadovoljila in uspela proti priča- kovanju. Vredna bi bila večjega obiska. G. G.. Maturanti učiteljišča so se vrnili in se zahvaí¡u¡e¡o Hladen dan je bü. Brezštevilni oblaki na nebu so zagrinjali poletno nebo. Na- rava je vzbujala v ljudeh otožnost, zla- sti še v takšnih, kot smo bili tedaj mi: trudni od dolgega potovanja smo legli po svojih domovih v postelje in nehote so nam uhajale misli v našo bodočnost in v bližnjo preteklost. Zakaj v našo bodočnost? Zato, ker se prav s tem dnem, ko smo zadnjikrat kot štiruetni sošolci zbrani v razredu di- jakov, končuje to lepo dijaško življenje in vsak že vidi samega sebe sredi dela, ki ga je doslej opravljal pod vodstvom svojih, požrtvovalnih vzgojiteljev. V svoji bližnji bodočnosti bo moral biti samostojen vzgojitelj otrok in tudi vzgojitelj samega sebe. In zakaj v bližnjo preteklost? Deset dni potovanja po naši lepi domovini je za nami. Vsem je še živo pred očmi vsak kos naše zemlje, ki so ga v času ekskurzije videle naše oči, tako zgodo- vinske znamenitosti obmorskega mesta Pule, kjer se je prav v času naše eks- kurzije — vršu v mogočnem amfiteatru festival. Od tod nam uhajajo spomini na Reko, ki nam kot naše največje ob- morsko pristanišče pomeni vrata v šir- ni svet, v Bakarac, ki ves kipi v ve- selju okrepčujočih se otrok našega de- lovnega ljudstva, v Crikvenico, ki s svo- jo lepoto že od daleč vabi ljudstvo v goste. Dalje se spominjamo Splita, ki je z bujnim Marjanom, lepim prista- niščem, z mogočno Dioklecianovo pa- lačo in danes se razvijajočim delom mesta zasluženo opevan »biser našeg mora.« Zelja, da se seznanimo še z dru- gimi kraji naše domovine, nas je gnala še dalje in tudi naši spomini se ustav- ljajo tam, v »zemeljskem raju« — Dubrovniku, ki s svojo bujno vegetacijo in privlačnimi stavbami ter prelepim Lokrumom presega vsa naša primorska mesta. Dubrovnik pa nam je bü hkrati tudi slovo od sinjega Jadrana, svojo pot smo sedaj nadaljevali po kopnem. Tu smo opazovali lepi bosanski svet, se ustavüi v industrijsko in arhitektonsko izgrajajočem se Sarajevu. Od tod smo nadaljevali pot preko industrijsko zna- ne Zenice po mladinski progi in dalje ob Savi ter spoznali tudi glavne značu- nosti našega Panonskega nižavja. Preko Zagreba in Zidanega mostu smo prišli končno v Celje in domov. Ta ekskur- zija je močno utrdila in razširila naše znanje o naši domovini, kjer bomo, raz- škropljeni po njej, vršili častno nalogo: vzgajali naš mladi rod. Ko smo zopet doma, se iskreno za- hvaljujemo vsem, ki so nas gmotno podprli in nam omogočui to ekskurzijo. Toplo zahvalo izrekamo Svetu za kul- turo in prosveto pri vladi LRS ter OLO: Ljutomer, Novo mesto, Trbovlje, Krško, Šoštanj in Slovenj Gradec. Mirnik Marija OBSOTELSKO TURISTIČNO DRUŠTVO S SEDEŽEM V CELJU je imelo dne 14. julija v posebni sobi hotela Evropa svoj ustanoimi občni zbor. Že pred zadnjo svetovno vojno je marljivo delovalo v Celju tujsko prometno društvo za šmarsko-rogaško- kozjanski okraj, prirejalo pogoste avto- busne izlete zlasti v obsotelskih in prekosotelisikih krajih ter tako širilo poznavanje te prometu nekoliko od- maknjene 'pokrajine, p>oleg tega je iz- dajalo razglednice in potopise o tem turističnem območju. Sedaj so se pri- like nekoliko spremenile, saj je pwstal bivši šmarski okraj del okraja Celje- okolica, poleg tega je čisto jasno, da je vsako društveno delovanje za sipozna- vanje teh krajev, neprimerno laže iz Celja kot centra, da je tukaj več mož- nosti za kulturno razdskavanje in go- spodarsiko usitvarjanje, in tako so se iniciatorji odločili, da ustanove prav v Celju društvo za obsotelski predel okra- ja in so tako podobni ustanoviteljem društva za Belo Krajino, ki so si izbrali za svoj sedež Ljubljano. Sotelska dolina, ki ima že sama ne- pričakovano pestro kulturno in važno gospodarsko preteklost, pa je postala v osvobodilnih bojih nam še posebno znamenita. V bodoče pa se obetajo poleg končne elektrifikacije teh krajev tudi regulacija So tie, gradnja ceste in železnice ob Sotli itd. Propagando za te kraje je prevzela sedaj Obsotelsko turistično društvo, ki mu je obljubljena .pomoč od Turistične zveze Slovenije v Ljubljani ter podpora od Gostinske zbornice za okraj Celje- okolica poleg podpore, ki jo je že dal in še nadalje obljubil v kulturne na- mene okraj Celje-okolica. S. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953^ Stev. 29i Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU NA STAREM GRADU NADALJUJEJO OBNOVITVENA DELA Ko so oživeli v Celju Olepševalno društvo, sli je to društvo med drugimi nalogami zadalo tudi nalogo, pričeti z obnovitvenimi deli na razvalinah Sta- rega gradu, za ohranitev katerih se v več ko dvajset letih ni storilo ničesar. Razvaline so vedno bolj propadale, močno poškodovane pa so bue v času okupacije, saj so bombe padale narav- nost na grajsiko dvorišče. In tako je Olepševalno društvo sklenilo, da to na- logo z vso vnemo izvede. Z obnovitvenimi deli letos nadalju- jejo. Obnavljajo obaidje ob dvoriišču, kjer so bili viteški turnirji, obnavljajo stopnice, ki vodijo v glavno grajsko stavbo in še mnogo drugega. V načrtu je za letos tudi popravilo Frlideilikovega stolpa, katerega vse štiri ogale bo treba betonirati, da se tako prepreči razpa- danje. Znano je, da je kmet Gorišek, ki je pred davnimi leti kupil razvaline celjskega gradu, lomil iz stolpa kame^ nje, ki ga je uporabljal za zidarvo hiše, ki stoji pred vhodom v grad in je bila do nedavna še last šolsikih sester. Po- pravilo stolpa bo stalo težke vsote. Ka- kor že znano, je Olepševalno društvo pri vhodu v razvaline uredilo tudi okrepčevalnico, kjer se obiskovalci gra- du lahko po zmerni cenli okrepčajo s pijačo in jedilii:. M. C. ALI SE MORAMO RES KOPATI V UMAZANI SAVINJI? Celjani nimamo sreče, da bi se lahko kopali v modernem ali pa vsaj primer- nem bazenu, temveč smo navezani na našo Savinjo. Žal je Savinja letos spet tako umazana, da se človeku kar gabi. Pred vojno je bila Savinja bistra in čista, lansko leto je bila tudi še kar nekam znosna — letos pa ... Toliko je bilo pisanega o tej stvari, pa ni bilo do danes še nobenega uspeha. Pozivamo vse merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da se to nemo- goče stanje popravi, urede čistilne na- prave, delovnim ljudem pa omogoči ko- panje v čisti Savinji. NESREČNA LJUBLJANSKA CESTA Lansko leto je bila asfaltirana Ljub- ljanska cesta od Šlandrovega trga pa do Medloga. Poglejte si danes to cesto, kako izgleda! Ali smo investirali v to cesto toliko milijonov zastonj? Ali je to kvalitetno ali pa vsaj solidno delo? Zakaj se na ta cesto nasiplje pssek, namesto da bi se pravilno popravila z asfaltom. Menimo, da smo upravičeni zahtevati odgovor na gornja vprašanja. Kaj nam bo odgovorilo podjetje Slo- venija-ceste, ki je cesto delalo? Kaj nam bo odgovorila Sekcija za vzdrževanje cest ali ustanova, ki je cesto prevzela? V interesu turističnega razvoja in ko- munalne dejavnosti terja Olepševalno društvo Celje upravičeno te odgovore! VRT PRED IL GIMNAZIJO Vrt pred II. gimnazijo kliče pridnih rok, Plevel raste vedno bolj divje ter bo kmalu prerasel pota, ki so bila nekoč posuta s peskom. Tudi travica bi potre- bovala malo nege, in mogoče bi tudi nekaj cvetlic pomagalo olepšati okolje II. gimnazije. Le malo dobre volje in nekaj ur dela pa bo izgledalo drugače. PROSTOR MED KOVINSKIM PODJETJEM IN EKONOMSKO ŠOLO Med Kovinskim podjetjem in Eko- nomsko srednjo šolo je zelo lep še ne- zazidan prostor, katerega uporablja Ko- vinsko podjetje. Nič nimamo proti temu, da se na tem prostoru dela, vendar pa mislimo, da bi bilo prav, če se po kon- čanem delu pospravi ter odstrani vsa nepotrebna navlaka. V isti hiši kakor Kovinsko podjetje ima svoje prostore tudi fotograf. V nje- govi izložbi pa so razstavljene že nekaj let ene in iste sLike, šipa je počena in tudi ne preveč čista. Nauk naj bi bil enak kakor za II. gimnazijo. OKNA IN VRATA NA POSLOVNIH PROSTORIH MLEKOPROMETA Ko dđnes že obdelujemo ta del mesta, so nas zbodla v oči vrata in okna na obratnih prostorih Mlekotprometa. Po- seben poudarek in okras k tej sliki pa predstavljajo »rolete«. Res, da ni Mle- kopromet dobičkanosno in bogato pod- jetje, vseeno pa mislim, da bi zmoglo to investicijo ter bi lahko uredilo vrata in okna, pa bi zgradba izgledala precej drugače. No, upajmo, da bo tako! CESTA PRI OKOLIŠKI ŠOLI Cesta pri bivši okoliški šoli, ki prečka Ulico 29. novembra, je doživela letos investicijska dela. Po zunanjem izgledu je bila položena kanalizacija — morda tudi plin ali voda. To je bilo seveda koristno — vendar bi bUo prav, da se cesta po končanih delih zopet izravna in uredi ter odstrani odvisen material. To zadevo bi si lahko mogoče tudi ogle- dala gradbena inspekcija in krivce ka- znovala, da bi v bodoče svoja dela na cestah v redu dokončali, seveda, če to spada v njeno pristojnost ter če so po- dani potrebni razlogi... iz Celja IPAVČEVA ULICA!? KMcaj v opomin tistlim, ki zamore j o, da ulica ne bo več takšna, kot je, in vprašaj tistim, ki upajo — na njihovo upanje — da bo uliica kmalu takšna, kot mora biiti. Nemara zapleteno povedano — toda v bistvu zelo enostavno. Odkar je Kersniikova ulica v popra- vilu, je Oblakova hudo obremenjena. Celoten promet SAP avtobusov, tovor- nih avtomobilov podjetja Prevozništvo, vključno celotni promet tovarne Metka, 2ična in Etol je preusmerjen na Ipav- čevo ulico in je navezan izključno na njo. Posledice so — luknje in blato, ki občutno škodujejo vozliiom in povzro- čajo nemalo škodo, da ne pripoveduje- mo o p>ešcih, ki so tako