Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra—16. marec 1985 — številka 10 Predstavitev Ljubljane na tednu »Ljubljana—Celovec« Iskrina stojnica na sejmu v Leipzigu Promocija Iskrinih računalnikov na CEBIT v Hannovru Vse tri razstave so pripravili oblikovalci iz Marketinga Iskre Commerce »Za delo je zaljubljenost potrebna« Misel velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, iz čigar sklada so te dni podelili lanskoletne nagrade za dosežke v arhitekturi, med nagrajenci pa je tudi skupina za razstave iz Iskrinega Marketinga. Zaljubljenost do dela, ob tem pa tudi upornost, saj je morala opravljati pionirsko delo pri oblikovanju razstav in sejmov doma in v tujini na poti do izoblikovanja oblikovne razstave podobe Iskre, ki je postala vzor tržnega komuniciranja tudi drugim. Prispevek projektantske skupine je še posebej dragocen zato, ker je skoraj edina, ki vlaga v razstavno arhitekturo tudi oblikovalne napore — pri snovanju in izvedbi ne razmišlja le oblikovno, pač pa tudi marketinško. Nič ne pride takoj in samo od sebe. Potrebnih je bila vrsta let, dosti volje, znanja, poguma, potrpežljivosti. Ob tem je treba vedeti tudi to, da si trije Iskrini arhitekti in akademski slikar s svojim skoraj poldrugo desetletje dolgim delom niso ustvarili nekega lahko bi rekli trajnega spomenika, ampak so delali z zavestjo, da ustvarjajo nekaj kulturnega za celotno okolje, neko arhitekturo trenutka. Snovanje razstave, sejemskega prostora traja tedne, mesece, postavitev je le pika na »/«, po tednu, dveh pa je vsega konec. Iskrinih oblikovalcev pa te dni ni razveselila le Plečnikova medalja: mednarodna žirija je te dni zaradi »nadpoprečnih oblikovalskih kvalitet« odlikovala Iskrin ultrazvočni defekto-skop in ga uvrstila na razstavo »Dobra industrijska oblika«, ki bo prihodnji mesec v Hannovru. Med najnovejše, dosežke Iskrinih oblikovalcev naj uvrstimo tudi priznanje, ki ga je našemu Marketingu izrekel Bu-sines Week za Iskrin institucionalni oglas v tej reviji. Lado Drobež SOZD cifri g 1 J IKM Iskra Iskr a Iskra iSp SOZD g§ . S? ii S področnega kolegija za organizacijo in informatiko SOZD Iskra Enotni jezik označevanja Pretekli četrtek je bila v Ljubljani seja področnega kolegija za organizacijo in informatiko SOZD Iskra, na kateri so poleg odprtih vprašanj obravnavali še druge aktualne zadeve s tega področja. Posebno so se zadržali ob poročilu Jureta Božiča o omrežju za prenos podatkov v SOZD Iskra. Jure Božič je spregovoril o potrebi po povezovanju sistemov. Sklenili so, da naj vsaka delovna organizacija, ki bo v projektu sodelovala, imenuje sposobnega strokovnjaka za sodelovanje v teamu, ki naj bi omogočil, da bi se znanje čimbolj prenašalo na uporabnike. najkasneje do 25. t. m. Poleg tega so še predlagali, naj bi k sodelovanju pritegnili še Iskro Delto, kot proizvajalca strojne opreme v mreži informacijskih sistemov I skre. V nadaljevanju so se pogovorili o predlogih organizacijskih predpisov v SOZD Iskra. Najprej bi morali obravnavati Temeljni organizacijski predpis, vendar so se zaradi odsotnosti poročevalca opredelili le, da je taka oblika normativnega urejanja v SOZD Iskra potrebna. O postopku oblikovanja in sprejemanja organizacijskih predpisov pa bo razprava tekla na naslednjem kolegiju. Drugi predpis, ki so ga podrobno obravnavali, je zadeval označevanje OZD v SOZD Iskra. Kolegij se je strinjal s predlogom, vendar je menil, da bi morali.take predpise sprejemati tako, da bi veljali od začetka leta. Zato so predlagali, 'da ta predpis pripravijo do srede leta in se odločili, da bi ga sprejemali tako, da bi imel rok veljavnosti od 1. 1. 1986. Vsekakor pašo pozdravili idejo, da se v Iskri najde skupni jezik za označevanje izdelkov. O organizacijskem predpisu o označevanju materialnih postavk v SOZD Iskra pa so menili, da imajo DO in TOZD različne sisteme označevanja materialnih postavk in bi prehod na enoten sistem pomenil znatne stroške. Zato so se dogovorili za akcijo, s katero bi najprej skušali zagotoviti rešitev za povezovanje tako različnih sistemov označevanja, ko gre za skupno rabo označevanja in drugič, ker je razprava pokazala, da je enoten sistem označevanja v Iskri že prisoten, nekateri pa ga še ne poznajo, je kolegij sklenil organizirati posvetovanje o enotnem sistemu označevanja, na katerem bo prikazan enotni sistem oštevilčenja tudi način uvajanja sistema v TOZD in DO ter sistem oštevilčenja in povezovanja z uporabniki računalnika. mak Široka potrošnja Najcenejši je aparat, ki ga uporabljamo vsak dan Razgovor s članom KPO DO IKM Tonetom Simo ničem Previdno pri vredn itenju doseženega Spet so pred nami zaključni računi in spet smo se napotili po delovnih organizacijah, da bi preverili, kako so poslovale. Obiskali smo DO IKM kjer nam je Tone Simonič povedal, da so njihovi rezultati dobri. Pa ne-le zaradi inflacije, ki potvarja naše realne dosežke, ampak so poslovali dobro tudi, če odmislimo inflacijske stopnje, pač zato, ker so dobro delali. No, njihovo temeljito delo se odraža tudi pri dokumentih, ki so potrebni za samoupravno obveščanje. Lahko bi rekli, da so ena izmed redkih delovnih organizacij, kjer se številk lotijo tudi vsebinsko tako, da so gradiva nazadnje res kompletna in razumljiva vsakemu delavcu. Gotovo je to del splošnega delovnega vzdušja in uspeha v tej DO. M Kako pa se je sicer vrtela vaša realizacija v preteklem letu? Najprej bom na splošno ocenil položaj. Težnja negativnih gospodarskih gibanj iz preteklih let se je nadaljevala tudi v letu 1984. Resolucijo je spet spremljala množica najrazličnejših predpisov, četudi že doslej ugotavljamo, da je fronta predpisov že praviloma preširoka, njihovo delovanje nedorečeno in morda prav zato v praksi ni želenih rezultatov, oz. stabilizacijskih učinkov, ker je to vodenje že kar preveč administrativno. Tudi sicer lahko ugotavljamo, da se optimistična resolucijska predpostavka, da bo inflacija v letu 1984 le 25% ni uresničila, nasprotno, zrastla je za več kot 100% nad napovedano — na 52,7%. Zaradi navedenega, seveda, velja biti pri vrednotenju doseženega previden, saj navidezne visoke rasti lahko zavajajo. V IKM smo v letu 1984 dosegli nadpovprečne rezultate v primerjavi z rastmi celotne družbene reprodukcije. Kakšna je konkretno vrednost realizacije? Vrednost realizacije naših storitev znaša prek 117 milijonov dinarjev, kar pomeni 66% porast glede na preteklo enako obdobje. Obseg realizacije za organizacije Iskre, upoštevajoč naročila in združena sredstva, znaša 51% celotne realizacije DO IKM. V primerjavi z enakim preteklim obdobjem se je delež Iskre zmanjšal za 2,5%. Pri tem velja podčrta- tbtfU ‘51 m Iskra Dobra seznanjenost z lastnostmi gospodinjskega strojčka je predpogoj za redno uporabo, še prej pa pomeni pol poti do nakupa. Sodelavci iz TOZD Prodaja Široke potrošnje se tega dobro zavedajo in zato redno organizirajo posebne demonstracijske akcije, na katerih s praktičnim prikazom skrajšajo pot od proizvajalca, oz., prodajalca do kupca. V preteklih dneh se je ekipa demonstratorjev iz Široke’potrošnje med drugim mudila v ljubljanski blagovnici Metalka in vzbudila veliko zanimanja med obiskovalci te blagovne hiše. Prizadevni prodajniki so prikazovali uporabne lastnosti univerzalnega aparata »Multipractic«, brivskih aparatov in z nazornim predstavljanjem prepričali vrsto tistih, ki se niso mogli odločiti za »dodatno opremo« v kuhinji. Strokovnjaki pravijo, da so stroški za izvedbo takih akcij neznatni v primerjavi z otipljivimi prodajnimi rezultati; ni zadržkov, da jim ne bi verjeli — prepričal nas je zares množičen obisk demonstracijske stojnice v Metalki! SF 16. marec 1985 Tone Simonič, član KPO DO IKM ti, da so bila združena sredstva SOZD Iskra, ki so za leto 1984 znašala 11 milijonov din za opravljane naloge skupnega pomena in splošnega značaja na področju meterologije, kakovosti in zanesljivosti veliko premajhna. Vsi stroški na teh nalogah so v letu 1984 znašali 16 milijonov din, razliko med porabljenimi in planiranimi sredstvi (4 milijone din) pa je IKM prevzel v svoje breme. Kako pa je bilo z zaposlovanjem? Lani je zaposlovanje zaostalo za letnim planom, predvsem zaradi odhoda delavcev v JLA. Poprečno smo imeli zaposlenih 62 delavcev. Pa osebni dohodki? Za OD smo v 1984. letu razporedili 38 milijonov din,kar pomeni v primerjavi s preteklim letom 60% povečanje. Čisti OD na delavca je znašal 445.111 din (41% porast glede na leto prej), poprečni mesečni OD pa je znašal 37.092 din. Glede na ugoden porast dohodka 88% in ČD 91%, kot tudi drugih parametrov, ki jih upoštevamo pri delitvi: povečanje števila zaposlenih, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, pospeševanje izvoza, porast življenjskih stroškov in drugo, pomeni to v tem razdobju zmerno delitev in kaže na prizadevanja IKM za usmerjanje rasti OD v skladu z določili letnega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Kako pa je bilo pri vas z Investicijami? V letu 1984 smo imeli pasivne in aktivne investicije. Pod aktivne štejemo zaključek projekta Mura, nabave domače opreme in lastno izdelavo opreme, za kar smo porabiti 20 mio din. Za pasivne investicije pa štejemo vse tiste, pri katerih je bilo v letu 