23 Didakta | marec 2013 Fokus: Ekologija Raziskava o stanju učenja v naravi v Sloveniji mag. Ida Kavčič, Irena Brajkovič, Živa Pečavar Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ljubljana V okviru mednarodnega projekta Učenje v resničnem svetu (RWLN - Real World Le- arning Network 2011-2014) smo zaposlene v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, ki je eden izmed šestih partnerjev, v maju 2012 izvedle raziskavo, kakšno mnenje imajo strokovni delavci v VIZ o stanju uče- nja v naravi v Sloveniji skozi štiri vidike. Osredotočili smo se na ugotavljanje: ali obstajajo kriteriji kakovosti za učenje v naravi in če, kateri so; kako sta povezana učenje naravoslovja v naravi in trajno- stni razvoj; kateri pedagoški pristopi, ki se uporabljajo pri učenju v naravi, so tisti, ki najbolj podpirajo spreminjanje vedenje mladega človeka, da le-ta podpira trajnost; kako povezati učenje v naravi in razvija- nje zelenih - poklicnih kompetenc. Enako raziskavo, vsaka v svoji državi, je opravilo tudi ostalih pet partnerk. Uvod 1. K raziskavi, ki je potekala on-line na https://www.1KA.si, smo povabili 500 pedagoških delavcev iz vrtcev in šol vse Slovenije. Prejeli smo 102 izpolnjeni an- keti, od tega 54 popolnoma, druge so bile izpolnjene delno. Statistična analiza odgo- vorov na 26 vprašanj (pet vprašanj je bilo delno zaprtih, ostala so bila odprta) je bila narejena tako, da smo zgrupirali odgovore po posameznih vprašanjih. Odgovore smo nato razporedili glede na sporočilnost v štiri skupine, ki ustrezajo analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza - Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats). Rezultati raziskave Kriteriji kakovosti so pomembni za učence in učitelje. K njihovi uporabi bi učitelje spodbudili zunanji dejavniki. Slovenija ima na državni ravni priložnost vzposta- vitve sistema uporabnih in kakovostnih kriterijev. Strokovni delavci VIZ verjamejo, da obstajajo skupne točke med učenjem naravoslovja v naravi in izobraževanjem za trajnost. Skupne točke učenja naravo- slovja v naravi in izobraževanja za trajno- stni razvoj so ključne prednosti učenja v resničnem svetu. Učenje na prostem, v naravi, vlada spodbuja, vendar ga veči- noma plačajo starši. Vrednote, na kate- rih temelji učenje na prostem, so: etične vrednote, razvoj pozitivnih osebnostnih lastnosti, znanja, pozitiven odnos o narave in osebna rast. V nadaljevanju navajamo podrobnejšo analizo vsebin odgovorov pri posameznih temah. Kriteriji kakovosti učenja v naravi Iz odgovorov smo ugotovili, za koga in zakaj bi bili kriteriji pomembni. Gre za učitelje in učence. Pri tem so kriteriji ena- ko pomembni za obe skupini. Postavljeni standardi bi zagotavljali enotnejše peda- goško delo, dajejo možnost vrednotenja dela, merjenje kakovosti dela, učitelj ima usmeritve in lažje načrtuje delo za učence in dijake in za izvajalce. Kot probleme smo zaznali sledeče: nihče ni imenoval konkretnih kriterijev, postavljenih posebej za učenje v naravi, kar pomeni, da Slove- nija nima postavljenih (ali splošno znanih) kriterijev kakovosti za učenje v naravi. Ena tretjina slovenskih učiteljev - izvajalcev učenja v naravi kriterijev kakovosti ne pozna, obstoječi pa so personalizirani, zato so subjektivni, zelo različni. Predvi- deva se, da bo težavno njihovo merjenje. Le slaba polovica strokovnih delavcev potrjuje vključenost učencev/dijakov v procesu učenja v naravi in v evalvacijo. Kot nevarnosti, ki so možne na področju kriterijev, so vprašani povedali, da bi kri- teriji omejevali izvajalca, povzročali manj ustvarjalnosti, povečevali togost pri delu, kriterije bi si postavil učitelj sam, postavlje- ni kriteriji kakovosti