rekoč v stro- gem mestnem področju blatni do glave. V pojasnilo ni odveč, če navedem, da ni dolgo tega, kar je bila Ipavčeva raz- kopana — če se ne motim, so polagali plinovod — toda popravljena ali vsaj vzpostavljena v staro stanje ni bila. Zavedam se, da bi bilo preveč, če bi zahtevali asfalt ali beton. Ne, tega ne zahtevamo. Zahtevamo pa, oziroma že- limo, da bi bila cesta vsaj normalno nagramozena in zravnana. Ne želimo ničesar drugega kot tisto, kar imenu- jemo normalno vzdrževanje. Naše mne- nje je, da to ni preveč, niti odveč — ampak celo nujno. ALI JE PIVO ŠE LJUDSKA PIJACA? Svojčas smo bUi vajeni slišati, da je pivo ljudska pijača. Saj si je delovni človek dostikrat lažje kupil čašo piva, kakor vina. Prišli pa smo tako daleč, da pivo navadnemu smrtniku ni več dosegljivo. Saj stane vrček piva že tudi 56 dinarjev, pivo v steklenicah pa po- nekod že 70 dinarjev! Vsak gostinski obrat navija cene pivu po svoje. To je ropanje potrošnikov, ki se mu mora na- praviti že enkrat konec. NOVE SVETILKE V PARKU PRI POSTAJI V parku pri postaji so po dolgi vrsti let zopet zasvetile nove svetuke, ki se prav čedno prilegajo temu okolišu. Po- hvala gre mojstru tov. Umeku, ki z veliko vnemo in marljivostjo skrbi za razsvetljavo našega mesta in tudi tam, kjer je potrebno kaj olepšati! DROBNE NOVICE Tudi na zboru volivcev za teren Jo- žefov hrib so se volivci izrekli z odo- bravanjem za notranje posojuo, ki ga bo razpisal Mestni ljudski odbor za gradnjo prepotrebnih šolskih poslopij na periferiji našega mesta. Pred leti je nekdo izdal nalog, da se morajo odstraniti na naših pokopali- ščih nemški napisi s spomenikov. Po- misUi takrat niso na to, da se taka stvar ne da urediti v nekaj dneh, ker bi bilo za tako delo potrebnih mnogo, kamnoseških delavcev. In tako so si takrat ljudje pomagali na ta način, da so v skoraj vseh primerih pomazali nemške napise na spomenikih, katerih je mnogo. In tako stanje je, z malo izjemami še danes. V tej stvari je treba nekaj urediti. Kaj neki si mora misliti tujec o naši kulturi, če slučajno zaide na celjska pokopališča. GIBANJE PREBIVALCEV V CELJU od 13. 7. 19. 7. 1953 V tem času se je rodilo v Celju 19 dečkov in 21 deklic. Poročeni: Lazar Vj^ekoslav, tov. delavec in Hribernik Marija, tov, delavka oba iz Celja; Ceh Fran- čišek, nameščenec in Pečolar Alojzija, kuha- ric, oba iz Celja; Lesjak Josip, vodovodni in- stalater iz Planinske vasi, Trbovlje in Strnad Terezija, kuh. pomočnica iz Celja; Sibanc Ru- dolf, čevljar in Osojnik Jožefa, bol. strežnica, oba iz Celja; Verbuč Vincenc, trg. pomočnik iz Celja in Legvart Marija, trg. pomočnica iz Frankolovega; Maček Martin, veterinarski ab- solvent iz Celja in Mrnuh Marija, študent bio- logije iz Таџотја ob Savi^ Javornik Anton, av- toklepar in Oblak Angela, gosp. pomočnica, oba iz Celja; Stanta^ Franc, ključavničar in Žleznik Silvestra, tov. delavka, oba iz Celja. Umrli: Bremec Amalija, gospodinja, stara 73 let iz Planine; Kresnik Ivan, upokojenec, star 62 let, iz Celja; Peperko Lucija, gospodinja, stara M let, iz Celja; Balant Anton, mlinar, star 68 let, iz Braslovč: Bakarič Ivanka, stara 4 leta, iz Pregrade; Turnšek Ivan, kmetovaíec, star 4% let, iz Šmarja pri Jelšah. Vsako soboto in nedeljo navrtu Hotela „Union" ples KONCERT zabukovške „Svobode" v Libojah v nedeljo, dne 12. t. m. je priredila zabukovška »Svoboda« v novi libojski prosvetni dvorani letni celovečerni vo- kalni koncert. Nastopile so vse tri sek- cije: moški, ženski in mešani zbor. V prvem delu so prevladovale bor- bene in delavske pesmi za moške zbore, med katerimi sta najbolj ugajali Zaj- čeva »Slava delu« in Venturinijeva »Mi vstajamo«. Sledil je nastop ženskega zbora, ki je dovršeno odpel šest pesmi. Tretji del koncerta je obsegal umetne in narodne pesmi, ki jih je nad vse zadovoljivo (bolj kot prvi del) zar>el močno in prepričljivo moški zbor. Ob- činstvo so zlasti navdušile Vodopivčeva »O večerni uri«, Mirkova »Na trgu«, Maroltova »Kosa« in dalmatinska na- rodna v Simonitijevi priredbi »Plovi, plovi«. Pri slednjih dveh, ki ju je mo- ral zbor ponoviti, je doživel posebno topel aplavz solist-tenorist Slavko Pa- dar. Program je v četrtem delu zaključil mešani zbor z Adamičevima »V snegu« in »Lip>o« ter s Flajšmanovim »Tri- glavom«. Vsi trije zbori so z discipliniranim nastopom in čistim izvajanjem obšir- nega programa (20 pesmi) želi spontano in navdušeno priznanje. Moški zbor, ki je močno pomlajen, daje poroštvo, da bo llahko dostojno nadaljeval svetle kulturne tradicije predvojne zabukov- ške , »Svobode«. Seveda so tu še hibe, kot n. pr. v ne dovolj prepričljivo čisti intonaciji, nejasni izgovorjavi vokalov »i« in »e«, medtem ko sta dinamika in agogika zbora že kar na lepi višini. Ženski zbor, ki je mlad, pa je bil proti pričakovanju dobro vpet, ima čist glasovni material in je kljub začetni tremi s svojim prvim javnim nastopom zelo uspešno prestal »ognjeni krst«. Mešani zbor bo kot sinteza obeh po- samičnih zborov vedno dostojno za- ključeval nastope zabukovških pevcev in pevk. Dirigent zborov Drago Predan, ki je znan po svojih nastopih z žalskim gimnazijskim zborom, je, dal vse od sebe, da bi vdihnil odpetim pesmim »dušo«, kakor pravimo. L. 30 LET DELA prosvetnih delavcev v Šmartnem v Rožni dolini V nedeljo, dne 12. julija je bila v pro- svetni dvorani lepa in prisrčna sloves- nost. Občinski ljudski odbor je skupno z množičnimi organizacijama počastil tukajšnjega šolskega upravitelja Vinka Požar ja in njegovo ženo Ivanko za 30-letnico njunega delovanja na kul- turno prosvetnem polju v Smartnem v Rožni dolini. V nabito polni dvorani ju je pozdravil predsednik občine, se jima zahvalil za njuno delo in sE>oročil, da sta izvoljena za častna občana tukajšnje občine. V znak priznanja jima je po- klonil častno diplomo. V lepih in toplih besedah se jima je zahvalil še eden njunih najstarejših učencev, že mož v letih. Orisal je delo obah slavij en cev kot uspešno in po- žrtvovalno delo prosvetnega delavca, ki že 42 let uči in vzgaja mladi rod v p>o- štene in napredne ljudi ter zavedne državljane. Požar jeva pa sta vzgajala tudi odraslo mladino v kmetijsko-go- spodinjskih tečajih, z igrami in drugimi kulturnimi prireditvami, kar je v krat- kih besedah naglasil še zastopnik igral- ske družine. Pevski zbor je v pozdrav zapel nekaj pesmi. V besedah, ki jih je spregovoril šolski upravitelj in se zahvalil za iz- kazano pozornost, kakor v celotnem poteku je bila izražena prisrčna pove- zanost našega učitelja s svojim ljud- stvom. DOLGI REPI pred pekarnami in mesnicami V zadnjem času se spet pojavljajo dolge kače ljudi pred pekarnami in mesnicami v Celju. Ker tega po drugih krajih in mestih (Maribor, Ljubljana) že davno več ni, se človek nehote vpra- šuje, zakaj prav v Celju ta nervoza po- trošnikov. Ni potrebno prav nič ugibati in filozofirati, najtočnejši odgovor do- bite, če vprašate ljudi pred pekarnami: moramo pohiteti, sicer kruha zmanjka, brez kruha pa ne moremo biti! Tu ne- kaj ni v redu, verjetno, da kapaciteta obstoječih, zastarelih pekam ne krije več potreb prebivalstva, ki je v letih ipo osvoboditvi tako močno naraslo. Tudi moramo vedeti, da Celju manjka pra- vega agrarnega zaledja in da sega krog potrošnikov, ki se preskrbujejo v Celju, daleč preko upravn.ih mej mestne ob- čine. — Zakaj pa naval in čakanje v mesnicah? Ali ni meso že dovolj drago in dovolj slabo za ceno, po kateri se prodaja? Res je drago dovolj, ali čujte odgovor čakajočih: če pridem med prvimi na vrsto, je še nekaj izbire, dobim še tudi teletino. Ko sem bil te dni po opravkih v Mariboru, vsega tega tam nisem videl; imel sem vtis, da smo v игеједДћ, mirnih časih, čeprav se je Maribor tudi znatno povečal, pa se kljub temu nihče ne boji, da bi v pe- karnah kruha zmanjkalo, pa ga tudi ne zmanjka, kakor se to dogaja v Celju kar redno. in zaledja IZ SMARTNEGA OB PAKI ZAKLJUČEK TEČAJA TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV Tečaj, ki ga je organiziral odbor trgo- vinske zbornice s sedežem v Smartnem ob Paki za strokovni dvig svojega ka- dra, se je končal dne 16. julija. Zbornica za okraj Šoštanj je bila prva v LRS, ki je organiziraila za trgovske name- ščence ta prepotrebni tečaj, katerega je obiskovalo 120 nameščencev iz vsega okraja. Pričel se je 19. februarja 1953. Predavanja so bUa vsak četrtek dopol- dne in popoldne, tako da so bili obisko- valci v resnici ves dan zapxjsleni. Sam potek tečaja je bü kar zadovoljiv, po- sebno če pomislimo, da je znašal po- vprečni obisk nad 85 odstotkov. Svojemu kadru je Zbomiica hotela dobro, posebno tistim, kli niso bili tako srečni, da bi si svoje trgovsko znanje pridobili v pravi učnii dobi, ampak v različnih tečajih zadnjih let. Trdno smo prepričani, da bo prišel čas, ko bodo vsi zadovoljni in hvaležni odboru-'Zbornice, da jim je omogočil razšiiriti svojo stro- kovno izobrazbo. Vemo tudi, da obisko- valcem ni bilo lahko vsak četrtek pri- hajati iz .vseh delov okraja v Šmartno, kajti ta pot je bila združena tudi s pre- cejšnjimi denarnimi izdatki. Toda vedo naj, da jim bo ta denar, ki so ga izdali, v bodočnosti donašal lepe obresti. Pa že zavest sama, da so si v resnici svojo strokovno izobrazibo razširili, je vredna vsega truda in izdatkov. Pohvaliti pa moramo tudi vnemo pre- davateljev, ki 90 imeli s pripravami mnogo dela in truda. Vsi so storili svojo dolžnost, zato hvala jim. Izpiti bodo v prvi pxjlovici avgusta. MLADINCI SO SE POMERILI... * Zadnjo nedeljo so se pomerUi v no- gometu mladinci iz Šmartnega z mla- dinci, ki taborijo sedaj