1984 veliko aktivnosti in vloženega truda. Aktivnosti so bile usmerjene tudi v pridobitev novih prostorov in v pripravo realizacije projekta »Merilna oprema, II, faza«. Za sedaj smo odkupili že 300 m2 prostorov. Projekt »Merilna oprem II« (ki zajema ,1,3 mio US ) pa je že v realizaciji. In če pogledamo finančne rezultate kot celoto? CP znaša 118 mio din, kar predstavlja 72% porast glede na leto 1983 in 26% porast glede na letni plan. Tudi gibanja na področju porabljenih sredstev so močno vplivala na rezultate gospodarjenja. Porabljena sredstva znašajo 16 mio din in so predstavljala 29% porast v primeri s preteklim letom. V primerjavi z rastjo celotnega dohodka ugotavljamo, da so porabljena sredstva naraščala za 43% počasneje, kar je ugodno vplivalo na hitrejšo rast dohodka, ki je naraščal 57% hitreje kot rast porabljenih sredstev. K hitrejši rasti je nedvomno prispevala tudi počasnejša rast amortizacaje kot smo načrtovali, saj 13 mio din pomeni namreč 44% porast glede na leto 1983 in 72% plana. Dosežena rast dohodka je večja za 88% v primerjavi s preteklim letom pa tudi plan smo presegli kar za 53%. Vzporedno z rastjo dohodka pa so seveda, rastle tudi obveznosti iz dohodka. Tudi ČD je porastel za 91% in dosegel vrednost 76 mio din, za akumulacijo pa so delavci IKM namenili kar 30 mio dinarjev, kar predstavlja 200% povečanje v primerjavi s preteklim obdobjem. Dosežena akumulacija predstavlja skoraj tretjino doseženega dohodka in pomeni dobro osnovo za nadaljnjo izgradnjo IKM. Tudi obratna sredstva so poras-tla v primerjavi z lanskim letom za 225%, terjatve do partnerjev pa so se zmanjšale na minimum. Imamo pa težave s financiranjem uvoznega materiala — podsestavnih delov in potovanj v tujino. Zaradi teh težav v lanskem letu nismo uspeli realizirati uvoza planiranega mate-rila in podsestavnih delov v celoti. Ker pa se bo neizpolnjena obveznost prenesla v naslednje leto, bodo obremenitve v naslednjem letu še večje. Vsekakor lahko rečem, da ste dosegli lepe rezultate. In kje so zasluge za to? V vsakem sistemu,bodisi velikem, ali malem, ki je tako organiziran, da je obvladljiv, je laže doseči dobre rezultate, kot v sistemu, v katerem leva roka ne ve, kaj dela desna in obratno. Poleg tega pa menim, da k temu pripomorejo tudi dobra kadrovska politika, dobri medsebojni odnosi-,pripadnost, zavednost kolektiva, zaupanje in varčevanje. V tem je gotovo pomembna tudi delavnost, ki v IKM res ni vprašljiva. Mara Ovsenik SKLEPI 5. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra, dne 5. 3. 1985 Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS potrdi sklepe 4. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25.12.1984 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predsednika odbora za samoupravno usklajevanje letnega programa SOZD Boža Lampiča in predstavnika Iskre Commerce Mitje Tavčarja, predloga odbora in predloženega gradivater posredovanih pripomb delegacij, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme poročilo delegatskega odbora za samoupravno usklajevanje planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985 in sprejme Letni program SOZD Iskra za leto 1985 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985 s tem, da se pri izdelavi dokončnega besedila letnega programa upošteva usklajene podatke za uvoz in izvoz in morebitne spremembe, oz. dopolnitve številčnega dela projekcij DO v skladu s sprejetimi plani. 2. DS v skladu z usmeritvami Letnega programa za leto 1984 ter na osnovi analiz b gibanju stroškov prizna proračun manjkajočih sredstev za leto 1984 in sicer za dejavnost Marketinga v višini 22.260.000 din ter za DSSS SOZD v višini 9.755.000 din. 3. DS sprejme, kot osnovo za združevanje sredstev v letu 1985, doseženi dohodek v letu,1984 (dosedaj korigirani dohodek), razen v organizacijah skupnega pomena, kjer se upošteva korekcija, kot je opredeljena v prilogi k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981—1985 in sicer v 4. točki »Tolmačenja dohodka, na osnovi katerega se združujejo sredstva za dejavnosti skupnega pomena«. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre Commerce Borisa Slapnika, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti in odbora za tržništvo ter predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme Gospodarski načrt Iskrine inomreže za leto 1985. 2. DS odobri ustanovitev začasnega predstavništva Iskre v Pekingu, Kitajska. 3. DS odobri ustanovitev mešane firme ZEB Engeneering Limited v Pakistanu. Iskra Commerce in Iskra Avtoelektrika opravita celotni postopek ustanavljanja. DS sprejme na znanje informacijo v. d. glavnega direktorja DO Telematika Vita Osojnika o stanju, oz. nadaljnjem razreševanju problematike v DO Telematika. DS sprejme na znanje informacijo glavnega direktorja DO Široka potrošnja Mira Kreka o stanju, oz. nadaljnjem izvajanju sanacije v DO Široka potrošnja. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Škopca, predloga odbora za finance ter predloženega gradiva in razprave, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS odobri DO Telematiki 13 mesečni sanacijski kredit iz rezervnega sklada SOZD Iskre v višini 100 mio din po 12%obrestni meri. DOT elematika mora najkasneje do 1.6.1985 predložiti sanacijski program, v nasprotnem primeru celotni kredit zapade v odplačilo s 30. 6.1985. Po predložitvi sanacijskega programa bo DS razpravljal o spremembi ročnosti kredita. 2. DS odobri DO Telematiki 60 mio din nepovratnih sredstev iz rezervnega sklada SOZD za zagotovitev izplačila normalnih osebnih dohodkov v prvem kvartalu 1985. 3. DS odobri DO Široka potrošnja TOZD TGA Reteče iz rezervnega sklada SOZD sanacijski kredit za pokrivanje izgube po ZR 1984 v višini 30.000.000 din za dobo petih let, po 12% obrestni meri. Prva anuiteta zapade v odplačilo 1. 4. 1986. 4. DS soglaša, da se DO Široka potrošnja TOZD TGA Reteče že odobreni kredit za pokrivanje izgube po ZR 1983 v znesku 45.000.000 din spremeni v dolgoročni kredit za dobo petih let po 12% obrestni meri. Prva anuiteta potem kreditu zapadel. 11.1985. 5. DS odobri DO Široka potrošnja TOZD TGA Reteče iz rezervnega sklada SOZD 10 mio din nepovratnih sredstev za izplačilo normalnih osebnih dohodkov v prvem kvartalu 1985. 6. Iskra banka naj prouči vse možnosti i- se v okviru le-teh vključi v pridobivanje dolgoročnih virov za pokrivanje obratnih sredstev, predvidenih v drugi fazi sanacije iz predloženega elaborata o združitvi TOZD TGA Reteče in TOZD Elektromotorji Železniki. 7. Nepovratna sredstva za zagotavljanje nezmanjšanih osebnih dohodkov v DO Telematika v višini 60 mio din in v TOZD TGA v (Dalje na 4. strani) 16. marec 1985 (Slsi tera. 2. stran stran 3 (Nadaljevanje s 3. strani) višini 10 mio din odobri DS pod pogojem, da bo z zakonom, ali njegovimi izvedbenimi akti določeno, da je to pogoj za izplačilo nezmanjšanih osebnih dohodkov. Če bodo pogoji za izplačilo nezmanjšanih osebnih dohodkov drugače opredeljeni, se 60 mio din za DO Telematiko in 10 mio din za DO Široko potrošnjo TOZD TGA prekvalificira v sanacijski kredit pod običajnimi pogoji. Sredstva DO Široka potrošnja TOZD TGA se dodelijo pod pogojem, da vse TOZD v DO Široka potrošnja predhodno združijo prosta sredstva lastnih rezervnih skladov, certifikate v republiških in občinskih rezervnih skladih ter sredstva, ki bi jih v te sklade združili po zaključnem računu za leto 1984. 8. DS odobri vračilo vplačanih sredstev rezerv TOZD ELA Novo mesto v rezervni sklad SOZD z namenom, da se na ta način pokrije izguba v TOZD ELA, nastala v poslovnem letu 1984. Vračilo znaša 1.478.405,30 din. Na osnovi podane obrazložitve direktorja marketinške dejavnosti v Iskri Commerce Jake Škrbinca, pred loga odbora za tržništvo in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Pravilnik o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre v besedilu predloga z dne 21.1.1985. Pravilnik se objavi v naslednji številki glasila Iskre. Na osnovi podane obrazložitve v. 'd. direktorja DO Merilna elektronika Matjaža Travna in predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme pristop DO Iskra Merilna elektronika, p. o. Horjul v SOZD Iskra. 2. DS razpisuje volitve delegatov delavskega sveta SOZD Iskra in odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra v volilni enoti DO Merilna elektronika. V skladu z določilom 65., oz. 83. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, se voli dva delegata delavskega sveta in en delegat odbora za samoupravni nadzor. Volitve izvede volilna komisija DO Merilna elektronika, ki je dolžna v dveh dneh po izvedenih volitvah dostaviti zapisnik o izidu volitev z izjavami kandidatov, volilni komisiji SOZD. 3. DS ugotavlja, da DO Merilna elektronika zavezujejo vsi samoupravni splošni akti in samoupravni sporazumi SOZD Iskra, ki so neposredno, oz. posredno prek DO Elektrozveze obvezovali bivšo TOZD Elektronika Horjul. Na osnovi predloženega gradiva, sprejme DSsoglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o delu koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje Sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZPTT organizacijami Slovenije in SOZD Iskra za leto 1984. Na osnovi podane obrazložitve v. d. člana KRO SOZD, Rada Faleskinija in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme aneks k Samoupravnemu sporazumu o osnovah za nadaljevanje, razširitev in utrditev dosedanjega medsebojnega sodelovanja pri razislovalni in strokovno-tehnični dejavnosti ter vzgoje kadrov med Institutom »Jožef Stefan« in SOZD Iskra v predloženem besedilu. Na osnovi podane obrazložitve predsednika razpisne komisije Avguština Ciuhe in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS imenuje — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za ekonomiko in plan Zorana Poliča, dopl. oec in — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za razvoj in inovacije Rada Faleskinija, dipl. ing. Na osnovi predloga predsednika DS-Janeza Kerna in ugotovitve, da je delegatu DS iz DO Iskra Delta Radu Faleskinija z novim imenovanjem prenehala funkcija, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS razpisuje nadomestne volitve za enega delegata delavskega sveta SOZD Iskra v volilni enoti DO Iskra Delta in se izvedejo po ustaljenem postopku. DS sprejme na znanje informacijo predstavnika DO Kondenzatorji Petra Jančana o nadaljnji sanaciji stanja v DO Kondenzatorji v zvezi,z ekološko problematiko in informacijo člana KPO SOZD Rada Faleskinija o stanju varstva okolja v Iskri, oz. investicijskega načrtovanja z ekološkega vidika. Odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, bo posredovan na prihodnjem zasedanju in sicer — delegata DO Avtomatika: »Kaj načrtuje SOZD Iskra za trajno sanacijo TOZD TV Pržan?« in — delegata DO Elementi: »Ali je današnja problematika Iskre odraz sedanjega gospodarskega stanja v državi, ali je to usihanje vitalne sposobnosti, ali njenega moralnega staranja?« ISKRA Mikroelektronika — v ust., Ljubljana ISKRA Mikroelektronika — v ust. vabi k sodelovanju sodelavce za delo v novi, moderni tovarni integriranih vezij in sicer: za področje KONTROLE KAKOVOSTI: 1. Tehnologa za zanesljivost Pogoji: — VS ali VŠ elektrotehniške smeri — šibki tok — 2-3 leta delovnih izkušenj — izpit iz VPD — pasivno znanje angleškega jezika 2. Tehnologa za kakovost Pogoji: — VS ali VŠ elektrotehniške ali kemijske smeri — 2-3 leta delovnih izkušenj — izpit iz VPD — pasivno znanje angleškega jezika — dodatno izobraževanje s področja kakovosti za področje TESTIRANJA: 2. Testnega inženirja za programsko opremo III Pogoji: — VS ali VŠ elektrotehniške smeri — elektronik — 1-2 leti delovnih izkušenj — izpit iz VPD — pasivno znanje angleškega jezika za področje PRIPRAVE KEMIKALIJ: 4. Laboranta za pripravo kemikalij Pogoji: — PŠ za kemijske procesničarje ali kemijske laborante — delovne izkušnje niso potrebne — izpit iz VPD — zaradi narave dela je zaželeno, da je kandidat moškega spola z odsluženim kadrovskim rokom — dvoizmensko delo S prijavljenimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: Kadrovska služba ISKRA Mikroelektronike — v ust. Ljubljana, Stegne 15 d 8 dni po objavi. Pomemben delovni uspeh iz novogoriške Iskre — Avtoelektrike smo zabeležili prejšnji teden v tovarni delovnih sredstev. V poskusno obratovanje so vključili nov stroj za navijanje rotorjev malih zaganjalnikov, kar je dobrodošla novost. Doslej so namreč navijali rotorje ročno in s strojem ruske izdelave. Nova naprava, ki so jo izdelali v sklopu strojev za samoopremljanje potreb temeljnih organizacij Avtoelektrike omogoča mnogo večjo kapaciteto kot prej omenjeni ruski stroj, boljše pogoje dela in nenazadnje večjo kvaliteto, kar je še kako pomembno, saj je prav tovarna malih zaganjalnikov pomemben izvoznik svojih izdelkov ha tuja tržišča. Stroj so izdelali v proizvodnji tovarne delovnih sredstev — skupina za namenske naprave in so ga že predali v obratovanje na linijo rotorja v tovarno malih zaganjalnikov. Iskra 4. stran 16. marec 1985 t Plečnikova medalja Iskrinim prostorskim oblikovalcem Iskrini dobitniki Plečnikove medalje na slovesnosti v Narodni galeriji: z leve Marko Deu, (profesor Edo Ravnikar) Drago Novak, Zvone Zupanek in Milan Zornik. »Vseskozi sem slutil, upal in verjel, da se bo našel nekdo, ki bo znal ovrednotiti kulturno, estetsko in gospodarsko pomembnost oblikovanja prostora, kar ste se z veliko mero posluha za sodobni čas in prostor lotevi/' v Iskri ti Marko, Zvone, Drago in Milan. Želim vam mnogo uspeha na poti k novim rešitvam,« je v čestitki dobitnikom Plečnikove medalje za leto 1984 iz Plečnikova medalja — priznanje, hkrati pa obveznost za naprej Iskrinega Marketinga med drugim zapisal nekdanji direktor tega kolektiva v Iskri Commerce, Franček Mirtič. Skoraj poldrugo desetletje, sprva tudi oranja ledine na področju prostorskega oblikovanja, pionirskih . prijemov, snovanja, dogovarjanj, usklajevanj in številnih uspehov pa tudi problemov se je za projektantsko skupino sejemskega oblikovanja v Iskrinem Marketingu, za arhitekte Marka Deva, Zvoneta Zupaneka in Milana Zornika ter akademskega slikarja Draga Novaka zaokrožilo minuli ponedeljek, 4. marca s prejemom Plečnikove medalje za leto 1984. Priznanje jim je v Narodni galeriji v Ljubljani izročila predsednica Sklada arhitekta Jožeta Plečnika Tina Tomlje. Vsakoletno nagrado podeljuje Sklad z namenom, da bi pospeševal in izrekal javno priznanje za kakovostne dosežke pri oblikovanju naše okolice. Strokovna žirija je medaljo Iskrinim prostorskim oblikovalcem podelila za oblikovanje Iskrine razstave na sejmu Sodobna elektronika v Ljubljani, za razstavo »Ljubljana — kulturni in gospodarski center Slovenije« v Celovcu, za promocijsko razstavo »Iskra« v Izmi-rju in za kakovostne dosežke pri razstavah v Jugoslaviji in v svetu. Kot že rečeno, je bila slavnost ob podelitvi Plečnikovih nagrad, o čemer smo na kratko že pisali, v ljubljanski Narodni galeriji. Poleg nagrajencev in številnih kulturnih in družbeno-političnih delavcev, so se je udeležili tudi številni prijatelji in sodelavci odlikovancev, ob tem pa velja zapisati, da čestitke še vedno prihajajo v Marketing na Poljansko cesto v Ljubljani, nagrajence pa je sprejel tudi pred- sednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Prav na tem sprejemu je bila izrečena naslednja misel: »Plečnikova medelja ni samo priznanje Iskri in njenemu Marketingu, pač pa je za celotno Iskro tudi velika obveznost za naprej.« Žirija, ki so jo letos sestavljali arhitekti prof. Edo Ravnikar, Miha Kerin, Svetozar Križaj, Borut Pečenko, Marjan Ocvirk, Jovo Gabrovšek in Sonja Hojer, je podelitev medalje Iskrinim oblikovalcem obrazložila takole: Skupina za razstave pri Iskra marketingu je v svojem več kot dvanajstletnem oblikovanju sejemske arhitekture, izoblikovala izvirno razstavo identiteto Iskrinih izdelkov do'ma in vtujini. Bili so prvi pri nas, ki sozačeli oblikovati sejemski prostor na kompleksnejši način, ob vključevanju širšega sporočila v sejemski prostor in njegovo razširitev tudi na prostor izven ožjega razstavnega prostora. Izvirnost njihovih oblikovalskih naporov, prilagojen različnim razstavnim ambientom v svetu, jih uvršča v sam vrh sejemske razstavne arhitekture, ob bok razstav velikih svetovnih firm, kar v mnogočem prispeva k uspešnosti izvoznih naporov Iskre. Prek 40 razstav na leto, doma in v tujini, je zahtevalo od avtorjev, da sd izoblikovali sistem razstavne konstrukcije, ki omogoča stalno svežino oblikovanja, prilagojeno programu in razstavnemu prostoru. Večkratna priznanja v tujini, kot je priznanje mednarodne žirije za razstavo v Desing centru v Stuttgartu, ali stalna priznanja za razstavljanje na sejmu v Leipzigu, kjer predstavljajo razstave Iskre primerza uspešnost razstavne arhitekture, dobivajo odmevnost tudi izven ožjega področja elektroindustrije. Oblikovanje razstave mesta Ljubljane v Celovcu leta 1984, katero so oblikovali predstavniki razstavne skupine Iskra Marketing, predstavlja izviren pristop k predstavitvi podobe mesta z industrijskim potencialom. Stalno vključevanje kvalitetnih vizuelno-komunikacijskih in umetniških sporočil napravlja njihove razstavne prostore, ob stalni profesionalni ravni tudi širše čitljive. Lado Drobež Avtoeiektrika 0 Inovacijski praznik v Novi Gorici Vsakoletna pomembna akcija »Inovator Nova Gorica« je bila slavnostno zaključena (za minulo leto) prejšnji torek, 7. marca, ko je novogoriška občinska raziskovalna skupnost podelila priznanja najuspešnejšim inovatorjem, ko so sodelovali v akciji. Lani, že četrtič zapovrstjo razpisana akcija ni imela tako množičnega odziva kot prejšnja leta kar da slutiti, da nekatere delovne organizacije še vedno namenjajo premalo pozornosti raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu zaposlenih. Vsekakor jih ne vzpodbujajo dovolj, da bi se v večji meri lotili tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in inovacij. To so poudarili tudi na slavnosti, predsednik odbora za pospeševanje inovacijske dejavnosti pri novogoriški raziskovalni skupnosti, zaposlen v Iskri —- Avtoelektriki Oton Grapulin pa je ugotovil, da so delovne organizacije očitno preobremenjene s premagovanjem tekoče gospodarske problematike in da prav v tem tiči vzrok, da inovacijska dejavnost nekoliko upada. To pa ne drži v celoti za našo delovno organizacijo Avtoelektriko. V to smo se prepričali tudi na torkovi slavnosti, saj je skupina 12 inovatorjev iz Avtoelektrike dobila posebno priznanje, saj so v zadnjih petih letih s stalno udeležbo v akciji in z mnogimi inventivnimi predlogi pomagali pri učinkovitem premagovanju proizvodnih težav v delovni organizaciji, prispevali k gospodarnejšemu poslovanju, humanizaciji dela in h krepitvi ustvarjalnega ozračja.v svojem delovnem okolju. Ti inovatorji so: Franc Štanta, Alojz Čotar, Vojko Colja, Ivan Anderlič, Franc Kavčič, Justin Vidmar, Vladimir Devetak, Vinko Kožuh, Boris Jerič, Rajmund Prinčič. Med temi inovatorji sta tudi dve delavki Mara Medvešček in Mara Mrak, kar moramo še posebej označiti kot novost pri dosedanjem podeljevanju nagrad in priznanj Nove Gorice. In kdo je prejel prvo nagrado in srebrno plaketo »Inovator« Nova Gorica 84. Dobila jo je skupina šestih ustvarjalcev iz raznih delovnih organizacij za takoime-novani CNC numerično krmiljen koordinatni vrtalni stroj za vrtanje tiskanih vezij. Stroj, ki ga v Jugoslaviji doslej ni še nihče razvil je namenjen za prototipno in malo — srednjeserijsko vrtanje plošč tiskanih vezij. Svoj prispevek k izdelavi stroja sta dala tudi dva delavca Iskre — Avtoelektrike Zvonko Repič in Drago Štefanič. Marko Rakušek Nagrajeni inovatorji iz novogoriške Iskre Avtoelektrike Na temelju določil 32. in 33. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in 16. člena Statuta SOZD Iskra je delavski svet SOZD Iskra, po predhodni javni obravnavi, na svojem zasedanju dne. 5. 3. 1985 sprejel PRAVILNIK o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik se sprejema z namenom dograditve in krepitve enotnega in učinkovitega skupnega razpoznavnega sistema institucionalne in izdelčne označbe Iskre. 2. člen S tem pravilnikom se opredeljuje enoten način uporabe dveh temeljnih vizualnih elementov skupnega razpoznavnega sistema Iskre — logotipa in znaka institucije tako, da bo zagotovljena njuna opaznost in samostojnost do drugih informativnih elementov institucionalne in izdelčne označbe. Skupni razpoznavni sistem Iskre obsega tudi enotno uporabo sekundarnih razpoznavnih elementov, to je barv, tipov črk, tipografskega stila in kombinacij med logotipom in znakom institucije, kar bo opredeljeno v grafičnem priročniku Iskre. 3. člen Z izrazom logotip je mišljen- značilen stiliziran razpis besede Iskra. Z izrazom znak institucije je mišljen specifično oblikovan znak Iskre, kot ga opredeljuje 31. člen Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Z izrazom ime izdelka je mišljena opredelitev izdelka in njegovo fantazijsko poimenovanje. ločimo generično ime izdelka, ki pove kaj izdelek je (telefon. TV itd.) in lastno ime, oz znak izdelka, katero predstavlja fantazijsko označevanje izdelka, lastna imena oziroma znaki so lahko individualna (Corona, Azur, Partner itd.), ali kolektivna (Zmaj, Klip-klap, Računalniški sistemi, Delta itd,), pravno zavarovano ime. oz. znak je blagovna znamka II. INSTITUCIONALNO OZNAČEVANJE 4. člen Organizacije združenega dela v SOZD Iskra se označujejo z institucionalnimi označbami, kot jih opredeljuje ta pravilnik. Primarna elementa institucionalnih označb, ki se uporabljata vizualno poudarjena in ločeno od drugih elementov institucionalnih označb sta logotip in znak institucije. Drugih znakov, ki se običajno uporabljajo za označevanje izdelkov, se pri institucionalnem označevanju ne uporablja. Označevanje delovne organizacije 5. člen Delovna organizacija se kot institucija identificira s svojo firmo v polni, ali skrajšani obliki, ali s komunikacijsko označbo. 6. člen Delovna organizacija opredeli svojo polno firmo v skladu z naslednjimi pravili: — primarna razpoznavna sestavna dela firme sta logotip in znak institucije. — začetni sestavni del imena firme je beseda Iskra, dopolnilni sestavni del imena firme, ki sledi besedi Iskra pa je beseda, oz. največ dve besedi, ki nakazuje dejavnost in ne vsebuje kratic, ali okrajšav, — imenu delovne organizacije sledi označba odgovornosti, — označbi odgovornosti sledi opis dejavnosti, ki se v proizvodnih firmah začne z besedo industrija. 7: člen Poleg polne firme ima delovna organizacija skrajšano firmo, ki je identičnapolni firmi, brez opisa dejavnosti. Skrajšana firma se registrira. 8. člen Komunikacijska označba delovne organizacije je skrajšana firma, brez označbe odgovornosti. Označevanje temeljne organizacije 9. člen Temeljna organizacija se kot institucija indentificira z institucionalpimi označbami delovne organizacije in s svojim imenom v polni, ali skrajšani obliki, ali s komunikacijsko označbo, v odvisnosti od uporabljene institucionalne označbe delovne organizacije. 10. člen Pri določitvi polnega imena temeljne organizacije se uporabljajo čim krajša imena, ki opredeljujejo dejavnost temeljne organizacije ter so brez kratic in med seboj lahko ločljiva. 11. člen Skrajšano ime temeljne organizacije je skrajšana označba temeijneorganizacije, ki je vpisana v sodni register. 12. člen Komunikacijska označba temeljne organizacije je skrajšano ime temeljne organizacije,, ali njeno polno ime, če nima skrajšanega imena, brez označb odgovornosti. Uporaba institucionalnih označb 13. člen Polna firma delovne organizacije se uporablja v glavah poslovnih tiskovin in v štampiljkah. 14. člen Skrajšana firma delovne organizacije se uporablja pri razpisih, na institucionalnih tablah pri vhodih v objekte, na vizitkah, na začeljih institucionalnih, programskih ter izdelanih publikacij in izdelkov, na izdelčni dokumentaciji in na stranskih ploskvah embalaže. 15. člen Komunikacijska označba delovne organizacije se uporablja povsod, kjer je potrebna kratka in vidna označba organizacije, kot na naslovnicah institucionalnih publikacij, na usmerjevalnih tablah ob cesti, na napisih na objektih, na štampiljkah internega, ali evidenčnega značaja. 16. člen Določbe tega pravilnika o uporabi institucionalnih označb delovne organizacije se smiselno uporabljajo tudi za uporabo institucionalnih označb sestavljene organizacije, temeljnih organizacij in poslovnih enot. IM IZDELČNA OZNAČBA 17. člen Pod izdelčno označbo se pojmujejo pravila za označevanje Iskrinih izdelkov, izdelčnih publikacij in embalaže. Izhodišče izdelčne označbe je v obvezni samostojni uporabi logotipa in v opustitvj uporabe znaka institucije na čelnih ploskvah izdelkov ter na naslovnicah izdelčnih publikacij in embalaže: Poleg logotipa se pri označevanju čelnih ploskev izdelkov, naslovnic izdelčnih publikacij in embalaže uporabljajo še druge označbe, razen institucionalnih, katerese uporablja izključno na začeljih izdelkov. Označevanje izdelkov 18. člen Na čelni ploskvi izdelka se logotip postavlja na vidno mesto, ločeno od drugih imen izdelka. Druga imena izdelka ne smejo biti izpisana z istim tipom črk kot logotip. Če je beseda Iskra uporabi vna tudi v drugem imenu izdelka, je izpisana z istimtipom črk, kot drugo ime. Tu v tem primeru mora biti izdelek označen z logotipom. Na zač|jjih izdelka se označi skrajšana firma delovne organizacije. 19. člen Iskrini izdelki, ki so preo el sodelovanja z drugimi pravnimi osebami, se označujejo v skladu z določili prejšnjega člena, če ni s pogodbo drugače določeno. Če pogodba določa upo aho izdelčne označbe druge pravne osebe, je za označevanje izdelkov potrebno so lasje Sve*- m cKikovanje in .celostno podobo. 20. člen V primeru prenosa Iskrine tehnologije nu drugo pravno osebo, sme le-ta uporabiti označbe Iskre šele, ko zagotovi svojim izdelkom kvaliteto Iskrinih izdelkov. Označevanje embalaže 21. člen Na čelnih ploskvah embalaže je primaren element označevanja ime izdelka. Logotip se postavlja ločeno od imena izdelka in drugih grafičnih elementov. Na stranskih ploskvah embalaže se označi skrajašana firma delovne organizacije. Označevanje izdelčnih publikacij 22. člen Na naslovnicah izdelčnih publikacij sta primarna informativna elementa naslov, oz. propagandno geslo publikacije in ime izdelka. Logotip se postavlja čim bolj ločeno od naslova publikacije, imena izdelka in drugih grafičnih elementov. Beseda Iskra je lahko sestavni del naslova publikacije, vendar je lahko izpisana le z istim tipom črk. kot naslov publikacije, ne pa s tipom črk, ki je predpisan za logotip. Tudi v tem primeru se publikacijo označi z logotipom. Na začeljih izdelčne publikacije se označi skrajšana firma delovne organizacije. Označevanje propagandnih sporočil 23. člen V propagandnih sporočilih, kot so oglasi, telopi, filmi, lepaki ipd. sta primarna informativna elementa naslov, oz. propagandno gesle in ime izdelka, ali storitve. Kot element označevanja se obvezno uporablja logotip, brez navedbe institucionalne označbe delovne organizacije, ali temeljne organizacije združenega dela. IV IZVAJANJE PRAVILNIKA 24. člen Za izvajanje tega pravilnika je odgovoren Svet za oblikovanje in celostno podobo Iskre. Svet ima sedem članov, ki jih za obdobje dveh let imenuje kolegijski poslovodni organ SOZD Iskra. 25. člen Naloga sveta je, da spremlja izvajanje določil tega pravilnika ter daje pobude in predlaga ukrepe za izvajanje njegovih določil. Svet daje soglasje za uporabo besede Iskra V imenih, ki so sestavljena, oz. izpeljana iz besede Iskra in za uporabo izdelčnih označb drugih pravnih oseb na izdelkih Iskre. 