ne bi bili uporabni in kvalitetni, povzročili bi lahko preveč “pošolano” učenje v naravi, za uporabo kriterijev pri izvajalcih ni notranje mo- tiviranosti. Vprašani vidijo na področju kriterijev priložnost za postavitev sistema kriterijev na državnem nivoju, ki naj bi bili uporabni, kakovostni kriteriji. Omogočali naj bi načrtovanje, postavitev standardov in evalviranje. Med primerne kriterije šte- jejo: trajnostni razvoj, uspešnost učenja v naravi, izvedbo v naravi, kurikulum, varnost, lokacijo, zadovoljstvo udeležen- cev, materialne pogoje. Mnenja so, da bi zunanji dejavniki spodbudili strokovne delavce k uporabi kriterijev kakovosti. Naravoslovje v naravi in trajnostni razvoj Strokovni delavci v VIZ menijo, da je nara- voslovje pomembno za trajnostni razvoj. Dve tretjini jih trdi, da obstajajo skupne točke učenja v naravi in izobraževanja za trajnostni razvoj. To so: okoljska oza- veščenost, uporabnost znanj, poznavanje naravnih zakonitosti, oblikovanje vre- dnot, naravne dobrine, stik z naravo in zdravje. Polovica vprašanih meni, da so te podobnosti ključna prednost učenja v naravi. Kot slabost na tem področju lahko štejemo dejstvo, da v Sloveniji ali definiciji za učenje naravoslovja in izobraževanje za trajnostni razvoj ali obstajata, a nista dobro poznani ali razširjeni ali pa ni lo- čenih definicij, nista poznani. Nadalje je potrebno upoštevati, da tretjina strokov- nih delavcev ne ve, ali so obstoječe skupne točke naravoslovja in trajnostnega razvo- ja ključna prednost učenja v naravi, dve tretjini pa da so te skupne točke ključna prednost učenja v naravi. To pomeni, da lahko v prihodnosti razširjamo uporabo ločenih definicij ter se osredotočimo na iskanje takih tem iz naravoslovja, ki bodo skladne s trajnostnim razvojem. Pedagoški pristopi pri učenju v naravi Strokovni delavci menijo, da učne oblike pri učenju v naravi z leti spreminjajo, prav tako pa se spreminjajo učne tehnologije. Opozarjajo, da obstaja vprašanje, ali se sploh dosežejo cilji učenja v naravi (da ne ostane preveč pri opazovanju, skupinskem delu, dnevih dejavnosti) oz. kolikšna je stopnja strokovnosti učiteljev na didaktič- nem področju učenja v naravi. Odstotek 24 Didakta | marec 2013 Fokus: Ekologija anketirancev, ki menijo, da je učenje v na- ravi v naši državi spodbujano, in odstotek tistih, ki menijo, da ni, sta si zelo blizu. Ker pri nas učenje v naravi v glavnem financirajo starši, obstaja nevarnost preo- bremenjevanja družinskih proračunov – in posledično to vodi v manjšanje »interesa” šol za večdnevno izvajanje učenja na pro- stem. Le polovica strokovnih delavcev je imenovala vrednote, na katerih temelji učenje v naravi. To pa so: etične vrednote, razvijanje pozitivnih osebnostnih lastno- sti, znanje, pozitivni odnos do okolja ter osebnostna rast. Ker je učenje v naravi v Sloveniji spodbujano s strani države, ima pedagoška srenja priložnost postaviti, oblikovati in razvijati didaktiko učenja v naravi. Učenje v naravi in razvijanje zelenih poklicnih kompetenc V Sloveniji ne obstaja ali se ne ve, da obsta- ja seznam »zelenih poklicnih kompetenc«. Obstaja nevarnost, da bodo učitelji vsak po svoji presoji v poučevanje umeščali razvi- janje »zelenih kompetenc«. Obstaja prilo- žnost za razvijanje »zelenih kompetenc« za poklice preko učenja v naravi, saj ima že zdaj 40% učiteljev pri učenju v naravi kom- petence za zelene poklice v mislih in so nam v anketi povedali, kaj naj bi »zelene« poklicne kompetence vsebovale. Možno pa je, da se zaradi določenih razmer kon- cept »zelenih kompetenc« ne bo zasidral v izobraževalni sistem Slovenije. Zaključek Slovenski šolski sistem omogoča razvija- nje didaktike učenja v resničnem