| Ediai slovenski dnevnik ? Zjedhijenih $	"TT A ^ j- ''I^T A M ® jT""^ V ^ A	t The only SIoTenian daily in the |
I M	ItI J /\ ^S ]W /X rCV II V/%	United States. f
. | Izhaja vsak dan lzvzemši nedelj in £	m^Jq J^^m ^ J^ J^' * ^ ^ ^^Jr JL JIL	« Issued every day except Sundays ♦
| praznikov. J	1 # '	, ^ and Holidays.
Jl _ __	List slovenskih qelavcev v Ameriki.	£
. . - ——— • -	t . . .	~~ ——
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T.	Entered u Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under the Ad of Oonfreu of March 3t 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
■---"T------
NO. 243. ŠTEV. 243.	YORK, MONDAY, OCTOBBR 1J, 1910. — PONEDELJEK 17. VINOTOKA 1910.	VOLUME XVm. — LETNIK XVHL
I z delavskih krogov.
Delavke paradirajo.
. i
Pogajanja med Btavkujočimi izdelo-valkami kravat in krsjači in med njihovimi delodajalci se na da-
Ljujejo.
ŠTRAJK POMORŠČAKOV STANDARD OIL DRUŽBE.
Pritožbe delavcev v pivovarnah boae preiskoval poseben komite.
-w-O-
V	soboto nem *wi praznovale kroja*" iee Hvojo zmago v zadnjem št t ajil u /. veliko parado in s shodom na Jfut|f."i"s Inion. Na shodu >o govorit' •low. A. Barrow in drugi o go*jM»dRr*kih 'organizacijah.
Mirovna pogajanja.
Ni raj« izd*lov«lk kravat in kroja-i •>>.• iistUljiij«, toda jH»-nedovaltii intlxni s*» y.t- pogajajo z delodajalci.
a len slednji -« spoznati re*no*i jmj-l«»/.;ija. V umu-ili de*lavuirah ^e je /.. -kl«-u»l uiir. < Uede krojn^škejfa štraj-ka |<» -! uiaj Hoimu, da se še danes kunča, ker posreduje jo razsodišča, jn ,jt d ski komisar William stojnl-v /H7.H z delodajalci in ileiavfi, tla >e -kh-iif iniiiia poravnava nastalih »11—
f
Štrajk pomorščakov.
Standard Oil ('aaptiiy je svojim pomorščakom znižala plačo od jfrlO na <£!."> na oseaee. To bode najbrže imelo za jNinhdieo, da >e bodo \>i flrufi delavci, ki >« nahajajo na par-i»ikih imenovane družb*. pridružili sla.vkujonm pi emogarjem, posebno, ker je družba najela Skaudinavee in ■ Kubance kot stavkokaze. N zadovolj-l'(wt med delavci je velika, ker vsakdo ve s kakim dobičkom razpolaga Standard <K| t*®, vsako leto.
P ami ere v newyorakih pivovarnah.
V	Kvrlto ureditve zmešnjav, ki vladajo v pivovarnah v (Jr.-ater New ^ orku, »e Inide tekom tega tedtra vrnila ja komiteja za delavske zadeve. V >e ji se bode razpravljalo o pri-tožhflh ma>inUtov, soilarjev, clektri-ko\', miaarjev, kolarjev in dru«rlli deljiv rev, ki «o tiponleni v pivovarnali.
-o
Igralka obstreljena.
\f>>. KI-« MasN^it« j^ prišla v»-e-raj »ania \ I'.»-ewbyterian tadiileo in je po\ »dala. da j' ol krojrlje zadeta, f M /a I a je ^e komaj |M>koucu in ko -o jo zdravniki preiskali, s<» res na--I i, da je j je krufrlja predrla trebuh it) da je rana zelo nevarna. Poslali sr> |to forourrja. da je zasliši. lUimu ni hotela ničesar jx>ve^lati. I'«»zneje se je douuabt, da je jarledalinka igralka, t
Velika sleparija.
Trgovca z antikvitetauii in umetni-uii i/.ilelki IVujanrin in llerry Duveen t>a teart. ,>th Ave. sta bila aretovauu. t Hxlo|/etia sta, da sla zvezno vlado <'|H'liarila za več kakor e<len milijon. Tv i-dka j«- uvažala -like iu druy;e stare ui>t t it i ne ter je na podlani j»onare-jenih konzularnih faktur jilaeevala prav nizko coluino.
Denarje v staro domovino
»elUjaate
aa $ 10.35 ............. M kren.
ta tOJM ............. 100 kron.
sa 41.00 ............. S09 kron
sa 102.60 ............. 60# kron,
sa 204.60 ............. 1000 kron
aa 1020.00 ............ »000 kron
Poitarlna )e vitega pri tak evotah Doma se askseane svote popolnem« U plača J o bran vinarja odbitka.