v Letušu. Izid 3 : 1 za Šmartno nas ni presenetil. Ta- koi nato p)a so se pomerili domačini z mladinci iz Šoštanja. Izid 3 : 2 za Šo- štanj cane. Poraz domačinov ni bil pre- hud, če pomislimo, da so bili že od prve tekme utrujeni. SLOVENSKE KONJICE V vsej gornji Dravinjski dolini je ta teden žetev pšenice in rži v polnem teku. Kot kaže, bo letošnja letina zelo dobra pri vseh vrstah žita. Ječmen so v nekaterih krajih že pričeli mlatita. Značilno za letošnjo žitno letino je dej- stvo, da jo kmetje sami hvalijo, kar v preteklih letih, ko je bila še obvezna oddaja, nismo dostikrat slišali, čeprav vedno niso bile slabše. Takrat so žito uničili razni škodljivci (ptiči, miši;- rja in podobno), kar pa je le večkrat bilo izgovor za znižanje obvezne oddaje žita. Tudi ostale kulture kažejo zelo dobro. Koruza, ki ji je majsko/in junijsko de- ževje nekoliko škodovalo, se je v tem mesecu močno popravila. Podobno je tudi s krompirjem in fižolom. Prostovoljno gasilsko društvo v Slov. Konjicah je pred nedavnim slavilo 80- letnico svojega delovanja. Ust^.novljeno je bUo leta 1873 ter je v času svojega obstoja nudUo svojo p>omoč pri reše- vanju in gašenju v nešteto primerih ter tako očuvalo milijonske vrednosti Ijudsikega premoženja. Se istega leta si je društvo nabavilo'lastno ročno briz- galno, trideset let pozneje pa je dobilo brizgalno na vozu. Nekaj let kasneje, in silcer leta 1907, je bü zgrajen sedanji gasüski dom. Prvo motorno brizgalno je kupilo šele leta 1929, lastni avto pa eno leto pozneje. S tem se je moč dru- štva močno utrdila. Večja motorna bri- zgalna je bila nabavljena med okupa- cijo leta 1944. Društvo šteje sedaj 40 rednih in 140 podpornih članov. Istočasno pa skrbi tudi za svoj naraščaj, saj ima posebno pionirsko desetino. Ta je ob priliki pro-i slave obletnice izvedla kratke vaje. Razen članov in številnih domačinov so se prireditve udeležili tudi zastopniki okrajne gasilske zveze, okoliških dru- štev in predstavniki množičnih organi- zacij ter ljudskega odbora mestne ob- čine. Sindikalni svet v Konjicah je pred nedavnim obravnaval na svoji seji tudi obratne nezgode, ki so v podjetjih na njegovem področju#v zadnjem času kaj pogoste. Od večjega števila večjih in manjših je bila tudi ena smrtna, in si- cer na okrajni zadružni opekami. Delni vzrok za to nosijo delavci sami, ker se ne poslužujejo naprav tehnične zaščite, precej krivde pa odpade tudi na to, da so zaščitne naprave ponekod zelo po- manjkljive. V podjetjiih na zaščito stro- jev ne mislijo vedno dovolj, večkrat kupujejo nepotrebne stvari, pozabljajo pa na človeka, ki dela pri stroju. Sindi- kalni svet je naročil podružnicam, naj pričnejo aktivneje reševati to vprašanje. L. V. GIBANJE PREBIVALCEV V OKRAJU CELJE-OKOLICA Od 12. do 19. 7. 1953 Rojeni: 12 dečkov in 8 deklic. Poročeni: Stante Stanislav, žerjavovodja v Železarni Štore, stanujoč v Prožinski vasi, občina Štore in Rajh Hermina, poljska delavka iz Mrzlega polja, občina Planina. Matevžič Janez, kmečki sin iz Kovaškega vrha, občina Oplotnica in Iršič Elizabeta, kmečka hči iz Stenice, občina Vitanje, Kotnik Franc, zidar iz Križevca, obč. Slov. Konjice in Fijavž Olga, poštna nameščen- ka iz Celja. Pušnik Vincenc, inlinar iz Loč in Videčnik Marija, šivilja, stanujoča istotam. Tav- čar Franc, strojni tehnik iz Konjic in Bauman Zdenka, stanujoča istotam. Strnad Vincenc, ko- larski pomočnik iz Konjic in Bezovnik Cve- tana, šivilja iz Škalc, obč. Konjice. Bratec Er- nest, tovarniški delavec iz Hrastnika in Šmit Frančiška, poljska delavka iz Lahovega grab- na, občina Jurklošter. Strajnar Ivan, kmetova- lec iz Prapretnega pri Jurkloštru in Špan Zo- fija, poljedelka iz Marijine vasi, občina Jur- klošter. Skušek Feliks, poljedelec iz Račice pri Zid. mostu in Polak Ivanka, poljedelka iz Po- lane, občina Jurklošter. Umrli: Petan Ivan, preužitkar iz Lahovega grabna, občina Jurklošter, star 74 let; Kosmus Martin, upokojeni pi.smonoša iz Lahovega grabna, obč. Jurklošter, star 83 let; Poiane Marija, gospo- dinja iz občine Jurklošter, stara 81 let; Zupan Neža, preužitkarica iz Mišjega dola, občina Jurklošter, stara 78 let; Ferme Alojzija, po- sestnica iz Prekope, stara 57 let; Hrovat Mi- hael, preužitkar iz Zg. Prelog. občina Konjice, star 85 let; Kropej Ivan, mali kmet iz Brda, občina Konjice, star 82 let; Založnik Ivana, gospodinja iz Prevrata, občina Konjice, stara 81 let; Bobek Marija, poljska delavka iz Sel, občina Slivnica, stara 88 let; Grobelšek Ru- dolf iz Verač, občina Podčetrtek, star 81 Tet; Vreš Anton, upokojenec iz Rogatca št. 58, star 83 let. fZ SODNE DVORANE IZ DOMIŠLJIJE V Gi>LJUFlJO Mladi Grušovnik Jože iz Strmca si domišljuje, da je avtomehanik, da poseduje lasten moto- cikel in potrebne listine. Tako je nekemu Za- verskemu I. v Mariboru prodal avtomobilski motor za 120.000 din in dobil takoj aro 5000 dinarjev. Motorja seveda ni imel in ga. tudi ni mogel dobaviti. Zaverskemu je prtivil o tem motorju, ki ga nikjer ni bilo, najrazličnejše izmišljene zgodbe. Grušovnik si je dalje domišljeval, da ima terjati od Leskovarja S. v Bistrici okrog 70 tisoč dinarjev kot odškodnino od karambola, ker bi naj Leskovar z avtoiii zadel v njegov motocikel. Z lažnim predstavljanjem glede te terjatve je prevaril avtoprevoznika Krempuša v Celju, da ga je peljal na »dobro besedo« v Maribor. V Mariboru je dva uslužbenca ope- haril za dva površnika, ki jima jih ni vrnil. Tudi svojega sestrica v Strmcu je opeharil za Na čuden način je Grušovnik prišel do nove, neizpolnjene knjižice za vozniška dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili. To knjižico je sam izpolnil in podpisal pristojnega uslužbenca iz tajništva NZ. Na podlagi posameznih od- merjenih kazni mu je sodišče izreklo eno leto in 8 mesecev. KARTOTEČNA SKRINJICA Pri občinskem ljudskem odboru v Štorah je bila uslužbena Trafela Neža. Svoji sotovarišici Straže Mariji v službi, ki je bila pomožna blagajničarka, je Trafela ponudila pločevina- sto kartotečno skrinjico, da bi v njo shranje- vala denar. Res je blagajničarka tako upo- rabljala skrinjico, toda Trafelova, ki je vedela, kako je treba skrinjico stresti, da ključavnica popusti, je hodila jemati gotovino, dočim je Stražetova zvesto čuvala ključ v prepričanju, da nihče ne more priti v to pločevinasto škatlo. Stražetovi je manjkalo že 28.000 din. Jokala je, solze pa Trafelovo niso ganile, da ne bi tatvin ponavljala. Ukradeni zneski so dosegli vsoto 33.000 dinarjev. Trafetova je pripovedovala, da jo občinski tajnik in predsednik zelo spoštujeta in visoko cenita, zaradi česar jo je Stražetova zelo spo- štovala. Zneske, ki so Stražetovi manjkali v blagajni, je ta zalagala delno iz svoje piafe, delno pa si je denar za kritje izposojala. Ko je Stražetova vendarle izrazila sumnjo o po- štenosti Trafelove, ki se je zelo elegantno obla- čila, jo je ta celo tožila zaradi razžaljenja časti. Končno pa je vendarle vse prišlo na dan in je Trafela Neža prejela zasluženo plačilo. Na razpravi je obtoženka vse priznala, ni pa kazala preveč skrbi, kako bo oškodovani Stra- žetovi poravnala nastalo škodo. Obtoženka je bila že lani pri okrajnem sodišču v Celju po- gojno obsojena zaradi malverzacij z nakazni- cami. Ta pogojna obsodba je zdaj preklicana, vrhu tega pa se je Trafelovi dokazalo, da je že leta 1950 in 1951 pospravljala kolke iz raz- nih prošenj v svoj žep. Sodišče je Trafelovo obsodilo na skupno kazen 2 leti strogega za- pora. Sodbo je sodišče utemeljevalo tako. da v tem primeru ni tako odločilna višina škode, kakor druge obtoževalne okoliščine, ki izpri čujejo pokvarjen značaj obtoženke. V PREPIRU ZABODEL SESTRO 60-letni Alojz Pirnat iz Ruperta pri Gomil- skem, je v prepiru zabodel z nožem svojo se- stro v roko. Zagovarjal se je, da tega ni storil nalašč. Sestra mu je dejanje odpustila že pred obravnavo. Ker je obtoženec bolan, postaran in za delo omejeno zmožen, ga je sodišče obso- dilo na eno leto zapora. Kazen se mu odloži za dobo treh let. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA NEPOŠTEN POSLOVODJA Kos Kari je bil po'Jovodja v občinskem podjetju »Mizarstvo« v Vojniku. Kot tak si je od decembra 1951 do marca 1952 prisvajal raz- ne zneske, ki jih je prejel za navedeno de- lavnico od raznih strank in jih porabil za sebe. Skupna vsota poneverjenih zneskov znaša naj- manj 40.674 dinarjev. Obsojen je bil na osem mesecev zapora, podjetju pa mora povrnili povzročeno škodo. IZ MALOMARNOSTI POVZROČENA SMRTNA NESREČA V rudniku Zabukovca se je 2?. 12. 1952 pri- merila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev — rudarja Tomažič Rudolfa. Kolar Stanko je kljub opozorilu spustil s pomočjo vHlja z vrha 17 vpadnika v jamo Barbara dva prazna vo- zička, ne da bi ju spet s posebno vmesno spojko, kar je imelo za posledico, da se je ob dvigu lovilne naprave na vrhu vpadnika obi- čajnj spojni kavelj spel s pripenjalno napravo vozička in je prvi voziček neov.Van zdrvel po strmini navzdol ter smrtno zadel tam zaposle- nega rudarja Tomažiča Rudolfa. Verdnik^Anton se kot odgovorna oseba v svojstvu jamskega nadzornika rudnika Zabukovca vede ni držal predpisov Pravilnika o zdravstvenih in tehnič- nih zaščitnih ukrepih pri delu v rudniku s tem, da soobtoženega Stanka Kolarja ob nastopu službe, niti kasneje med delom na tem kraju, zlasti pa dne 27. 12. 