26. člen V izvajanju tega pravilnika so organizacije združenega dela SOZD Iskra dolžne predložiti v potrditev DO Iskra Commerce, TOZD Marketing vse projekte, ki se navezujejo na uporabo komunikacijske označbe SOZD in na označevanje propagandnih sporočil. 27. člen Za izvajanje določil tega pravilnika je DO Iskra Commerce. TOZD Marketing dolžna izdelati grafične rešitve Iskrine celostne podobe, skrbeti za nadzor in potrditev vseh elementov I skrine celostne podobe in obveščati Svet za oblikovanje in celostno podobo o izvajanju tega pravilnika. 28. člen Organizacije združenega dela v SOZD Iskra so dolžne predhodno obveščati DSSS SOZD Iskra o predlogih za spremembo firme, oz. imena ter ji dostaviti podatke iz sodnega registra o spremembah firme, oz. imena. 29. člen V izvajanju tega pravilnika DSSS SOZD Iskra vodi evidenco sodno registriranih firm, oz. imen organizacij združenega dela v SOZD Iskra in daje pobude za uskladitev institucionalnih označb v skladu s tem pravilnikom. 30. člen Pravno varstvo Iskrinih označb ter njihovo standardizacijo izvaja DO Iskra ZORIN. 31. člen Nesoglasja v izvajanju tega pravilnika se razrešujejo v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Podrobnejša navodila in grafične rešitve Iskrine celostne podobe bodo vsebovane v grafičnem priročniku Iskre. Grafični priročnik bo izšel v več snopičih, ki se bodo nanašali na posamezna zaokrožena uporabna področja. 33. člen Organizacije združenega dela v SOZD Iskra so dolžne uskladiti označbe svojih firm, "oz. imen z določili 6. in 7. oz. 10. in 11. člena tega pravilnika ob prvem spreminjanju nato navezujočih samoupravnih splošnih aktov, oz. najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika. 34. člen Organizacije združenega dela v SOZD Iskra so dolžne uskladiti uporabo institucionalnih komunikacijskih označb in izdelčno označbo v skladu z določili tega pravilnika in grafičnega priročnika v prehodnem obdobju-treh let od izdaje posameznih snopičev grafičnega priročnika. 35. člen Ta pravilnik prične veljati z dnem njegove objave v glasilu Iskra. Predsednik DS SOZD Iskra Pravilnik je objavljen v glasilu Iskra št. 10/1985, dne 16. 3. 1985 VI PRILOGA: Grafični prikaz nekaterih določil Pravilnika o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre 3. člen, prvi odstavek — logotip Iskra 3. člen, drugi odstavek — znak 4. člen, drugi odstavek — primarna elementa Iskra OZNAČEVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE 6. člen — Polna firma in sedež DO Iskra Iskra Telematika, n.sol.o., Industrija za telekomunikacije in računalništvo 64000 Kranj, Savska loka 4 7. člen — Skrajšana firma in sedež DO Iskra Iskra Telematika, n.sol.o. 64000 Kranj, Savska loka 4 8. člen — Komunikacijska označba DO Iskra Iskra Telematika OZNAČEVANJE TEMELJNE ORGANIZACIJE 9. člen — Polno ime in sedež TOZD Iskra Iskra Telematika, n.sol.o., Industrija za telekomunikacije in računalništvo Tovarna perifernih naprav in telekomunikacijskih terminalov, n.sol.o. 64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a 11. člen — Skrajšano ime in sedež TOZD Iskra Iskra Telematika, n.sol.o. Terminali, n.sol.o. 64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a 12. člen — Komunikacijska označba TOZD Iskra Iskra Telematika Terminali 16. člen OZNAČEVANJE SOZD Polna firma in sedež SOZD Iskra 15 Iskra, n.sol.o., SOZD elektrokovinske industrije 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 Komunikacijska označba SOZD Iskra 16. člen OZNAČEVANJE POSLOVNIH ENOT Iskra m Iskra Commerce, n.sol.o. Prodaja, n.sol.o. Prodajalna Rijeka Razčlenitev označevanja firme DO in njenega sedeža Iskra (primarna razpoznavna elementa) Iskra Telematika, n.sol.o., Industrija za telekomunikacije in računalništvo 64000 Kranj, Savska loka 4 (ime firme DO. označba odgovornosti) (opis dejavnosti) (sedež DO) Terminologija izhaja iz ZZD — 416. in 417. čl. ZZD določata,‘da je firma ime, s katerim DO posluje. Firma vsebuje naslednje sestavne dele: 1. označbo dejavnosti 2. ime 3. označbo odgovornosti r 4. dodatke v obliki risbe, slike, ali podobnega (logotip). Ob firmi se v pravnem prometu vselej navede sedež DO. TOZD po ZZD nima firme, ampak ime. Z drugimi pa TOZD posluje s firmo DO v sestavi katere je in s svojim imenom. Avtomatika Določitev predloga letnega plana Z nalogo, da obravnava poročilo o poteku poprejšnje obravnave osnutka letnega plana delovne organizacije za 1985. leto, oz. utemeljenost pripomb in predlogov iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti, se je v torek, 5. t. m. sestala komisija za plan delavskega sveta Avtomatike. Kot je bilo v času poprejšnje obravnave večkrat rečeno, je plan zastavljen zelo optimistično z visokimi indeksi, predvsem če izhajamo iz rezultatov poslovanja v lanskem letu (zadolženost, nizka akumulativnost). Tako načrtujemo, da se bo celotni prihodek povečal za 70,3% glede na preteklo leto, izvoz za 49%, oz. da bomo izvozili za cca. 30 milijonov $ blaga in storitev, proizvodnja, vrednotena po zatečenih cenah iz 1984. leta bo za 25% večja (porasti po posameznih TOZD so različni). Iz primerjave planiranih kazalcev s kazalci, računanimi iz ocene realizacije za preteklo leto pa izhaja, da bo produktivnost, merjena z vrednostjo proizvoda na zaposlenega, nominalno naraščala za Id,5%, akumulativnost pase bo povečala za 5,8%. Na področju zaposlovanja predvidevamo le zaposlovanje visoko strokovnih kadrov in tistih, ki direktno pogojujejo dodatno proizvodnjo. Ne bomo pa zaposlovali v tiste segmente proizvodnega procesa, kjer lahko potrebe nadomestimo z dodatno tehnologijo in tehnološkim znanjem. Prav na tem področju so bili sprejeti dokaj restrektivni ukrepi, saj bo o upravičenosti zaposlovanja nad planskimi številkami, za vsakega posameznika obravnaval poslovodni odbor. Po mnenju komisije je izredno dobro, natančno in podrobno pripravljena tudi devizna bilanca delovne organizacije. Hkrati so bili člani komisije opozorjeni, da bo glede na že sprejeti Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, potrebno letni plan po sprejemu vskladiti z novostmi, ki jih zakon prinaša. Če temu dodamo še hude stroškovne pritiske, ki ne bremenijo le našo delovno organizacijo in Iskro, temveč celotno gospodarstvo, potem ni odveč opozorilo za izredno angažiranje vseh delavcev v delovni organizaciji. Da ne omenjamo zaostritve delovne discipline in odgovornosti za neizpolnjevanje nalog, na kar je opozorila tudi akcijska konferenca ZK Avtomatike, ki je konec preteklega meseca obravnavala poslovanje v delovni organizaciji. Na njeno pobudo je poslovodni odbor opredelil tista področja in aktivnosti, ki glede pomembnosti pri realizaciji zastavljenih ciljev za letošnje leto izstopajo. Opredelitev nalogz nosilci so kot posebno poglavje vstavljene v sestavni del plana in zajemajo predvsem: — investicije: (organizirati pravilno in pravočasno realizacijo tekočih investicij) O učinkih ukrepov in akcij se poroča na vsakem zasedanju delavskega sveta Avtomatike. Naloge, ki so pred nami, so izredno pomembne in zahtevne. Nesporna je tudi ugotovitev, da v Avtomatiki imamo dovolj strokovnega kadra, da zastavljene cilje izpeljemo. Verjetno se bo potrebno le malo manj ozirati in izgovarjati na slabše pogoje gospodarjenja, ki nas pestijo že nekaj let in iz katerih se, kot vse kaže, še ne bomo tako hitro izkopali ter se bolje v lastnih sredinah organizirati. 2e staro pravilo: če se za nekaj dogovorimo, je potrebno to tudi narediti pa mora veljati brez izjeme za vsakega od nas. Sklep komisije za plan: Komisija za plan delavskega sveta delovne organizacije soglaša s stališči strokovnih služb, poslovodnega odbora delovne organizacije in poslovodnega kolegija k pripombam in predlogom iz poprejšnje obravnave k osnutku letnega plana delovne organizacije za leto 1985 in določa predlog letnega plana delovne organizacije Iskra Avtomatika za leto 1985 v besedilu osnutka, ki ga je določila komisija za plan delavskega sveta delovne organizacije dne 1. 2.1985, ob upoštevanju pripomb in predlogov iz poprejšnje obravnave po stališču strokovnih služb in poslovodnega kolegija z dne 20. 2. 1985. Predlog letnega plana delovne organizacije Iskre—Avtomatike zg leto 1985 se posreduje delavskim svetom TOZD, ki naj v roku 15-dni predlog obravnavajo in sprejmejo ustrezen sklep o njegovem sprejemu. Š. D. Novoizvoljeni delegati Delavski svet delovne organizacije je na svojem rednem 18. zasedanju dne 31.1. 1985 v skladu z 39. členom Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD ter na podlagi ustreznih členov samoupravnih splošnih aktov delovneorganiza-cije, razpisal volitve delegatov v delavski svet delovne organizacije in v odbor za samoupravni nadzor. Rezultate volitev, ki so bile v TOZD in DSSZ Avtomatika 28. 2. 