Nate denarne »oilljat* tsplačaj« «. kr. poHni hranilni arad f 11. de 13. dneh.
Denarje isn poflUM Je najprflll noje do 135.00 v gotovini v pripore-bmam ali regletrtrnnea »ion. ve& ntTfrt po Dum—Hi Pootal Monty Order aU pa New York Bank Draft
mirx SAXSKS 00,
83 Oortlandt It, Vow York, V. T 8104 »i (flair Ave, H. K
■ V :	. , ft«
I
Pred oltarjem
sta se ločila.
Mnogo kandidatov, ki hočejo za $200 i skleniti zakon ca kratek čas.
ZANIMIVA PISMA.
Ga že ima. Srečon ienin dobi $200, pa Be mora takoj po poroki ločiti od žene.
i
-o-
\ Ameriki je re> v-e mo^oee. 1'red ihu-vi jf v nekem li.^tn v Washinjjto-im izšej ojjlas, da iš("-e neka dama ženina, kaleiemu plai'a	7.a to. da fie ž njo jioroei. ali se mora že pred , poroko zavezati, da >e IkmIc takoj p<» ■ poroki, takorekiN- >e prt d oltarjem itovolil v lo«"itev /.akoua. Dama j«' v ityla.-u pristavila, da s;> mora v teku ("iiejia temina otnoy.iti, kar sicer ne more priti v |x»>est premoženja, k«-, lero jej je neki I o^at strle v Neinriji ca pustil.
Zanimiva pisma.
N'a ta o^las j • dobila niožaželjua »irla^cvalka >to in sto pNein od kan-iidatov. ki >o t»ili pri volji napraviti a * bi z n UNeki 7*>-letni stare** jej je pisal, da bi si rad izboljšal svoj Htložaj. Tudi neki zakonski mož se |e oula-il s privoljenjem svoje žen",. ■eš, da 'wxle -f"2<H» zasluzil. \" ured-.ištvo lista, ki je prinesel ta o<^las.
prišli* ti>liko pi^em. da bi ne bil iiln- ' mislil, fla je še toliJvo moških v j Vmeriki. ki bi se radi uklenili v za-ionski jarem.
Revija kandidatov.
Dama, ki se je na ta način hotela "»možiti in se je zdaj tudi že. je racala v uredniških prostorih na kau-lidate, ki sn ]>r d njo detilirali. Sto i in sto jih je »v dveh dneh šlo mimo lie in kateii >i jej je dopadel, te*ra je ustavila in zapisala ujejrov ime. Kouečno j ■ imela ileset imen in zo-1 i>et so morali ti priti pred njo. da si i/med njih izliere moža. llivši ameri-} iki topniear Oliver Henry Brown je' • i! srečen ženin.
Poroka in ločitev.
Ž.Miin in nevesta sta hitro v-e ure-j lila pri advokata in podpisala zadev-j ne listine, n» kar -e je vršila poroka ■ in po poroki >ta šla zopet k advo- j katu. da je v>e pripravil za ločitev.} i>a kar sla se razšla in se monla ne hosta nikdar več videla. Mož j® do-j lul svojih -f'JOtt. To je amerikansko.
—-------O--4
Nune pod zemljo.
Boj za prestol.;
V podzemeljskem hodniku v Lizboni je našla policija pet izstradanih nun, ki so se bile skrile pred divjo
množico.
ŠPANIJA SE BRANI MENIHOV.
Amerikanski mornarski častnik na-paden, ker je bil obrit kakor jezuit. Sreča njegova je bila, da ni imel tonzure.
-o-
IJjibona. H». okt. — Razburjenost S proti duhovščini -še vedno traja. Prebivalstvo \je prišlo zdaj na sled, da je pod mestom vse polno hodnikov ia misii, da so se menihi po teh rovih poskrili in da bodo provzrocili proti-re vol aci jo. Policija je morala vse podzemeljske rove preiskati. V nekem takem hodniku je našla pet nun, ki so bile bežale pred množico v to skrivališče. Bile so v rovu pet dni brez vsake hrane.
Kralj Manuel se ne oda.
Kraljevska rodbina se je v Gibr-altaru posvetovala o prihodnjem vedenju kralja nasproti republiki. Sklenilo se je, da S3 kralj poda zdaj na potovanje. Med tem časom pa bodo kraljevi prijatelji v Fortujcalu s pomočjo pretendenta vojvode praganza razvili živahno agitacijo v korist mo-
Mož mrtev.
Žena v bolnici.
Med odsotnostjo žene, se je mož za-: strupil s plinom. Odprl vse piinove 1 cevi v stanovanju.
