IN MEMORIAM JO CAMPLING Jo Campling smo iz rodne Velike Britanije ljubiteljsko. Jo nikakor ni mogla razumeti, kako prvič povabili v Ljubljano pred dvanajstimi leti, da za ta projekt nismo imeli domače podpore, ne ko smo na tedanji Visoki šoli za socialno delo denarne ne drugačne – to se ji je zdelo skregano s začenjali izdajateljsko dejavnost in se začeli pametjo, še zlasti ker njen obisk sam ni ostal brez intenzivneje zanimati za objave v tujini. Razlog medijskega odmeva (Alenka Puhar je objavila ob-za ta interes še ni bil formalističen, kakor je da- sežen prispevek v Delu). Zaman smo ji poskušali nes, ko je objavljanje v tujini pomemben pogoj pojasniti, da Sloveniji ne vlada pamet, temveč za univerzitetno napredovanje, temveč je šola politika (Saj tako je povsod, je odvrnila, toda kako s prvim mednarodnim študijskim projektom se lahko politika obdrži na oblasti brez pametnih (to je bil »študij duševnega zdravja v skupnosti naložb?), in nazadnje smo morali ugotoviti, da – usposabljanje za psihosocialne službe«, ki si je stvar ni docela jasna niti nam samim. pridobil sredstva evropskega programa Tempus) Potem je ubrala drugo pot in nam je pomagala vzpostavila komunikacije s tujimi univerzami in vključiti se v obstoječo tujo periodiko. To ji ni drugimi akterji, kar je zahtevalo oz. potegnilo za bilo težko, ker je ustanovila in usmerjala številne sabo izmenjave izkušenj in zamisli. revije in knjižne zbirke s področja socialnega dela Jo je prišla kot izvedenka za akademsko v Evropi, Ameriki, Avstraliji in Aziji. Bila je sve-publiciranje na področju socialnega dela in že s tovalka uredništev pri revijah European Journal prvim obiskom napravila več, kakor smo lahko of Social Work, British Journal of Social Work pričakovali. Najprej je opogumila raziskovalke in in številnih drugih, med njimi tudi pričujoče. Z raziskovalce, da so se znebili strahu pred domnev- njeno pomočjo so bili v tej reviji objavljeni izvirni no visokimi kriteriji tujih znanstvenih revij, in prispevki spod peres slovečih imen socialnode-pokazala, da poglavitni problem, zaradi katerega lovne znanosti. je bilo težko prodreti vanje, ni na ravni vsebine, Zaradi svojih mednarodnih aktivnosti je imela temveč na ravni jezika. Študentje se namreč tudi Jo, ki je rada potovala, zelo natrpan urnik, vendar na najvišjih stopnjah akademskega izobraževanja je od prvega obiska naprej prihajala k nam vsako v Sloveniji ne naučijo pisati; od tod razvlečen slog, leto, sama ali s partnerko Rosemary. Vedno je nejasno izražene misli in nerazumevanje, torej imela tudi konzultacije s sodelavci Fakultete za neupoštevanje uredniških zahtev. socialno delo, ki jih je še naprej spodbujala k Vendar Jo Campling ni le poučevala, razlagala objavljanju v tuji znanstveni periodiki. Potem pa in svetovala. Njen prispevek je bil tudi zelo prakti- je pred dvema letoma zbolela za rakom. Stike je čen, saj smo s pomočjo njenih številnih kontaktov vzdrževala in intenzivno delala še z bolniške poste-po vsem svetu kmalu začeli izdajati lastno medna- lje in niti na misel ji ni prišlo, da bi zaradi nadloge rodno revijo (International Perspectives in Social izpregla. Toda konec julija letos je podlegla. Work), ki je izhajala enkrat letno. Prva številka je Navezala se je na našo deželico (opaženim izšla kar na šoli, druga in tretja pri založbi Ash- protislovjem navkljub) in njena prijateljstva tukaj gate, četrta pri založbi Pavillion, nato pa je revija so daleč prerasla strokovno sodelovanje. Pogrešali zamrla, ker dela ni bilo mogoče opravljati zgolj jo bomo. Bogdan Lešnik 375