1985 je pregledala volilna komisija v sestavi: Manja Writzl, Zdenka Mikec in Marija Arko in ugotovila naslednji izid: 1. V delavski svet delovne organizacije so bili za naslednje mandatno obdobje izvoljeni: — prodajo in izvoz: (pravočasno priskrbljena fiksna naročila v skladu s principom drsnega planiranja proizvodnje, usklajevanje cen) — proizvodnja: (intenzivirati proces drsnega planiranja in usklajevanja prodajnih in proizvodnih planov s prednostjo izvozno usmerjene proizvodnje, pravočasno lansiranje naročil in nabavnih nalogov za oskrbo z gradivi v TOZD materialne proizvodnje itd.) — zaloge: (zaloge ne smejo nominalno prekoračiti 20% povečanje vrednosti z dne 31.12.1984, s 1.3.1985 se prične dnevno spremljati stanje odlivov za repromaterial in druge materialne stroške, ločeno po TOZD) — zaposlovanje: — organizacija: (terminski plan uvajanja računalniško podprtega nadziranja in krmiljenja proizvodnje) — financiranje proizvodnje: (akcije za doseganje koriščenja najugodnejših virov sredstev za poslovanje) ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD SERVIS Ljubljana, Rožna dolina, c. IX/6 a objavlja prosta dela in naloge: 1. tehnološki organizator servisiranja za področje telefonije Delovno razmerje se skle'pa za nedoločen čas. Pogoji: dipl. ing elektrotehnike, ali ing. elektrotehnike, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece Pismene prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58 delegati TOZD namestnik TOZD 1. Bojan Ivanjšek TELA Silvo Petrovčič TELA 2. Ljubo Jamšek TELA Martin Hostnik Naprave 3. Božidar Rifelj TELA Silva Šurbek Releji 4. Marjan Sterle TELA Bojan Rozman AVN 5. Vladimir Zupan TELA Alojz Kaferle TNN 6. Edvard Klinc Naprave Niko Ferdin Orodja 7. Andrej Piltaver Naprave Gordan Ružič Sistemi 8. Tone Škerjanc Naprave Slavko Maletič Trženje 9. Zlatka Kosar Releji Slobodan Hruška Rl 10. Gizela Štefanič Releji Maruša Jakopiš DSSZ 11. Franc Žerjav Releji Viktor Volek Stikalni elementi 12. Janez Gianini AVN 13. Drago Gruden AVN 26. Francka Zidar Sistem 14. Karel Lazar AVN 27. Tomaž Furlan Trženje 15. Peter Šimenko AVN 28. Janez Gale Trženje 16. Vincenc Dular TNN 29. Nevenka Kokel i Trženje 17. Roman Kapš TNN 30. Branko Bencik Rl 18. Slavko Luzar TNN 31. Anton Čižman Rl 19. Jože Muhič TNN 32. Bojan Grilec Rl 20. Darinka Usenik TNN 33. Helena Gorenc DSSZ 21. Janez Gartner Orodja 34. Silvo Hajdinjak DSSZ 22. Brane VVeisseisen Orodja 35. Vladimir Pirc DSSZ 23. Franci Romen Sistemi 36. Franc Klinc Stikalni elementi 24. Franc Klanjšek Sistemi 37. Jože Tegel Stikalni elementi 25. Dragica Koški Sistemi 38. Jožica Vrabec Stikalni elementi V odbor za samoupravni nadzor pa: Delegati TOZD namestniki TOZD 1. Bojan Sever TELA Tomaž Mramor TELA 2. Drago Metljak Naprave Branivoj Slapar Naprave 3. Zvonko Drozg Releji Marija Gril Releji 4. Kristina Jamnik AVN Mitja Vovk AVN 5. Jože Šurla TNN Igor Bučar TNN ■ 6. Boris Bednar Orodja Vladimir Dekleva Orodja 7. Marjan Luxa Trženje Jože Sterle Trženje 8. Milan škof Sistemi Marina Kadunc Namestnik 9. Radovan Bagon Rl Ivo Eržen Rl 10. Mladen Šinkovec DSSZ Alojz Jarc DSSZ 11. Alojz Štrubelj Stikalni elem. Ivan Kaplan Stikalni elementi S. D. 3 Podlistek Naših štirideset let ; Piše: Dušan Zeljeznov ■ Drugidirektor Iskre: Ing. Lucijan Šinkovec Maja 1948. leta je prišel v Kranj novi, drugi direktor Iskre, danes že pokojni inženir Lucijan Šinkovec. Na tem mestu je ostal natanko leto dni, do maja 1948. leta, ko je odšel v Beograd za glavnega direktorja jugoslovanske elektroindustrije. Leta 1951 se je znova vrnil iz Beograda v kranjsko Iskro, kjer je vodil panogo telefonije do 1956. leta in je imel v tem smislu velike zasluge za razvoj Iskrine telefonije in njen prodor, tako- na jugoslovansko tržišče, kot tudi kasneje na tuje trge. Ob desetletnici Iskre, marca 1956, jev drugi številki takratne revije »Iskra« med anketiranimi nekdanjimi direktorji Iskre takole zabeležil svoje spomine Telefonska centrala 4/30 je bila tudi sad prizadevanja ing. Šinkovca za razvoj Iskrine telefonije. na svoje enoletno direktoro-vanje v Iskri: »Iskra takrat še ni imela svoje točno začrtane smeri, kar tudi ni bilo mogoče, bila je še premlada pa tudi mi, ki smo v njej delali, smo bili po večini mladi in brez industrijskih izkušenj. Vedeli smo, da se od nas mnogo pričakuje. Naloge, ki so jih nam postavljali in naloge, ki smo jih šteli kot važne, včasih niso bile identične. Vendar smo poskusili najti pravo srednjo pot in se te poti trdno držati. Kolektiv se je z izredno voljo in požrtvovalnostjo zagrizel v delo. Niso mu bili težki tudi največji napori, samo da bi Iskra čim prej izpolnila tisto, kar se je od nje pričakovalo. Mislim, da so prav v tej dobi bile postavljene osnovne smernice za bodoči razvoj tovarne, poskusili smo iz množice idej in artiklov izbrati tisto, kar je najbolj potrebno in kar hkrati ustreza strojnemu parku in kadru. Pripomniti je treba, da smo se, razen za druge artikle, ki jih po večini Iskra še danes proizvaja, prav v tem času odločili, da se bomo začeli ukvarjati s telefonijo. Bili smo prepričani, da je ta panoga elektrotehnike za Jugoolavijo zelo potrebna in, da je prav Iskra tista, ki na tem polju v najkrajšem času lahko mnogo več doseže, kot naše ostale tovarne. Pričeli smo s pripravljalnimi deli in kar lepo napredovali. Vendar je Iskra zaradi drugih nalog in raznih administrativnih težav to nalogo, kot tudi mnogo drugih, morala takrat začasno odložiti. Ko se je Iskra po nekaj letih spet lotilatelefonije, uspehi.res niso izostali. V sorazmerno kratkem času je prišla na trg kar precejšnja količina kvalitetnih proizvodov s tega področja. Čeprav nekateri mislijo, da ta panoga pri nas nima bodočnosti, se bo v kratkem izkazalo prav nasprotno. Razvoj našega gospodarskega življenja zahteva že sedaj, v kratkem pa bo še bolj energično zahteval dobre telekomunikacije. Pokazalo se bo, da je bila naša odločitev v letu 1947 pravilna.« Te besede, ki jih je bil zapisal pokojni ing. Lucijan Šinkovec pred slabimi tremi desetletji so se že kako uresničile, saj smo že krepko zakoračili v dobo informatike, v kateri telefonija igra pomembno vlogo in tudi razvitost kake dežele merimo med drugim tudi s številom telefonskih naročnikov na sto prebivalcev, kjer še dandanašnji pri nas ugotavljamo precejšnjo zaostalost za razvitim svetom, kljub temu, da je danes Iskra na področju telematike in s tem telefonije storila že ogromne ko- rake naprej v razvoju in posodobitvi telefonije. Kot smo že omenili, se je ing. Šinkovec 1951. leta znova vrnil v Iskro. To je bil čas, ko 'so bile telefonske centrale na pohodu. Tako so bili v Iskri leta 1953 razviti sistemi v teku leta 1954 že v proizvodnji: naročniška telefonska centrala 4/30, ki je doživela veliko popularnost, sistem naročniških telefonskih central A/60, kako leto pozneje pa sistem naročniških central B/60, javni sistem F,F 1 in RP 40 ter naročniška centrala 2/14. Pri vsem tem je imel prav ing. Lucijan Šinkovec nedvomno velike zasluge, saj je s svojim znanjem, organiziranostjo in prizadevanjem uspešno vodil in uveljavljavil v Iskri njeno pomembno proizvodno panogo — telefonijo. Ing. Lucijan Šinkovec kot direktor inštituta Jožef Stefan (prvi z desne.) Inženir Lucijan Šinkovec se je rodil 6. januarja 1912 v Lazah pri Planini na Notranjskem. Že kot otrok je izgubil očeta, ki je bil padel v prvi svetovni vojni. Po prvi vojni je obiskoval realko v Ljubljani in se po maturi vpisal na tehniško fakulteto ljubljanske univerze, kjer je 28. novembra 1933 diplomiral za inženirja elektrotehnike (šibki tok). Takoj po diplomi se je najprej zaposlil v papirnici Količevo, nakar je 1935. leta odšel v službo na predstavništvo nemške tvrdke Siemens v Zagreb. Po enoletni praksi pri Siemensu v Nemčiji je bil imenovan za šefa inženirskega biroja Siemensovega predstavništva v Sarajevu, kjer je delal od 1937. leta do izbruha druge svetovne vojne aprila 1941. leta. Kot rezervnega oficirja so ga zajeli Nemci in odpeljali v Nemčijo, ker pa je bil pristojen v Ljubljano, so ga izpustili iz vojnega ujetništva. Siemens ga je potem iz Sarajeva premestil v Zagreb na svoje predstavništvo, kjer je dočakal konec druge svetovne vojne. Iz Zagreba je bil potem maja 1947 premeščen naravnost v Kranj in imenovan za direktorja tovarne Iskra, kjer je ostal natanko eno leto. Dne 25. znaja 1948 je predal direktorske posle v Iskri takratnemu v. d. direktorja ing. Marjanu Lavrenčiču in odšel v Beograd za glavnega direktorja Jugoslovanske elektroindustrije. Leta 1951 se je iz Beograda znova vrnil v Iskro, kjer je ostal do 30. aprila 1956 in posvetil v njej vse svoje sile razvoju Iskrine telefonije, saj je v Kranju vodil panogo telefonije. Istega leta je bil imenovan za tehniškega svetnika pri IT ES, nakar je bil imenovan za direktorja Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Na čelu inštituta je ostal do 1963 leta, nato pa je postal sodelavec zagrebškega podjetja za inženiring INGRA, ki ga je poslalo kot svojega predstavnika v Kartum (Sudan). Tu je delal nepretrgano do svoje tragične smrti 6. julija 1966, ko je v Kartumu umrl v prometni nesreči. ® Iskra 12. stran 16. marec 1985 Elementi DPOo svojem delu v preteklem letu Osrednja pozornost razprave na sestanku izvršilnega odbora Konference OOZS, sekretarjev OOZK in KS ZSMS Iskre IEZE je veljala problematiki sprejemanja SaS o združitvi v DO Iskra Elementi in SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Izvršilni odbor je skozi vse leto obravnaval vprašanja o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov z zakoni. Aktivnosti so