1952, ni poučil o njegovi posebni dolžnosti, da mora vozička med vožnjo navzdol speti s še posebno vmesno spojko in tega tudi ni nadziral. Oba sta bila obsojena, in sicer Kolar Stanko na 4 mesece, Verdnit Anton pa na 6 mesecev zapora. ZARADI MALOMARNOSTI PRI VOŽNJI se je zagovarjal pred sodiščem šofer Ignac Javornik. Dne 24. marca 1953 je s preveliko brzino vozil po Oblakovi ulici reševalni avto- mobil. Na križišču je zadel v avtobus,^ last SAP Celje. Pri trčenju je nastala na reševal- nem avtomobilu škoda 22.773 din, na avtobusu pa 1200 din. Zaradi ogrožanja javnega prometa je bil Javornik obsojen na 4 mesece zapora. Sodišče mu je kazen odložilo za dobo dveh let, ker je pričakovati, da se bo obtoženec v pri- hodnje varoval kaznivih dejanj. МС^ LJUDSKEMU ODBORU MESTNE OBČINE LAŠKO Iz celoine vsebine članka >Ne kdo, ampak kaj!<> objavljenega v Savinjskem vestniku z dne 11. 7. 1953, izzveni, da sem jaz pisec član- ka v Ljubljanskem dnevniku. Priporočam LO MO Laško, naj se v bodoče predhodno informira o dejanskih avtorjih člankov in šele nato iz- vaja zaključke ali celo represalije. Toliko ad informandum! ß Torej glede sodelovanja v kakršnem koli ob- činskem svetu, naj se LOMO Laško obrne kar na tovariša V. M., pisca članka v Ljubljan- skem dnevniku. Vivod M. | Stev. 29 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953 Stran 5 Pavla Rovanova:i Knapi smo, knapi... Nadaljevanje in konec A molk očeta in obeh sinov je raz- blinil poslednje upanje in bil zanjo strahoten odgovor. Nepremično je ob- stala ob pragu in strmela v dvorišče. Ni se jokala, ječala je in dušila vzdihe v svojih prsih. Milijone drobnih niti, ki vežejo mater z otrokom, je nasilno pretrgala — jama. Srce ji je krvavelo. Takrat je odločno sklenila, da zadnjih dveh ne bo pustila v šaht. * Dnevi so ji minevali v neki omotici, začuđenosti, ki si je ni bila svesta. Brez- miselne in brezpomembne so bile zanjo tolažilne besede sosede. Tolažbo in mir je našla le v delu. Minuli so vroči poletni dnevi. Se je bleščalo sonce, a noči so bile hladne. Sončni žarki so odsevali od rdeče ope- ke, zložene ob vrtu, ki jo je Rudi pred leti znesel k ograji. Večkrat je stala ob tej opeki, se na- slanjala ob ograjo in mislila na Rudija. Zraven žalostnih misli, ki so se ji obu- jale ob spominu na Rudija, se ji je naselilo veselje, da je vsaj zadnja dva obvarovala pred jamo. Matevž je v mestu, v šolah. Profesor bo postal. Vladko pa je pravkar končal šolo. Krojač bo. Z mojstrom se je že pogovorila. Fant se res nekaj otepa, na šaht sili in oče mu daje ix>tuho. Toda nič ne bo iz tega. — Globoko je bila prepričana v svoje načrte; zdelo se ji je, da ni sUe, ki bi ji vzela te dolgoletne sanje. Jesen je polagoma legala nad dolino. Večerni vetrič, ki je prinašal s seboj dih zgodnje zime, je božal obličje Hrastnikove matere in se poigraval z njenimi osivelimi lasmi. Mati pa se ni zmenila za veter, niti za lepote jesen- skega večera. Sedela je ob skladovnici opeke, brezizrazno strmela predse, na krilu pa ji je ležalo Matevževo pismo. Stokrat je že ponovila sinove be- sede: »Mati, vpisal sem se na rudarski oddelek.« Torej tudi ta! Tudi njega je zagra- bilo in ne bo- odjenjal prej, dokler mu ne bo zaigrala rudarska godba zadnji pozdrav. Tudi zanj bodo trepetali: ona, njegova žena in morda otroci, če jihi bo imel. * Noč je kot temna odeja legla na do- lino in pregnala Hrastnikovo mamo v kuhinjo. Mešala je polento, jo belila in z mastjo vred je kanila nanjo tudi solza. Edina solza za izgubljenimi nadami. Samo še Vladka ima, njega, posled- njega. In potem je kot blisk iz temine prišel še zadnji udarec. Nekaj dni potem, ko je plin zrušil oboke in uničil življenje, je prinesel oče Jernej jamsko svetilko, ki je bila do tistega usodnega trenutka Rudi j e va tovarišica pri delu. V kotu nad mizo je na zaprašeni polici stala slika nekega svetnika. Od- stranil jo je, in postavil tja Rudijevo jamsko svetilko. Bila je nepoškodovana, našli so jo v jami, za stebrom. Od ta- krat polica ni bila več zaprašena; vsak dan je Lenka obrisala svetilko. Tako so negovali spomin na sina in brata. Danes popoldne pa je oče vzel sve- |tilko v roke, jo pobožal, pregledal in postavil na okno, zraven svoje. Na po- lico pa je položil novo uro — budilko. Vznemirjeno se je obrnil proti oknu, pogledal še enkrat svetilki in dejal: »Stara, od jutri naprej bo Lenka ku- hala zajtrk, navaditi se mora.« Štopu je čez prag in že na stopnicah zaklical: »Z Vladkom greva v dom.« '— Vse se je zgodilo tako nenadno, da se je Hrast- niku va mati šele kasneje zavedla po- mena teh besed. Sedela je v kuhinji, krpala Vladko ve hlače in ju čakala. Mislila je na Vladka, na zadnjega, ki ga je hotela obvarovati, pa ga ji je jama iztrgala, ne oziraje se nanjo. Zastonj je upala in sanjala, zastonj dolga leta delala načrte, kako bo ob- varovala pred jamo svoj zarod. Z vsem svojim, ljubezni polnim srcem rudarske matere se je upirala sli, ki vleče kna- povske otroke v rudnik. A jama je bila močnejša od materinega srca. Kako zmagoslavno hrumi oddaljena separacija, kako ropoče rudniški vlak in šumi žaga, ki reže jamski les. Jama praznuje zmago. Visoke smreke ob robu žage rahlo trepetajo in veter usipa igle v mehak temen mah. Kasno sta se vrnila, večerjala in legla k počitku. Koj nato jima je sledila mati. Ni mogla zaspati. Bolščala je v strop in težko ji je bilo pri srcu. Ni se mogla sprijazniti z mislijo, da se je dolgoletni boj končal z njenim porazom. Jernej ni spal. Vedel je, kaj se do- Saja v njej, čutil je z njo in rad bi jo potolažil, ji vlil moči in zaupanja v samo sebe. Rad bi ji povedal veliko lepega, nežno povedal, kot takrat pred tridesetimi leti, a besed ni in ni mogel ^tisniti iz sebe. Poiskal je njeno roko, jo pogladil, kot bi se sramoval svojih Jiežnih čustev, ki jih ljudje, zrasli v î^^dem delu, izkazujejo nekako zatajeno glasno izgovoril: »Knapi smo, stara, knapi...« V teh besedah, v tem edinem stavku, gâ je oče Jernej povedal tako kleno ^ toplo, je Hrastnikova mati spet našla ^^oj pogum, ponos rudarske matere. Oklenila se je moževe roke, jo stis- nila s svojimi koščenimi prsti in bolj zase kot za moža zašepetala: »Vem...« Stisk roke pa je bil bolj gostobeseden. Z njim je povedala možu, kar nikoli ne bi spravila prek svojih ustnic. Povedala je, kako je ponosna nanj in na svoje sinove in kako bo še vedno vsak dan trepetala zanje. Saj je vendar — mati rudarjev. Zaspala sta z roko v roki. Zjutraj se je zbudila in nestrpno čakala na ropotanje budilke. Ze se je hotela dvigniti, ko je hreščeč ropot na- polnil stanovanje. Oče je nejevoljno za- godrnjal in vstal. Ni bil navajen tak- šnega prebujanja. Tudi mati se ni mogla sprijazniti s to novostjo. — Lenko mora navaditi, da se bo zbudila brez budilke. Rahlo naj pokliče Hrastnikove rudarje, tako, kot je to delala ona vsa desetletja. Fantje so zajtrkovali in drug za dru- gim odhajali. Navadno je oče odšel prvi, danes pa se je kljub svoji navadi obotavljal. Vladko pa je stal na pragu in čakal. Ze dvakrat je zaklical »srečno«, da bi vzpodbudil očeta k odhodu. Končno je oče le stopil k materi in nežno, kar preveč nežno za svoja leta dejal: »Srečno, mati...« Odšla sta. Mati ju je spremljala do praga, gledala za njima in ko sta ho- tela zaviti okrog sosedove hiše, je glasno zaklicala: »Srečno, Vladko... !« Odmevalo je daleč po koloniji. »Srečno, mati!« Vladko je dvignil Rudijevo svetilko v pozdrav. V očeh mu je sijala vročična luč, zdelo se je, kakor da ves gori, gnan od nekakšne nevidne sile, ki se bo umirila šele tam — v jami. V srcu rudarske matere ima nevidna skrb za vsakega njenega otroka-rudarja svoje mesto. Eno teh mest je bilo nekoč Rudijevo, danes pa je to mesto zasedel Vladko. Zatulila je sirena in poklicala ru- darje jutranje izmene k delu. Danes se ji zdi ta klic tako mogočen, tako vab- ljiv. Kot pesem valovi preko gozdiča po koloniji. Dvigne tudi upokojence: stari kopač Jaka se urno obleče, spije kavo in se s hitrimi, skoraj mladostnimi ko- raki napoti do ovinka; tam obstane in pogleda, kakšno bo vreme. Potem se vrača, počasi, izčrpan in star po isti poti nazaj domov. Rudniška sirena je kakor srce ru- darjev. Njen glas prinaša koloniji ve- drino, veselje... in žalost. Oh, naj bi nikoli njen odmev ne razlival žalosti! Hrastnikova mati je sedela na pragu in gledala za svojimi rudarji. (Po Delavski enotnosti) CELJSKE BODICE KRUHOVSKA Pekarne nam sedaj peko kar dober kruh, ki ni od muh ... in poleg kruha še peko po novem! — tudi cene, ki bolj okusne so kot kruh, ker cene, ki nam pekarne jih peko, so pač od muh in zmeraj sveže bolj kot kruh ... Peko pekarne kruh in kruh, ki je med njima ta razlika, da prvi kruh je drugi kruh, le en cenejši, en je dražji, — pika. r- PREDLOG Za vsako štruco kruha, ki težja je od kile — obetam Vam stotak ... Za vsako štruco kruha, ki manj ima od kile —• dobim od vas stotak ... In ko prešteval bom denar, najbrž, najbrž — bom milijonar. »HUDI PpS« Po ulici korakam med vrtovi nič hudega sluteč, zamišljen ves, tedaj nenadejano »hudi pes« popade me s strahotnimi zobovi. To ni bil pes v podobi pasji pravi, to le iz slovnice je zver bilá, ki me ugriznila je v dno srca, da vztrepetalo v muki je krvavi. Nesrečni »i«! Mar ne bi bil zadosti »hud pes« brez »i«, kot slovnica uči, pred takim psom nikdar pač strah me ni, da mogel vame bi zobe zabosti. Morda pa prav zato lastniku hiše bolj všeč je »hudi pes«, ker grize bolj kot pes, ki hud se mu ne zdi dovolj. Zato pa črke »i« mu ne izbriše. DNE 1. AVGUSTA OB 20. URI V DOMU AD KLADIVARJA. letni ples AD KLADIVARJA Z UMETNIŠKIM SPOREDOM. FiEMSKo življenje: Konec sveta (Z Noetovo barko v vsemirje.) Znano je, da Zahod močno ljubi sen- zacije ter da je tudi zahodna filmska proizvodnja močno navezana nanje. Seveda pa nas