svetu, v naravi in na prostem skozi naravoslovje. Potrebujemo dodatno podporo učenju v naravi, ki bo vodilo k spremembi vedenja otrok. Naš cilj je trajnostno osveščen uče- nec in dijak. Raziskava mnenj strokovnih delavcev je pokazala, da bi v ta namen bilo treba razviti primerne kriterije za učenje v resničnem svetu, na prostem, ter zelene kompetence. Projektni tedni, celostni pristop in učenje za trajnostni razvoj mag. Ida Kavčič Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ljubljana Prispevek predstavlja nekatere vsebine projektnih tednov, ki bodo v domovih CŠOD kot nadgradnja obstoječim pro- gramom šole v naravi omogočali učen- cem osnovnih šol Slovenije, od 1. do 9. razreda, poglobljeno spoznavanje neka- terih vsebin, povezanih z dejavnostmi v naravnem okolju in celostnim pristopom, ki se bo izražal skozi projektno učenje. Za večjo pestrost dejavnosti in zastopanost strok bodo pri učenju sodelovali učitelji domov in šol. Začetki izvajanja projektnih tednov za šole so načrtovani v šolskem letu 2013/14. Naslovi projektnih tednov bodo objavljeni v letnem razpisu programskih zmogljivosti CSOD domov, ki bo objavljen konec marca 2013. Uvod Namen projektnih tednov je vzpostavitev aktivnega odnosa otrok, učencev, dijakov do okolja na osnovi izkustvenega učenja, spoznanja nujnosti medsebojnega sodelo- vanja in sodelovanja z okoljem ter izvaja- nja projektnega učenja s ciljem ohranjanja kvalitetnega bivalnega okolja. Projektni tedni bodo skozi medpredme- tne povezave zagotavljali celostni pristop. Poudarek je na razvijanju socializacije ter enakovrednem vključevanju učiteljev šol v izvedbo vsebin in v skupno evalvacijo. Vsebine bodo temeljile na ciljih kuriku- luma. V nadaljevanju vam predstavljamo okvire modela projektnih tednov s pou- darkom na petih vsebinah iz vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Skozi izkušnje pri dejavnostih, ki jih omogoča- jo projetni tedni Kmetija,Odpadki, Reci- klaža, Bivakiranje in Zavetišča, lahko pri mladih razvijamo trajnostno vedenje in miselnost. 1. PROJEKTNI TEDEN KMETIJA (3. triletje) V domu – kmetiji učenec spozna življenje na sodobni kmetiji. Igre vlog: delitve dela - gospodar, gospo- dinja, drugi Zadolžitve so dogovorjene. Glede na letni čas je vključen v opravljanje mnogih del: od dela v hlevu, kokošnjaku, zajčniku - po- skrbi za živali; dela na polju, sadi in seje, okopava, pleve, pobira pridelke, jih skla- dišči; sodeluje v gospodinjstvu, pripravlja okusne kmečke jedi, speče kruh, pecivo, izdela sokove, sodeluje pri izdelavi kislega mleka, smetane, masla; sodeluje pri košnji, spravilu krme, sena, gnojenju, komposti- ranju; spoznava travnik in gozd. Učenec se nauči uporabljati kmečko orod- je in pripomočke (varnost!). Objekti: kozolec, senik, toplar, gospodar- sko poslopje, nekaj osnovnih strojev. Notranja oprema doma (npr. sobe za spa- nje, kuhinja, klet, zasipnica, shramba) je preprosta, a funkcionalna, skladna z zah- tevami zakonodaje. Usmeritve: uporaba obnovljivih virov ener- gije, okolju prijazno kmetovanje, ekološka pridelava in predelava zelenjave, sadja. Na koncu projektnega tedna dobi učenec »plačilo« za delo (npr. kruh, sveže, suho sadje, sok, zelenjavo, … ). SLOVENŠČINA - dnevnik opravil na kmetiji - domišljijski spis o »gospodarju na samozadostni kmetiji« - zbirka pojmov in izrazov, ki so značilni za življenje na kmetiji - sestava promocijskega gradiva za turistično kmetijo - tedenski načrt dejavnosti na kmetiji MATEMATIKA - konstrukcija strehe kmetije, hišice za psa, tlakovanje zemljišča, - računanje površin posestva, pretvarjanje merskih enot, izračuni pridelkov, cen - simetrije v naravi - zbiranje in obdelava podatkov