potekale predvsem kot obravnava delovnih gradiv osnutkov samoupravnih sporazumov, zavzemanje stališč in dajanje konkretnih predlogov o vsebini SaS, posebno samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka DO. Največjo pozornost so namenili vsebini SaS, ki oprede-• ljuje delitev dohodka in se zavzemali za to, da bi bila delavcem pred sprejetjem SaS na voljo analiza dosedanjih razmer in povzetki bistvenih značilnosti opredelitev v obravnavanih aktih ter podatki, ki so pomembni za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev OD. Izvršilni odbor Konference je' zahteval podatke, analize in izračune za razreševanje določenih vprašanj (npr. izračun za minulo delo, podatkov za OD), povedano pa je bilo, da vedno ni bil uspešen pri pridobivanju informacij. Na sestanku so potekala še zadnja usklajevanja priprav pred razpisom referenduma, ki bo konec meseca. Delegati nekaterih temeljnih organizacij so posredovali še določene pripombe, ki so se nanašale predvsem na osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v DO v tistem delu, ki se nanaša na sestav KPO in pa na opredelitev dejavnosti posa- meznih TOZD. Šlo je za nejasnosti okoli razmejitev dejavnosti temeljnih organizacij, ki jih je bilo treba natančno definirati, da ne bi prišlo do medsebojnega prekrivanja programov. Po daljši razpravi, v kateri so razložili nekatere strokovne vidike problematike, kot tudi zakonske osnove, so delegati verificirali osnutek predloga SaS o združitvi, ki ga bo na naslednji seji.sprejemal delavski svet. Prav tako so soglasno potrdili predlog SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v DO. V nadaljevanju so delegati podali poročila o obravnavah zaključenih računov, ki so bile v vseh temeljnih organizacijah dobro strokovno pripravljene tako, da so bili delavci v razumljivi in izčrpni obliki seznanjeni z rezultati gospodarjenja v preteklem letu. . Komisija za pripravo ocene delovanja Konference OOZS IEZE je pripravila poročila o delu Konference za odbobje marec 1984 — februar 1985 in primerjala skladnost dela s Šahisti H Sindikalna konferenca DO H Mikroelektronika v ustanav- H Ijanju in Šahovsko društvo H Iskre organizirata redni HH trimesečni hitropotezni turnir. Prireditev bo 23. 3. ob 8.30 v Šahovskem domu v ■B Ljubljani Cankarjeva ulica HI 1. Vabljeni! sprejetim programom aktivnosti za to mandatno obdobje in s poročilom o delu za preteklo mandatno obdobje. Komisija je pripravila tudi predlog ocene dela poslovodnega organa, na osnovi informacij in poročil, ki so bila podana na sejah izvršilnega odbora. Delegati so potrdili predlog kot pravilno oceno. V pregledu stanja na področju OD so bile posredovane ugotovitve o velikih odstopanjih od poprečja v posameznih kvalifikacijskih skupinah. Zato strokovne službe že pripravljajo uvajanje enotne metodologije za celotno delovno organizacijo, ki bo odpravila omenjena odstopanja. Nagrajevanje naj bi bilo poslej odvisno predvsem od rezultatov m učinkovitosti dela, manj pa od izjemnih okoliščin, ki ponekod omogočajo nesorazmerno dviganje osebnih dohodkov. Sindikat pa bo še posebno skrb posvetil delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, ki zdaj znašajo 16.000 dinarjev. Za cilj so si zastavili, da v najkrajšem času proučijo vse možne vire, da bi omogočili doseganjezne-ska 25.000 dinarjev kot najnižjo mejo OD. Podatki o disciplinskih postopkih v letu 1984 so dokaj zaskrbljujoči, saj so disciplinske komisije temeljnih organizacij obravnavale 180 hujših kršitev delovnih obveznosti delavcev, zaposlenih v DO IEZE. Od skupnega števila, 3856 zaposlenih to pomeni, da je bil skoraj vsak dvajseti delavec obravnavan zaradi nespoštovanja delovnih obveznosti, kot so opredeljene v pravilnikih o delovnih razmerjih, ostalih samoupravnih splošnih aktih in v zakonu. Disciplinske komisije so najpogosteje obravnavale disciplinske kršitve delavcev zaradi neupravičenih izostankov z dela, zaradi nevestnega, nepravočasnega in malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti ter zaradi vinjenosti na delovnem mestu. \ Prav tako so delegati z vso resnostjo spremljali poročilo službe varstva pri delu, saj se je stanje varstva pri delu v celotni DO nekoliko poslabšalo, posebej še tam. kjer se temeljne organizacije ne poslužujejo dovolj strokovnega potenciala na ravni DO. Nesreče, pri delu imajo namreč poleg telesnih poškodb tudi negativne ekonomske učinke. Zato je bila predlagana vrsta ukrepov, s katerimi bi lahko učinkoviteje preprečevali vse vrste nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na tem področju. V sklepnem.delu seje so delegati poslušali še poročilo o delu KS ZSMS za obdobje preteklega leta. Dejstvo je, da je delovanje posameznih osnovnih organizacij precej različno, nekatere izredno uspešno uresničujejo zastavljene naloge, medtem ko je pri drugih zaslediti dokajšnjo nezainteresiranost. Zanimivo je, da razlog za nekativnost v mladinski organizaciji ni popolna odsotnost zanimanja za družbenopolitično delo, saj so mladinci aktivni v drugih DPO in samoupravnih organih, za mladinsko organizacijo pa jim zmanjka časa in energije. Težišče dejavnosti Koordinacijskega sveta ZSMS je zato še vedno v vzpodbujanju 'aktivnosti v osnovnih organizacijah. Za poživitev svoje dejavnosti pa so se mladinci lotili organizacije okroglih miz, na katerih razpravljajo o številnih zadevah iz svojega delovnega okolja, od problematike inventivne dejavnosti, nagrajevanja po delu, dohodkovnih- odnosov, možnosti za razreševanje stanovanjskih vprašanj, do celovitega obravnavanja poslovanja DO. V poročilu pa so se dotaknili tudi pomanjkanja finančnih sredstev, ki v marsičem zavira normalen potek dela in zmanjšuje zainteresiranost mladih za vključevanje v delo osnovnih organizacij. Prisotne pa so seznanili tudi s pripravami na srečanje mladih in letno konferenco KS ZSMS SOZD Iskra. I. S. Popravek V 6. številki glasila Iskra so bili v članku »S sondo prodreti na domači trg«' navedeni nepravilni podatki o izobrazbi Velimira Babiča. Pravilno se glasi: Velimir Babič, ing. strojništva in diplomirani organizator dela. Za napako se opraviču- Iskra Commerce, DS Skupne službe Trg revolucije 3, Ljubljana objavlja prosta dela in naloge 1. dva analitika — planerja za planiranje in analizo poslovanja Iskrine INO mreže Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pogoji: —- diplomirani ekonomist — 2 leti delavnih izkušenj — poskusno delo. 3 mesece Pismene prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana V spomin Robert Erjavec q§! Ss' ! l/se ima svoj začetek in konec. Vsako bitie in z n/im tudi človek. Tega se zavedamo vsi. Toda. če srečuješ sodelavca vsak delovni dan. neko jutro pa ti povedo, da je nenadoma ugasnit, se zdrzneš in razžalostiš, zlasti, če je bil plemenit, delaven, dosleden, nevsiljiv in pri vseh priljubljen. Takšen je bil naš Robert. Kot bi mu rojenice dodelile že ob rojstvu leta 1924. v Celju same dobre lastnosti in nobenih slabih. Bister, z absolvirano gimnazijo in dokončano fakulteto, toda brez akademskega naslova, z mislimi in dejanji filozofa Collina. se je vse življenje razdajat drugim. Bil je 31 tet nepretrgano v Iskri, odličen strokovnjak za telefonijo, mentor in vsestranski tovariš plejadi naših tehnikov. Brez njegovega prispevka k praktičnemu izobraževanju mladih. bi bila Iskra pri montaži in vzdrževanju v telefoniji vsekakor strokovno siromašnejša. Skromen in tih ni nikoli silil v ospredje. Njegovo zasebno življenje je bilo za vse zaprta knjiga. I/ dolgih letih službovanj a pri nas se je nabralo le nekaj kamenčkov v mozaiku njegovega življenja, še zdaleč pa to ni podoba celovitega duhovnega bogastva. Globoko veren, ljubitelj vsega lepega, naravnega in zlasti živali, je s preziranjem vseh potrošniških materialnih dobrin stoično prenašal vse tegobe življenja in se s knjigo v roki neprestano izobraževal. Sedaj, ko ostaja za n/im le še svetal spomin, žal. vemo. kaj nam je pomenil in slutimo, kaj smo izgubili. • Eno pa je jasno: Robert je povsem izpolnil svojo življenjsko dolžnost, brez nagrad, pohval ati odlikovanj. Tudi pri nas, kot človek in strokovnjak. Zato mu veliko dolgujemo. Marjan Kralj Mali oglasi V Ljubljani kupim dvosobno stanovanje za okrog 400 SM na kredit. Informacije na telefon: 213-213, int. 12-61. Zahvala i Ob boleči izgubi mojega dragega očeta . Alojza Hočevarja se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Števci — stiskalnice za denarno pomoč in izrečena sožalja. Martin Hočevar ISKRA-BATERIJE ZMAJ INDUSTRIJA BATERIJ IN SVETILK, n. sol. o. Ljubljana, Stegne 23 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1. samostojnega raziskovalca na področju elektronike Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih nalogah, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Poskusno delo je 60 delovnih dni. 2. Konstruktorja II: za konstruiranje orodij in novih izdelkov Pogoji: strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj na konstruktorskih nalogah ali strojni tehnik in 4 leta delovnih izkušenj, ki dokazuje usposobljenost za opravljanje teh del z delovno zmožnostjo. Poskusno delo je 50 del. dni. 3. Tehnologa I: za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji: diplomirani inženir kemijske tehnologije, diplomirani inženir kemije ali diplomirani strojni inženir-tehnolog, 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 60 delovnih dni. 4. Planer-analitik za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji: diplomirani ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je 60 delovnih dni. 5. Referent plačilnega prometa Pogoji: ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je 50 delovnih dni. v TOZD BATERIJE LJUBLJANA 1. Ključavničar — zahtevna strojna vzdrževalna dela v proizvodnji 2 izvajalca Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri — strojni ključavničar2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 50 delovnih dni. Delo je v dveh izmenah. 