učijo izkušnje, da je bila pretežna večina filmov te vrste — ko- likor smo jih pač pri nas videli — prej slaba kakor dobra, še daleč pa ne umet- niška, kajti zahodne producente vlečejo prvenstveno komercialne težnje lin šele nazadnje neki umetniški nagiM. Saj vključuje statistika o letni filmski pro-' izvodnji v ZDA presenetljiivo nizek od- stotek umetniiško dovršenih del, in še ta gre seveda v škodo — profitu. Logično in naravno je tedaj, če se prav nič ne čudimo, zakaj in od kod filmi, ki nam jih Amerika sei-vira že dolga leta in ki nam nemara žalijo naš estetski čut, v kolikor nam ga že niso E>ožrli, ki pa je tam, kjer seveda je, spet zelo elastičen in zmeden: hivali tisto, kar bi moral grajati in narobe; podpovprečne stvaritve razglaša za umotvore brez primere in seveda spet tudi narobe; naposled se izgublja prav tako v smehu najtrivialnejše komike. kakor v solzah kar najbolj za lase pri- vlečene žalosti. »Konec sveta« je pravzaprav zgodba o koncu vseh koncev, ki ob njej ne bi imelo smisla izgubljati ne besed in ne časa. S tem koncem je tesno zvezana teorija dr. Hendrona, ki iz nje ta konec tudi izhaja, in ki ga je na nek način treba natrobiti v gluha OZN-ska ušesa. Toda ves napor je kakor bob ob steno; razočarani in užaljeni »znanstveniki« si s približno štiridesetimi izbranci gredo hladit svojo jezo na n»v planet. S seibo j vozijo vse, kar je za novo življenje ne- ogibno potrebno — menda vse od bolhe do konja! Eksperiment je uspel (mimo- grede: v tej nagli vožnji skoti psica približno* šest mladičev ...), pristanek je tudi uspel, in ker je vsa zgodba po- barvana, imamo priliko v^ideti na novi zemlji še smreke z rdečimi vršiči... Kakor je »Konec sveta« zanimiv po svoji tehnični plati, tako je konec kon- cev ta konec nesmiseln v samii vsebini rakete, ki je prava Noetova barka so- dobnega tipa, seveda ameriškega. Po zadnjih dogodkih v Beriinu Takole so nemški' delavci manifestirali svojo proletarsko zavest. Dva Vzhodnoberlinčana sta se lotila sovjetskega tanka kar s kamenjem in opeko. Morje največji rudnik sveta Ze od prvih davnih dni zgodovine, ko je Človek odkril, da vsebuje izhlape- pela morska voda sol, ki je tako važna za njegovo življenje, so ljudje skušali pridobivati rudno bogastvo iz svetovnih oceanov. Danes pač ni nobenega dvoma več o tem, da so oceani največje zakladnice rudnin na svetu. V eni kubični milji (4,17 kubičnih kUc metrov) morske vode razstopljene soli tehtajo 166 milijonov ton. Glavne snovi morske vode, ki pri- hajajo v trgovskem pogledu v poštev so med drugim magnezij, jod, brom in zlato. Pridobivanje soli iz morske vode opi- sujejo že stare kitajske listine iz časa okoli leta 2200 pred našim štetjem. Tu- di stari Grki, Rimljani in Egipčani so znali pridobivati sol z izhlapevanjem morske vode. Po podatkih, s katerimi razpolaga neka kemična družba v Теха- su, ki se je specializirala za pridobi- vanje broma in magnezija iz morja, so na Škotskem izdelovali surovo sodo in pepeliko iz pepela morskega plevela že pred letom 1720. Skozi mnogo stoletij je bilo izhlape- vanje soli ključ večine poskusov pri- dobivanja rudnin iz morja. Ta počasen, -neroden in drag način je seveda imel le malo uspeha. Rudarjenje v morju je privlačevalo vedno mnogo oseb ob različnih časih, toda večina poskusov je propadla. In tako je, bilo do dogodka, ki na videz ni s tem v nobeni zvezi, do pojava avto- mobila v Združenih državah. Znanstveniki ui inženirji, ki so raz- iskovali avtomobilska goriva, so namreč odkrili, da ima brom važne lastnosti, ki omogočajo izdelovanje bencina vi- 'soke kakovosti. Etüni bencin je bil jas-, no mnogo boljši kot goriva, ki so bua na razpolago avtomobilistom. Zakaj ga ne bi izdelovali v večjih množinah? Resna, na videz nepremostljiva ovira je stala temu nasproti. Monopol na bromu je imelo morje. Okoli 99 odstot- kov broma sveta je bilo nakopičenih v oceanih. Niso poznali še nobenega na- čina za pridobivanje broma iz morske vode. Tudi ameriški znanstveniki so sklenili ugotoviti in poskusiti, če bi bilo tako prizadevanje možno. Najprej so brom pridobivali iz zelo koncentrirane morske vode, ki so jo dovajali v podzemske cisterne. Toda ta- ko pridelane količine so bue zelo majh- ne. Nato je leta 1933 družba »Dow Che- mical Company« zgradila prvo tovarno za pridobivanje broma neposredno iz morja v Kure Beachu, v Severni Ka- rolini. Tovarna je slonela na popolnoma novem načelu. Izprva so se znanstve- niki osredotočili na odstranjevanje ve- likih količin vode (v obliki hlapov) od male količine soli. Po novem postopku pa izločajo male količine broma v ob- liki plina iz velikih količin vode. Druga svetovna vojna 'je silno po- večala povpraševanje po avtomobilskem in letalskem bencinu. ZgradUi so novo tovarno v Freeportu v Texasu, ki je povečala anaeriško produkcijsko zmog-"^ Ijivost za 60 milijonov ton. Nadaljnji mejnik v rudarjenju iz morja pomeni leto 1941, ko so v Free- portu pridobili iz morske vode prvo magnezijevo kovino. Izboljšane metode za pridobivanje magnezijevega hidro- ksida iz morske vode so končno omo- gočile gospodarsko izvedljivost izdelo- vanja magnezija, enega od današnjih »čudežnih kovin«. Magnezij je najlažja strukturna ko- vina, ima samo četrtino teže železa in dve tretjine teže aluminija. Kot zli- tina z drugimi kovinami je to silno močna kovina, zelo odporna proti iz- jedanju in jo zato že v velikih mno- žinah uporabljajo v industriji. Danes prihaja približno 100% ame- riškega magnezija in 80% broma na- ravnost iz morske vode. Znanstveniki označujejo to za pomemben znak mož- nega bodočega napredka, ko bodo pre- magali tehnične težave pridobivanja neznatnih delcev drugih kovin iz morja. Druga važna snov, ki jo dobivajo iz morske vode, je jod. Jod zaenkrat še ne pridobivajo naravnost iz morja, tem- več iz nekaterih celinskih slanih in podzemskih jezer, v katerih je kon- centracija joda mnogo večja kot v mor- ju. Ta jezera s slano morsko vodo so odkrili v Cilu in v Kaliforniji. Do pro- dukcije joda iz morske vode v Kali- forniji je prišlo slučajno pri pridobi- vanju petroleja. Pri petrolejskem vrta- nju so spravili na dan deset sodčkov na jodu bogate morske vode na vsak sod petroleja. Odstranjevanje te mor- ske vode je bil velik problem, ker je onečiščala kalifomlijske obalne vode, če 30 jo odvajali v morje. &Q.skuiczija maturantov celjskega učiteljišča z denarno pomočjo Sveta za prosveto in kulturo LRS ter nekaterih okrajev je bilo tudi letošnjim absolventom na- šega učiteljišča omogočeno, da se raz- gledaju po prirodnih lepotah, zgodovin- skih in umetnostnih znamenitostih, ljudskem življenju in gospodarskih gra- ditvah širom po Jugoslaviji. Tako bo- do naši novi učitelji, obogateni z ne- posredno pridobljenim znanjem, mogli to Uspešno prenašati na šolsko mladino. Tri skupine maturantov so si sledile v dvodnevnih presledjih v prvi polo- vici julija in imele v glavnem enako desetdnevno pot. Tako je druga skupina v prvem dne- vu z železnico skozi kraško, nekoč tužno Istro dospela v Pulo polna vesele volje. Med to potjo se nam je trikrat zabli- skal Tržaški zaliv v poznem soncu, ko je vročina že popuščala. Ponekod so, se nam oči pasle tudi po svežem zelenilu polj, po nasadih fig, trt, oljk. Pred po- nosnim Buzetom, ki je kakor trdnjava na griču ležal pod nami, smo iz Slo- venske Istre stopili v Hrvatsko. Ze v noči nas je pozdravilo morje pulskih luči, ko je na bližnjih Brionih takrat prebival naš Maršal. Tudi v pozni uri smo bili v Puli lepo sprejeti v velikem poslopju internata učiteljske šole — edine v hrvatski Istri, kjer smo dobro jedli in spali. Ta zgrad- ba je služila italijanskim fašistom kot sodišče, v njenih kleteh pa so bili za- pori. Prav tu je bil 1929 mučen istrski junak Vladimir Gortan, nato pa po tri- bunalu sojen v prostoru, kjer je zdaj obednica. O vsem tem priča pred ne- kaj dnevi odkrita spominska plošča na pročelju stavbe. Dopoldne smo si ogledali zračno, sončno, lepo obnovljeno in živahno me- sto s 30.000 civilnih prebivalcev. Sem- kaj se vrača vedno več/ Italijanov, v Italiji razočaranih. Videli smo mnogo zanimivosti: rimska vrata, hrame, mu- zej, bogato tržnico, pristanišče z ladje- delnico. In vse to Staro in vendar mo- derno, polno naseljeno mesto z belimi postavnimi mornarji, s starodobnimi utrdbami po gričih nad zalivi je spo- minjalo na slavni trdnjavi Sevastopol, in Port Artur. Tudi fašisti so se tu " utrjevali, a za obrambo niso imeli pri- like ... Prehitela jih je pravična usoda osvajalca tuje zemlje. Bil je lep večer, ko smo krenili v amfiteater — veličastno pulsko areno, kjer so otvarjali festival. Ob zvokih fanfare so se dvignile bele festivalske zastave, v eni izmed akard pa je zago- rela festivalska bakla. Nato je pred- sednik MLO pozdravil goste, tudi ino- zemske, predvsem pa pokroviteljico slavnosti ministrstva LRH Anko Berus, ki je tik pred vojno živela v Celju. Skoraj 2000 let stara arena, sezidana z znojem sužnjev v času cesarja Ves- pazijana, dosega s svojim tretjim nad- stropjem 29 m višine. Njena elipsa je dolga 122 in široka 105 m. Njena aku- stika je dovršena, ker njeni masivni kamniti loki odbijajo zvoke enakomerno po vsem gledališču, ki ima za 15.000 ljudi prostora. Tokrat je bilo rmd 5000 gledalcev, mi med njimi smo predstav- ljali Slovenijo. Nad areno so z odprtega neba trepe- tale zvezde kakor nekoč, ko je zdaj zagrebški operni orkester zaigral našo državno himno. Ta večer je bila upri- zorjena najnovejša opera Jakova Go- tovca »Mila Gojsalića«, ki jo je diri- giral skladatelj sam. V njej ^a pela tudi Gostič in Franci. To operno delo je v dejanju in glasbi polno folklornega bogastva, nastopajo zbori in baleti. Vsebinsko podaja borbo dalmatinskega ljudstva pod Mosorom, ki brani svojo svobodo pred Turki. Na- slovna junakinja je nekoliko podobna slovenski Miklovi Zali, le da je v operi njen konec tragično junaški. Pula je v teh dneh priredila tudi tri razstave: »Borbo za Jadran skozi ve- kove«, »Istrsko zidno slikarstvo in gla- golski napisi« ter »Hrvatsko kiparstvo 19. in 20. stoletja«. Tu so se maturanti navdušili za mar- sikaj lepega in našega, pa tudi pri- jetno so se kopali v komfortnem ko- pališču Stoja. Ni bilo časa, da bi si bili 12 km izven Pule ogledali še velika iz- kopavanja starega rimskega mesta Ne- zakcija. S parnikom smo krenili ob vzhodni istrski obali mimo Lovrana in Opatije na Reko, kjer smo si ogledali tudi še stari Frankopanski grad. Njegovo zgo- dovino nam je razlagal tržaški Slo- venec, ki živi tu že 27 let. Z razvalin smo videli pod Francozi zgrajeno, zdaj lepo asfaltirano cesto na sever, nekoč bolečo mejo ob Rečini, vrvenje v re-' škem in sušaškem pristdriiSču, pa tudt prizorišče težkih osvöbodiimh ; богђ na Glavici ' - - • = Na 15-urni mirni vožnji smo ponovno tledili igram delfinov, uživali morsko svobodo in sončni zrak, poklonili pa se tudi slovenskim grobovom na Rabu. Deležni smo bili odlične večerje na patniku. Mladina je dajala izraza svo- jemu navdušenju v novih in novih pesmih, ki jim je prisluhnil ves krov. Sredi noči nas je na naslonjačih pre- budila godba na zadrški obali, tu se je vrtelo kolo, na parnik so vstopili de- mobiliziranci, orile so pesmi. V zgod- njem soncu je pred nami zablestel Split. Hitro smo si zagotovili prenočišča, prehrano pa pri gostoljubnem Rdečem križu in že smo si ogledovali staro mesto z Dioklecijanovo palačo. V etno- grafskem muzeju so vzbujale posebno pozornost bogate ljudske noše. V mest- nem muzeju smo se seznanili z raz- nimi zgodovinskimi in kulturnimi do- kumenti, orožjem in slikami iz razvoja mesta. Z največjim zanimanjem pa smo sledili zanosnim razlagam vodiča v ar- heološkem muzeju, neizmerno bogatem na najdbah iz rimske dobe, zlasti so- linskih. V pekočem soncu smo obiskali opevani Marjan in zoološki vrt na njem, nekateri pa tudi še Oceanografski in- stitut na robu KaStelanskega zaliva. Seveda ni moglo izostati kapanje v no- vem kopaliiču Plavalnega druživa. Zve- čer nas je z vrveče promenade potegni- la v obalsko restavracijo šmentarm že- ja, ki smo jo skušali krotiti s hladno oranžado. Po dveh splitskih dneh smo se v ra- nem jutru vkrcali v naš novi, imenitni parnik »Ivan Cankar«, da nadaljujemo pot proti Dubrovniku. Dovolj prostora smo imeli, mnogi so lahko legli po klo- peh, in tako smo pluli med otoki skozi blesk mirnih valov. Nebo nad nami in morje okoli nas sta bila jasno nasme- jana kakor mi vsi. V Gružu so nam že na obali ponu- jali privatna prenočišča in razdelili smo se v skupinah po vilah med bujnimi, dišečimi nasadi. Mimogrede smo se osvežili v lapadskem kopališču, nato pa krenili s tramvajem v Dubrovnik kakor v čudovito pravljico iz davnega veka. Za mogočnim obzidjem, med čistimi kamnitimi hišami se je prelivala mno- žica ljudi na večerni promenadi. Prihodnje dopoldne smo v muzeju, v zgradbi Knežjega dvorca, pogledali v slavno republiško zgodovino, si v Po- morskem muzeju predočili razvoj naše j^omorske tehnike. Zlisti pa nas je pri- tegnil akvarij z vrsto živih podob iz globin morskega življenja, ki ga ustvar- ja priroda. Opolnoči nas je motorni vlak potegnil v Hercegovino. Bila je prijetna vožnja, vsakdo je imel svoj numerirani mehki sedež, ki je bil potreben, zakaj vožnja v breg bi nas bila sicer še bolj prehop- sala. Pred Mostarjem se je zdanilo in v toplo dolino so nas vse holj stiskale vse višje planine. Ob mostičku čez Ne- retvo smo obujali dogodke iz težke če- trte sovražne ofenzive proti NOV. Kma- lu smo že krenili čez polja, kjer je zadnjič zorelo žito, kajti še to jesen jih bo zagrnilo jezero, potrebno veliki hidrocentrali v Jablanici. Tu in po vsej poti ob Bosni smo se čudili velikim industrijskim gradnjam, ki dvigajo to nekoč zaostalo deželo med napredne po- krajine. Sarajevo se je v zadnjih letih never- jetno olepšalo in razširilo vse do no- vega, silnega kolodvora. Tu smo obi- skali muzej. Begovo džamijo, mestno posvetovalnico v mavrskem slogu, ki je v njej zdaj fotografska razstava, ter stare obrtniške ulice. Na prizorišču atentata, ki je 1914 sprožil svetovno, vojno, smo prebrali pravkar odkrito spominsko ploščo in se zamislili v sto- pinje, udolbene v tlak, kjer je ^ stai nekoč Gavrilo Prinx^p. Na plodnih, skrbno obdelanih poljih Srednje Bosne nas je v vlaku zatekla noč in kmalu so v njej zažarele ne- pregledne luči Zenice. Tudi tu smo čuli zveneti pesem dela brez prestanka, ki ustvarja boljše pogoje našemu življenju. Varno in hitro smo brzeli po mladinski progi preko Samca proti Sisku, Zagrebu in Celju — domov. Maturanti so se končno poslovili s solzami v očeh, kajti ta izlet jih je zadnjikrat združil v šolskem okviru: »Bilo je prelepo! Zdaj šele poznamo svojo domovino, njene lepote in bo- gastva, njeno pestro in delavno ljud- stvo. Zdaj vemo, kako velik smisel je imela naša NOB in da je bila vredna velikih žrtev ...« Resnično! Saj nekateri med mladinci in mladinkami še sploh niso videli mor- ja, večina pa je bila prišla komxLj do Reke, še več pa se jih je prvič zdaj vozilo s parnikom. No, zdaj bodo lahko svojim učencem marsikaj povedali iz lastnega izkustva in doživetja, vse to pa z ljubeznijo in navdušenjem. In še nekaj so spoznali. Povsod so bili sprejeti s toplino. Spoznali so veli- čino bratstva in enotnosti Jugoslova- nov v stvarnih dejanjih in se povsod čutili svoji med svojimi. Tudi v tem so občutili iwtranjo silo in zdravje so- cialistične Titove Jugoslavije. F.Jt, Stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953 Stev. 29 Telesna vzgojain šport POHOD ŠPORTNIKOV IN TELOVADCEV PO CELJSKIH ULICAH Radovedni Celjani so napolnili y torek zvečer •eljske nlice, po katerih so v počastitev Dneva ▼staje defilirali telovadci, športniki, strelci, pripadniki »Ljudske tehnike«, planinci in šport- aiki delovnih kolektivov. Po dolgih letih je bila prireditev te vrste najuspešnejša po števila aastopajočih in je pokazala zdravo rast in mla- dost naših društev. Pisana vadbena oblačila in aastop zagorelih telovadcev in športnikov od cicibanov pa do mož in žena zrelih let je dala ▼sej prireditvi bogato pestrost, ki so jo poživele ■a žalost za skoraj kilometer dolgi sprevod le dve godbi na pihala. Na čelu pohoda so telo- vadci Partizana ob spremstvu atletov nosili ve- liko Titovo sliko, nakar so sledili jahači kluba 2a konjski šport »Savinja«, številni telovadci in telovadkinje vseh oddelkov iz Gaberja, majhno število iz mesta, nato športniki in strelci iz Tovarne emajlirane posode in ostalih kolektivov Gaberja, 7 moštev nogometnega društva »Kla- divar«, športniki ŽŠD Celja z godbo na pihala SKUD »France Prešeren« na čelu, nato številni atleti Kladivarja, le nekaj drsalcev-pionirjev, kegljači, sabljači, za njimi pa izredno močno zastopstvo SŠD Beton z vsemi sodelujočimi sek- cijami, lepo število športnikov in športnic ko- lektiva »Metka«, za njimi le uprava PD Celje, še nekoliko strelcev, nakar so zaključili sprevod pripadniki Ljudske tehnike — jadralci in mo- delarji, številni kajakaši in motoristi. Preko 1000 udeležencev je bilo v tej pisani povorki, kateri so se priključili tudi kajakaši iz Polzele in nogometaši Kovinarja iz Štor^ Prireditev je brez dvoma uspela in je bila močno propagand- no sredstvo za vsa nastopajoča društva. Številni gledalci so se lahko prepričali, da za udejstvo- ▼anje ▼ teh društvih človek ni nikdar prestar, saj smo v pohodu lahko opazili tudi može v starostnih letih in da prav ta aktivnost ohranja ljudem življenjsko vedrino in zadovoljstvo. Ne moremo pa mimo napak oziroma pomanjkljivo- sti, ki jih bo treba na podobnih prireditvah odpraviti. Pohod telovadcev in športnikov bi moral prikazati vse vrste udejstvovanja v našili društvih. V sprevodu smo pogrešali prav član- stvo najštevilnejšega celjskega društva — PD Celje — in to športnike tega društva: smučarje in alpiniste! Tudi ZŠK Kladivar ni postavil ho- kejistov na ledu in travi, pogrešali smo večje število sabljačev, na spregled ni bilo ' igralcev tenisa, morda bi kazalo v bodoče organizirali ▼ sprevod vsaj kolesarje na turnih kolesih (če nimamo dirkalnih!). Nekatera podjetja so na- pačno razumela ta pohod in so v želji po čim ▼ečji udeležbi natrpala med udeležence civile z družinskimi člani. Sam pohod vseh nastopa- jočih morda ni bil dovolj strumen in .odločen, kar gre seveda tudi na račun dolgih kolon in le dveh godb. Večjo pestrost pohoda bi dosegli tudi z večjim številom zastav, ki bi si jih posamezna društva lahko oskrbela. Za večjo živahnost bi poleg večjega števila godb kazalo, da bi posamezna društva med počitkom muzi- kantov organizirala v pohodu prepevanje bor- benih pesmi (partizanskih), ki bi jih naj gojila med svojim članstvom. Će »mrzli« Celjani — gledalci ob mimohodu — niso ustvarjali ^raz- položenja, naj ga ustvarjajo sami udeleženci pohoda! Morda bodo pa na ta način razgibali tisoče na pločnikih , . ^ Poleg vsega bi bilo ko- ristno, če bi udeleženci sprevoda nosili s seboj tudi rekvizite, ki jih pri svoji športni vadbi nporabljajo, v kolikor niso tolike teže, da bi motili sproščen korak. Nekateri so se tega posluževali, vendar še vse v premajhni meri. In kar je glavno — v bodoče naj