2. Rezkalec Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri — rezkalec, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je 40 delovnih dni. Delo samo dopoldan. 3. Orodjar Pogoji: poklicna šola'kovinarske smeri — orodjar, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 40 delovnih dni. Delo samo dopoldan. Organizacija ima urejeno družbeno prehrano in prevoz do organizacije z delavskimi avtobusi. Interesenti naj oddajo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Zadnji dan v februarju se je iztekla delovna doba Borisu Batističu, skladiščniku v odpremi izdelkov v TOZD — Komerciala v novogoriški Iskri' — Avtoelektriki. Prišel je čas njegove upokojitve. Boris je prišel v Iskro pred 15 leti, avgusta 1970, se hitro vključil med sodelavce in zvesto opravljal dela in naloge. Bil je priljubljen in spoštovan, vsakomur je rad priskočil na pomoč, zato je bilo tudi slovo težko. V spomin na vestno in požrtvovalno delo so mu sodelavke in sodelavci podarili spominsko darilo in cvetje, Boris pa je obljubil, da bo ob vsaki ponujeni priliki še prišel na obisk, saj od Orehovelj, kjer je doma, do Iskre res ni daleč. Z lepimi željami se ob Borisovi upokojitvi pridružuje tudi naše novogoriško uredništvo. Iskra Kotiček za Iskraše Tapete in lepila zanje Večina vrst tapet je naprodaj v 10,05 m dolgih in 53 cm širokih zvitkih. Če je kakšna tapeta opremljena z robovi, tki. selfi moramo te robove odrezati. IZRAČUNAVANJE ŠTEVILA ZAVITKOV — Izmerimo višino prostora od tal, ali od talne letve do stropa. Nato delimo dolžinozvitkazvišino prostora. Če znaša ta na primer 2,40 m, nam da en zvitek 4 cele proge, pri večji višini prostora, je lahko 10 metrski zvitek neugoden, ker da samo tri cele proge. Ostanek pa bomo najbrž lahko porabili pod okni ali nad njimi, nad vrati, ali nad radiatorji, ali za kasnejša popravila. Nato izmerimo dolžino in širino sobe. Vrat in oken ne merimo. Če ima tapetni vzorec raport, se pravi odseki vzorca se ponavljajo, jih je treba natančno sestaviti, pri tem dobimo več odrezkov in moramo zato mere izdatno zaokrožiti navzgor. Tudi na dele sten ob oknih, vratih in vzidanih omarah ne smemo pozabiti. Obseg sobe delimo s širino zvitka, če znaša na primer 20 m, dobimo, če delimo s 50 cm število 40. En zvitek pa nam da 4 proge, tako potrebujemo 10 zvitkov. Pri nanašanju tapet na stene stopnišča, ali sobe z različno višino do stropa izmerimo najprej širine sten pri enaki višini in določimo zanje potrebno število zvitkov, potem pa storimo enako še pri drugih višinah. Pri posameznih tapetnih zvitkih se lahko pojavijo manjše razlike v barvah. Tedaj uporabimo temnejše proge pri oknih. Najbolje je, da proge na zadnji steni zgoraj oštevilčimo z mehkim svinčnikom in prav tako ustrezajoče odseke stene. Nato zložimo proge v tem vrstnem redu s spodnjo stranjo navzgor, drugo za drugo. Lepilo mora ustrezati izbrani vrsti tapete, le tako nam bo uspeh zagotovljen. Nataša P. Iskra Commerce DS Zastopstva tujih firm Ljubljana, Celovška 122 objavlja prosta dela in naloge referenta za obračun konsignacijskih faktur za nedoločen čas Pogoji: končana srednja ekonomska šola 2 leti delovnih izkušenj 2 mesečno poskusno delo Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: IC, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58 Planica je pred vrati. DO Iskra Commerce TOZD Marketing ima na zalogi nekaj propagandnih dežnikov za tiste, ki si bodo organizirano ogledali polete, primerni pa so tudi za najrazličnejše druge manifestacije. Ne bo pa napak, če jih boste uporabili tudi za druge priložnosti na primer: dež, sneg ali pa sonce. Pokličite nas... PONOVNO SO V PRODAJI ŠTEDILNIKI CORONA, IZDELANI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni v škofi! Loki, Reteče 4, tel. (064) 61-861. Štipendisti razstavljajo Opozarjamo, da štipendisti Iskre spet razstavljajo svoje dosežke. Razstavo si lahko ogledate v Iskrini poslovni stavbi, na Trgu revolucije v Ljubljani do 25. 3. 1985. S. Vrhovec Poceni pomladno cvetje Veje zlatorumene forzicije, vrbe in lešnika pa tudi hruške bodo vzcvetele tudi pozimi, če se držimo nekaterih pravil: z ostrim nožem (ne s škarjami!) odrežemo veje, katerim so že kasno jeseni pognali popki. Le-ti se bodo najrajši odpili, če jih narežemo še zmrznjene, jih postavimo čez noč v toplovode, najbolje kar v kad, da se bodo dobro natopile. Kasneje jih moramo v vazi v topli sobi nekajkrat čez dan poškropiti z vodo (brez škropljenja je cvetje takorekoč itak nemogoče vzgajati), če pa škropilnice nimamo, ponovimo nekolikokrat namakanje v topli vodi v kadi. Vodo v vazi pogosto menjamo tudi zato, ker se sicer v njej hitro razmnožujejo alge in voda smrdi, toda, vselej mora biti voda topla. V izrabljeni vodi se namreč rastlini zapre kanal, po katerem biljka črpa hrano ter se zato popki ne razvijajo in zakrknejo, preden so vzcveteli. Svetujemo še od časa do časa rastlini z ostrim nožem odstraniti malo ovojnice; če v vodo dodamo še nekaj sladkorja, bo rastlina lepo vzcvetela v 14 dneh in imele bomo lep šopek tudi tedaj, ko je cvetje tako drago. Nataša R. ŠAHOVSKO DRUŠTVO ISKRA Ljubljana, Cankarjeva 1 Obvestilo Sindikalna konferenca Iskre Mikroelektronike v ustanavljanju in Šahovsko društvo Iskra bosta organizirala 39. hitropotezno prvenstvo Iskre. Prireditev bo 2 ob 8.30 v Šahovskem domu v Ljubljani. Cankarjeva 1. Vabljeni! Predsednik komisije za množični šah: Bogdan Brezigar Pisma bralcev Kot odmev na malo pretirano pohvalo Smučarskega kluba Triglav, kije imel organizacijo in sojenje veleslaloma in smučarskih tekov v Kranjski gori, naj povem, da moje izkušnje in informacije, ki sem jih lahko imela kot udeleženka obeh tekmovanj le niso bile tako zelo ugodne. Kot tekmovalka, ki sem nekoliko prepozno prišla na start, ker žičnica ni delala, nisem mogla štartati, čeprav sem zamudila le nekaj številk, kasnejepa je startala tekmovalka, kije zamudila kar 89 zapovrstnih številk, kot sem izvedela od mojih sotekmovalk. Tudi ne bi smeli dovoliti, da je delavec Iz DO ISEE ponovno tekmoval, ker je prvič padel. Pa še bi se kaj našlo, če bi hoteli delati anketo. Tako organiziran klub, kotjeSK Triglav, si tudi ne bi srnel dovoliti, dana smučarskih tekih »izpusti,iz proge« kar dva tekmovalca, ki sta se znašla v Kranjski gori, nepanacilju. Neoznačene proge na križiščih smučin bi moral vsaj označevati član kluba, ki bi tekmovalce pravilno usmerjal, ne pa otrok, ki sploh ni bil postavljen na pravilnem mestu. Vse to je pripomoglo, da je bilo razburjenje med tekmovalci zelo veliko. Zato me ni začudilo, da je tekmovalec, ki naj bi dobil zlato medaljo za 1. mesto v teku le-to odklonil češ, da le medalje ni zaslužil on. Tako je bilo žal v Kranjski gori obadva tekmovalna dneva poleg sicer ■ dobrega razpoloženja večine športnikov tudi nekaj takih športnikov, ki so odšli užaljeni in z glasnimi kritičnimi pripombami čez organizatorje. Sonja Vrhovec Pripis uredništva: Športno rekreacijska srečanja delavcev SOZD Iskra, bi morala biti odraz množičnega vključevanja delavcev in s tem dviganja telesne kulture posameznika. Z odzivi na sedanje športne igre vSOZD Iskra (šeposebno zaradi nekaterih napak v organizaciji) pa ugotavljamo, da igre preraščajo bolj v smeri tekmovalno prestižnih ciljev kot pa v smeri množične rekreacije- Zato odpiramo vprašanje: Ali ne bi kazalo spremeniti koncepta sedanjih športnih iger SOZD Iskra v bolj rekreativno srečanja, kjer ne bi bila pomembna uvrstitev, ampak množičnost. Pričakujemo vaša mnenja! Uredništvo Križanka Ob podelitvi Plečnikovih medalj Misli arhitekta Jožeta Plečnika Za delo je zaljubljenost potrebna. Ničesar velikega se ne zgodi brez navdušenja. Kar srce spoznaza veliko je veliko, vzhičena duša se nikoli ne prevara. .# Lepota, to je kar človek sanja v sv-oji duši, kar gori v njem — izvršeno delo je proti temu nič. • Ako vam bo kdo dal delati svinjak, pa mu ga boste napravili in storili boste nekaj iz tega. m Oblači se slabše kot ti gre — jej kakor ti gre — .stanuj pa boljše kakor ti gre. Iskraši na Porazen Pohoda na Porezen se bomo Iskrini ljubitelji planin letos udeležili že v soboto. 23. marca. Izlet bo organiziralo Iskrino planinsko društvo. Dobili se bomo ob 6. pod uro na ljubljanski železniški postaji. Prijave in informacije lahko dobite pri Sonji Vilfan. telefon: 329-604, ali pri Bredi Jančar, telefon: 572-331. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/1, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.