bodo v spre- vodu le uniformirani ljudje, tudi uprave posa- ' meznih društev lahko težijo k enotnosti oblačil. Le tak sprevod, pohod ali pa defile bo pridobil ▼ prihodnjih letih še več efekta in več živ- ljenja. ŠTAFETNI TEK PO CELJSKIH ULICAH Zopet na tisoče radovednih gledalcev, pa le mala tekačev! Kljub številnim prijavam je na- stopilo le 6 moškili in 6 ženskih ekip iz celjskih delovnih kolektivov. Start je bil pri ozki brvi ali mostu čez Savinjo v Mestnem parku, nakar je proga potekala po Savinjskem nabrežju, Razlagovi, Prešernovi ulici, trgu Svobode in po •zki brvi čez Savinjo zopet nazaj v Mestni park. V nastopajočih moštvih smo opazili večje število kvalitetnih športnikov iz društev, le fianjše število pa tistih mladih in sposobnih ljudi iz naših podjetij in ustanov, ki še stoje ob strani . . . Pri moških je s precejšnjo pred- nostjo zmagala ekipa uslužbencev državnili »stanov, ki je za progo 1600 m potrebovala 3:28, slede ji pa ekipi Cinkarne in Tovarne emajli- rane posode. V zmagovitem moštvu so nastopili liane, Stamejčič, Gajšek, Petauer. Pri ženskah je bila borba bolj ogorčena in je bila zmaga odločena šele v zadnjih metrih prav ма mostu čez Savinjo. Štafeta Ljudskega maga- zina — Jazbec, Orožim, Rebernik, Tavčar, Glin- šek in Melhar — je potrebovala za isto progo kot moški čas 4:57,5, tesno pa ji je sledila štafeta že^ezničark in Potrošnika. Obe zmago- valni ekipí'eta prejeli ▼ čuvanje lepa prehodna pokala. POKLONITEV ŠPORTNIKOV USTANOVITELJEM OF CELJA Na Praznik Celja so zastopstva celjskih šport- nih društev in strelske organizacije v štafeti od kolodvora pa do hiše, kjer je bil leta 1941 nstanovni sestanek OF mesta Celja, ponesla lovorjev venec tem prvim pionirjem odporni- škega gibanja našega mesta proti fašističnemn okupatorju. Okrog 30 tekačev je v lahkotnem teku prihitelo k Rakunovi hiši, kjer je bila prav na Praznik Celja odkrita spominska plošča padlim tovarišem — prvim borcem našega me- sta. V imenu celjskih športnikov je položil k spominski plošči lovorjev venec bivši državni rekorder in večkratni državni reprezentant tov. Hanc Matija. Celjski športniki so na ta način pokazali svojo pieteto in hvaležnost do tistih naših borcev, ki so omogočili ustvariti domo- Tino svobodnih ljudi, т kateri se daues mladi rod lahko ▼ mirn tudi ▼ telesni vzgoji in športM vsestransko udejstvuje in krepi svoje fizične i* duševne sile. NOGOMETNE PRIREDITVE NA GLAZIJI Nogometaši Kladivarja so v počastitev Dneva vstaje na sam praznik odigrali na Glaziji kar tri tekme. V prvi tekmi so se srečali nogo- metaši-pionirji iz Gaberja s pionirji Celja- mesta. Mladi nogometaši iz Gaberja so bili znatno boljši in so zmagali s 3 : 1 ter so si s tem osvojili prvi točki v pionirskem turnirju. V drugi tekmi so se srečali nogometaši-mladinci Kladivarja, kjer je A moštvo le z 1:0 nad- vladalo B moštvo. V glavni tekmi so po daljšem odmoru nasto- pili ligaši proti državni reprezentanci gluho- nemih. Kladivar je bil znatno boljše moštvo in je dosegel zmago s 4 : O (2:0). Igra obeh moštev pa nas je zadovoljila le prvih 25 minut, nakar so preostali del tekme zaigrali ležerneje. Za Kladivarja so bili uspešni Marinček, Kvartič in Dobrajc, en gol pa so si gostje zabili sami. JAVNI TELOVADNI NASTOP PARTIZANA CELJE-GABERJE Zvečer na Dan zmage je v počastitev tega dne priredilo TVD Partizan Celje-Gaberje svoj letni javni nastop na telovadišču v Gaberjn. V 16 točkah pestrega sporeda so gledalcem predvajali vsi nastopajoči res kvalitetne sto- ritve. Preciznost in izvežbanost posameznih te- lovadcev nam kaže, da imajo za seboj ti ljudje že večletno sistematično delo. Po nastopu vseh oddelkov, odigranju državne himne in pozdravu predsednika društva tov. Trebičnika se je kot na tekočem traku odvijal ves program. Najprej so nas razveselile pionirke s posrečeno sestavo tov. Božičeve, v kateri prikazuje otroško raz- igranost pri igrah s kolebnicami in žogami. Nato so pokazali mladinci, ki imajo v svojih vrstah najboljše jugoslovanske telovadce, težke akro- batske prvine. Tudi mladi Kovač se je priklju-л čil tej eliti in je zmogel prav tako vse prvine' kot državni^ mladinski prvak Veber Tine. Prav prisrčen je bil nastop mladih pionirjev s titov- kami, pri katerih so nastopali celo cicibani. Proste vaje so izvajali prav strumno in še kar dovolj skladno. Mladinci na bradlji in mladinke na gredi so zopet dokazali, da je v društvu orodna telovadba na kvalitetni stopnji. Proste vaje s palicami so mladinci izvajali Bobro, le tu in tam ni bilo opaziti enotnega izvajanja. V splošni orodni točki smo videli na raznih orodjih večje število telovadcev. Prav posrečena je bila zamisel, da nam orodje ne služi le za gojitev stiliziranih vaj, temveč tudi za razna plezanja in preskoke. Pri tej točki so nas naj-' bolj razveselili mlajši mladinci na bradlji, ki so pokazali lepe sestave s težkimi prvinami. Kako srečni so otroci pri igranju, nam je po- kazala naslednja točka programa, kjer so pio- nirke izvajale na blazini akrobafške prvine, fantje pa so se med seboj pomerili v boju jezdecev in prijetni štafeti z lovljenjem hrušk, ki so plavale v škafu, napolnjenem z vodo. — Mladinke pri izvajanju prostih vaj niso poka- zale dovolj izvežbanosti. Bolj so nas zadovoljili »plavi« in »beli« pionirji, ki so se z velikansko žogo borili za zmago. Tu je bilo bogato gibanje prepleteno s premetenostjo. Po daljšem preri- vanju so večji pionirji dvignili žogo v zrak in si šele s to taktično potezo priborili zmago. Člani na drogu in članice na bradlji so pokazali zopet nekoliko lepih sestav, od katerih je pri moških najbolj ugajal Veber Tine, ^ri dekletih pa Kos Ivanka. Efekten je bil ples »polka«, ki so ga izvajale nadvse skladno članice in mla- dinke. Tudi člani so z zletnimi mestnimi prosti- mi vajami dosegli lep efekt, ki bi bil še znatno boljši, če se nekateri ne bi preveč motili prav ▼ zadnjih taktih. Mladinci so nastopili še na krogih, kjer je vsak izvedel po dve eiektni vaji. Lahko trdimo, da so prav na tem orodju dosegli najlepši uspeh. Ljudem je zastajal dih ob visokih gugih in efektnih seskokih, ki so bili vsi izvedeni z največjo preciznostjo. In še posrečena zaključna slika z bengaličnim ognjem, v kateri so nastopili vsi oddelki, kjer so sim- bolično prikazali, da telesna vzgoja služi kre- pitvi zdravja, obrambne moči in večji storil- nosti, obenem pa razvijanju patriotizma, in zdravega kolektivizma. Z nastopom so partizanovci v Gaberju poka- zali povezanost svojega dela z našim praznova- njem. Zato bi si zaslužili večji obisk na tej ' prireditvi. Številni »zastonjkarji« (nekaj sto), ki so opazovali nastop na lepi prirodni galeriji izven ograjenega prostora, pa s svojo gesto niso pokazali pravega razumevanja za napore in materialne žrtve, ki jih je društvo imelo s pripravo tega nastopa. Ali je res tolikšna stiska, da celo imovitejši ne zmorejo dveh kovačev za- dve uri res kvalitetnega užitka, ki ga telovadci pripravljajo in študirajo ure in ure po več mesecev? Zdi se mi, da ta gesta pri ljudeh izven omejenega prostora kaže na pomanjkanje kulturnega odnosa do teh vrst prireditev. SLIKE IZ ŠTOR Piše Karel Jug iz hleva smo zgradili telovadnico Na pobudo železničarjev, učitelja Ha- biča in mizarskega mojstra Hermana so v letu 1930 ustanovili v Štorah telo- vadno društvo. Kar ob ustanovitvi nas je bilo že precej telovadečih. Pričeli smo z delom brez sredstev. Prva redna telovadba se je vršila v razredu osnov- ne šole, kjer smo pred vadbenimi ura- mi pospravili klopi na hodnike, v raz- red pa privlekli novo bradljo in drog, orodje, ki ga je uprava društva takoj kupila na »upanje« z garancijo na svo- je mesečne plače! 2e kar v začetku so telovadili tudi starejši člani v posebnem oddelku, po števuu 18, po starosti pa vsi preko 40 let. Storam so se priklju- čili tudi napredni Teharčani, ki so nato vsa leta hodili telovadit v Store. Prvo leto obstoja je'imelo društvo že 100 ak- tivnih telovadcev! Na »Jurcevem« trav- niku, tam kjer danes stojijo provizoriji Betona pa se je v letu 1931 vršil prvi telovadni nastop. Ljudje so kar strmeli nad prikazom pestrega programa, ki so ga poživeli kvaliteni telovadci iz Ce- lja. Že takoj v začetku pa so naši mož- je mislili na lastne prostore, .Čeprav je; v tem času imela tovarna le nekaj nad 300 delavcev, samotna pa nekaj čez 80, je v Storah bila stiska s stanovanjskimi prostori. Rešitev pa se je našla. Gostil- ničar Franci je poleg gostilne imel pre- cejšen hlev, v njem pa živino. Ker je Samotna tovarna reducirala voznike, za katero je vsa leta vozu tudi Franci, je nato konje prodal. Možje upravnega odbora so stopili v pogovor, sklenjena je bila pogodba za prostore proti ma- lenkostni odškodnini. Malo čudno se morda sliši, da smo v Storah pričeli urejevati prvo telovadnico prav iz hle- va, kjer je še prebivala živina. S pro-» stovoljnim delom, ki smo ga tudi ta- krat poznali v veliki meri, smo odstra- nili jasli, propadli pod v hlevu, pred hlevom pa smo pričeli urejevati pro- strane njive za telovadišče. Pet najpo- gumnejših mož je podpisalo obveznice v Celjski posojilnici za posojuo, ki smo ga potrebovali za nakup ladijskega po- da in zidarska dela. Z izredno aktivnim delom dramatske sekcije, tombolo in z nekaj zabavnimi prireditvami je dru- štvo v kratkem času odplačalo vse svo- je dolgove. Imeli smo lepo telovadnico, sicer skromnih dimenzij 10 x 7 m, ^nizko, kjer nismo mogli na bradlji delati ne- kih stoj na napetih lehteh niti na drogu raznih veletočev in velezmikov. Imeli smo pa prijetno bivališče, ki nas je privabljalo sleherni dan. Marsikdo v Štorah se bo spominjal živahnosti in dolgotrajnega prostovoljnega dela član- stva pri planiranju telovadišča pred do- mom, kjer nas je dnevno garalo po 20 prostovoljcev. Koliko življenja je büo v teh prostorih v letih od 1931 do 1934 lahko vedo le tisti, ki so se ta leta udejstvovali v društvu. Akademije, javni nastopi, razna telanovanja, pred- vsem pa redna vadba — to je bua naša stalna oblika dela. Članstvo je narašča- lo in v letu 1934 nas je bilo že preko 200! Končno smo uspeli s selitvijo v udobnejše prostore iz odmaknjenega de- la Štor v prometnejši del v »Kurji« vasi, kjer nam je tovarna dala v najem majhno stanovanjsko hišo. Stavba je bila kar pripravna, poleg nje pa je bü prostran travnik ob železnici. Tu smo si uredili še prijetnejše bivališče, večjo telovadnico in ostale društvene pro- store. Nabavüi smo si več novega orod- ja, pri čemer so bui naši člani — strojni ključavničarji še posebej iznajdljivi. Sa- mi smo napravili konstrukcijo za kro- ge, Jzsek stropa, da smo se lahko vrteli na drogu in delali krepke guge na kro- gih. Na telovadišču, ki smo ga sami elektrificirali, smo uredüi mehko do- skočišče za orodno telovadbo, igrišče za odbojko, atletske naprave za skoke m mete itd. Na teh prostorih je društvo še krepkeje zadihalo. Močno prosvetno delo, ki je v tedanjem času pri telo- vadnem društvu in delavskemu društvu »Bodočnost« bilo izredno razgibano, je v Storah vršuo važno vlogo tudi v na- rodnostnem pogledu. V tem domu je tudi sindikalna organizacija štorovskih delavcev imela daljši strokovni tečaj za delavske zaupnike, ki se je zaključu s polaganjem izpitov. Telovadba, pev- ske vaje in aktivnost na odru je vedno v večjem številu privabljala štorovsko mladino in jo odtegovala nemškemu vplivu. Kako \e hilo s športno aktivnost\o v Storah Pri telovadnem društvu je bila šport- na aktivnost važno področje dela kot vadba prostih vaj in vaj na orodju. Od športnih iger je bua najbolj razvita odbojka, v kateri smo prirejali največ tekmovanj. Atletika je bua močno pri- ljubljena. Tekli smo kar po cestah oz. na poteh iz ugaslih ogorkov za Voglajno tja proti Teharjem, skoki in meti pa na telovadišču. Največje uspehe v merüu celjskega okrožja smo dosegli v pla- vanju in smučanju. V plavanju smo kar dve leti bili v skupnem -plasmanu te- lovadnih društev celjskega okrožja na 3. mestu, na smučarskih tekmah pa je v tekih na 12 in 18 km večkrat izšel kot okrožni prvak naš član Crešnik Ru- di. Na kvalitetni stopnji je bilo razvito •strelstvo. Strelci so bui organizirani v samostojni strelski družini, ki je štela nad 70 članov. Brez dvoma je od vseh športnih iger büo največ zanimanja za nogomet, ki smo ga gojüi skoraj na nemogočem igrišču €laleč iz Štor na prostoru nekdanjega rudnika tam pod podnožjem Srebotnika in Bojanskega grabna. Igrišče je büo oddaljeno iz. Štor 30 minut hoda. Koliko udarniškega dela smo na njem opravili nogometaši, ki smo si na vse pretege prizadevali, da bi dobüi igrišče pravilnih dimenzij in s tem pravico za igranje prvenstve- nih tekem doma, lahko povedo le tisti starejši nogometaši, ki so ta leta garali v SK Štore. Koliko požrtvovalnosti, to- varištva in volje za delom je büo v teh članih! Z zaostritvijo mednarodnih po- litičnih odnosov, zlasti s pojavom Hit- lerja, je tudi v športnem društvu prišlo do ostrine, saj je v njem bü pravi kon- glomerat članstva po političnem pre- pričanju. Zanimivost tedanjega šport- nega gledanja v majnih Storah je bua v čim večjem števuu organiziranih dru- štev. Starejši igralci so imeli svoje dru- štvo SK Štore, srednješolci in tovar- niški vajenci so imeli svoje društvo SK Viñeta, pionirji pa SK Sočo, kmečki fantje in delavci Pečovja io Laške vasi' pa zopet svoje društvo SK Triglav. Ta- ko je že v malih predvojnih Storah büo že preko 60 aktivnih nogometašev- Pozneje po letu 1933, ko se je SK Štore prijavüo oblasti in registriralo pri športni zvezi, smo vendarle prišli vsi do zrelega gledanja in se združui v enotno društvo, divje klube pa opu- stili. ^Pozitivna stran združitve vseh nogometnih »sü« se je kmalu pokazala na raznih tekmovanjih, kjer smo dose- gali zadovoljive rezultate. Na ražnju oaceni odoiki•na vrtu „UNION** vsako soboto in nedeljo! V Restavraciji „Pošta" nudimo vedno sveže morsice ribe PRVENSTVO CELJA V STRELJANJU \ V dneh 18. in 19. julija j« bilo na strelišču^^ v Celju mestno prvenstvo v streljanju za leto' 1953. \ Tekmovanja se je udeležilo 51 strelcev, ki sos tekmovali v osmih disciplinah na 91 tarčah.] Organizacija tekmovanja je bila odlična, rezul-^ tati pa zaradi neugodnega vremena le povprečni.J I. ekipa »Tempo« je na »Titovi tarči« doseglaj nov celjski rekord z 961 krogi, Tržan Polde jel na isti tarči izenačil celjski rekord z 2l0 krogi,! Jager Tonček pa na »Ljudski« s 85 krogi. ■ Rezultati posameznikov so naslednji: \ »Titova tarča«: 1. Tržan Polde, »Tempo«, 210; ¡ 2. dr. Pavlic Marijan, »Tempo«, 193; 3. Jager, Anton, »Tempo«, 192; 4. Kukovič Martin, »Cin-5 karna«, 18?; 5. Cendak Ivan, »Tempo«, 185 itd. j »Ljudska tarča«: 1. Jager Tonček. »Tempo«,' 85; 2. Ratej Stanko, »L L. Ribar«, 79; 3. dr. Pav-j lič Marijan, »Tempo«, 77; i. Cater Drago, i »Tempo«, 76; 5. Cendak Ivan, »Tempo«, 76 itd. j »Mladinska tarča«: 1. Jager Tonček, »Tempo«,^ 192; 2. Kukovič Martin, »Cinkarna«, 187; 3. Trzanj Jože, »Tempo«, 171; i. Ratej Stanko, »I. L. Ribar«,! 164; 5. Gorenšek Rafko, »Metka«, 137 itd. ] »Hitro streljanje«: 1. Tržan Jože, »Tempo«, 62;; 2. Tržan Slavko, »Tempo«, 62; 3. Građišar Av-i gust, »Tempo«, 49; 4. Cater Drago, »Tempo«, 44; 5. Tržan Polde, »Tempo«, 40 itd. ^ »Vojaška pištola«: 1. dr. Pavlic Marijan, »Tem-^ po«, 120; 2. Tržan Polde, »Tempo«, 120; 3. Jenko: Rado, »Tempo«, 75 itd. I Ženska tarča«: 1. Krašovec Zvonka, »Tempo«, 206; 2. Pavlic Vlasta, »Tempo«, 203; 3. Caterj Vali, »Tempo«, 193 itd. > »Mladinska tarča — malokalibrska«: 1. Tržan: Jože, »Tempo«, 224; 2. Tržan Ciril, »Tempo«,: 220; 3. Ratej Stanko, »I. L. Ribar«, 220 itd. ■ »Zračna puška — ■* m«: 1. Selič Horst, »I. L.' Ribar.«, 231; 2. Vodičar Mirko, »I. L. Ribar«, 221.! Od 51 tekmovalcev jih je 20 izpolnilo norme' za prvenstvo LRS v streljanju, ki bo od 30. ju-' lija do 2. avgusta v Ljubljani. CD. : OD 15. JULIJA DALJE SPREJEMAMO KOSOVNE BLAGOVNE POŠILJKE V VSE SMERI SLOVENIJE (Vključno relacija Celje—Zagreb in Celje—Rijeka) Podjetja in posamezniki, poslužujte se te ugodnosti. Prihranite si na denarju in dovozu na in iz postaje! Pošiljke sprejemamo v garaži v Stritarjevi ulici Stev. 2 in na domu. Svoje želje nam lahko javite tele- fonično na 20-60 »»Prevozništvo** Celje OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Tajništvo Sveta za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko MLO Celje obvešča vse pro- silce za socialno pomoč (podpore), da bomo v •bodoče prošnje obravnavali le, če bodo oprem- ljene z vsemi potrebnimi dokazi, iz katerih bo razvidno, da so resnično potrebni socialne po- moči. Prošnjam je treba priložiti predvsem potr- dilo o premoženjskem stanju in o višini dohod- kov prosilca samega, dalje enako potrdilo za družinske člane, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu in končno potrdilo za osebe, ki bi ga bile dolžne po zakonu vzdrževati (to so starši, stari starši, otroci in vnuki), pa nimajo dohodkov oziroma možnosti prispevati k vzdr- ževanju. Prošnje se vlagajo pri centralnem vložišču MLO Celje, soba št. 20. OPOZORILO! Opozarjam vsakogar, da ne posojuje denar Mimik Antonu, mehaniku, Gorica št. 8, pošta Petrovce, ker Mirnik Anton nima nobenih možnosti za povračilo napravljenih dolgov. Mirnik Štefan, Petrovce št. 1? Državno trgovsko podjetje »Preskrba« v Šentjuriju obvešča, da ne more dajati nobenih podpor organizacijam, ker s» vsa sredstva za to leto izčrpana. NAJEMNINE POSLOVNIH PROSTOROV TN REGISTRACIJA DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ Obveščamo vse zainteresirane, da je Svet ze gospodarstvo in komunalne zadeve MLO Celje objavil prva navodila k odloku o dajanju po- slovnih prostorov v najem. Navodila so nabita od petka, dne 24. t. m. dalje na razglasni deski y poslopju Mestnega ljudskega odbora, dostav- ljena pa so tudi Obrtni ter Trgovinsko-gostinski zbornici v Celju. Opozarjamo vsa podjetja, da do konca tega meseca izvršijo vse manjkajoče vpise v registru državnih gospodarskih podjetij in trgovskih po- slovalnic, ker ho sicer uveden upravno kazenski postopek proti vsem odgovornim voditeljen» podjetij, ki niso prijavila vseh sprememb za vpis v register. Iz Oddelka za gospodarstva in komunalne zadeve MLO Celje GOSTILNA v bližini Celja išče pošteno dekle, ki je vajeno gostilne in dobro računa. Na- stop s 1. 8. 1953. Naslov oddati v upravi lista. PISARNIŠKA MOC vajena vseh pisarniških de! išče začasne zaposlitve. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM 4-sobno stanovanje z vsemi pri- tiklinami in kopalnico т centru Celja, r niunjšim v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM večje enosobno družinsko stano- vanje (soba in kuhinja) za stanovanje v me- stu. Informacije: Ograjenšek Pavla, Celje, Dečkova cesta št. 2 NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 26. julija 1953: tov. dr. Cerin Josip, Ce- lje, Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Kinr O KINO DOM IN LETNi KINO Od 22. do 28. 7. 1953: HITREJŠI OD ZVOKA, angle^k! iilin Od 29. do 4. 8. 1953: Roseanna Me. Coy, ame- riški film Kino Dom, predstave dnevno ob 18.15 uri, oiv nedeljah ob 16.15 in 18.15. Letni kino, predstave đaevn« Л 8.54 uri.