PLINOV A EKSPLOZIJA POVZROČILA POŽAR.
Samcmorilčevo truplo v plamenin. --Žveplenka, katero je prižgala žena, provzročila eksplozijo in ogenj.
-o-
Strašna nesreča st. je pripetila v j hiši <tev". "><>"J na zahodni 42. resti v New Vorku v stanovanju Jožefa ' Burn.-a, Me<l ("asom. ko je bila ž -na j >dšotna, je mož zadelal vse odprtin1 M-i oknih ih vratih, ifclprl vse piinove < \ i i;i -e vse<lel na siol ter mirno <"-a- !
smrt i. Ko je na ver r j	žena ,
lomov, jo je sostanovalka -Mrs. Lue|v-^e takoj opozorila, da prihaja iz nje-1 iejr:i stanovanja smrad i>o plinu.
r-	P	-	'-i1
Ženi sta olprli -Tanovanje i:i vzli»> j itn leni n smradu šli notri. Ker je ima . ema, je Mrs. Burns v kuhinji vzela ■v ; i ko in jo prižgala, v tem t re-lotku i»a se je vnel plin in izvršila! e je grozna eksplozija. Obe ženski e vrglo na tla in ker je nastal ogenj. |' ta '.i!i obe opečeni. Mrs Burns j* ■ mirtnonevarno ojničena in je ma' |' ipanja. da bo.le ozdravila. Stanoval-j" i v. hiši so >lišali eksplo/.ijo in so iz j seh stanovanj pritekli v Burnsovo ' tanovanje, odkoder so naj-poprej iz- j ' lekli poii' srečeni ženski. Bili sle ;' die ]irei>eljaui v bolnico.
; i
Samomorilec v plamenih.
i
Na lice mesta došii gasilci ogenj jogasili. Ko je prišel gasilec v i;o- ^ eeo sobo, je videl na stolu s.vdeti noža okoli katerega so že švigali pla- i neni. Misleč, da mož spi, ga je stre- . ■el. na kar se je ta prevrnil na tla. j ^ila j Šel j je opazil gasilec, da je mož nrtev. l*<Jnal je truplo in nesel iz •oreče sidie.
Jožef Burns je bil dalj časa bolan u ni mogel ničesar zaslužiti za sebe, ' '.eno i:t dva otroka. Večkrat je re- 1 tel. da je le breme za ženo. in da bi 1 >ilo bolje? ako bi bil mrtev.	' -o-
Ravnotežje v zveznem gospodarstvu.
„ I
ashington, ]•">. okt. — Po z^itrdt-ili uradnikov zveznega zakladnega
i ^
»ddelka se bode koncem meseea ok- j obra do.-eglo ravnotežje v zveznem I gospodarstvu. Mogoče je. tla b<nlo do-iodki prekašali izdatke, l^iiisko leto je imela zvezna vlada o tem času M,923.000 deficita.
Dal ženski zaušnico.
Hugo Bauer, stanujoč v hiši štev. ^80 Simpson Ave., Bronx, se je moral [»red sodnikom zagovarjati, ker je ia! Mrs. Kiriian v kari zaušnico. Pripovedoval je, da je sedel poleg nje in ila ga je ona z iglo na klobuku vedno Irodla v obraz in ker se ni zmenila za njegov opomine, je jej eno prisadih Plačal je $5 globe.
narhističnih kandidatov za poslansko zbornico.
Španija se brani menihov.
Madrid, 16. okt. — Na neko interpelacijo je ministerski predsednik odgovoril, da je prepričan, da ima Španija že dovolj redovnikov in da se hode ]e onim iz Portugala izgnanim menihom dovolilo bivanje v Portugal u. ki so Španci. Vsi drugi se bodo izgnali..
Doživljaj ameriškega častnika.
Lizbona, 15. okt. — Kako veliko je povrastvo prebivalstva proti jezuitom spričuje doživljaj amerikanskega pomorskega častnika z vojne ladije Des Moines. Častnik je šel v mesto in ker je po ameriški š?gi po obrazu popolnoma obrit, je ljudstvo mislilo, da jp kak preoblečen jezuit ter ga je napadlo. Neki mož mn je strgal čepico z glave, da je videl če ima fonzuro. Sreča njegova je bila, da ni bil plešast. Množica bi ga bila pretepla, tako pa se je pred častnikom opravičila.
f '
Poslanec Daszynski.
Krtovo delo.
—o—
Sovražniki naj redka, rujejo zoper
poljskega socialističnega poslanca
Do£zynskyja.
ŽIDJE IN DUHOVNIKI.
Poslancc je priredil v Cooper Union ^
i
poslovilno zborovanje.
-o--
Odkar je prišel" j »oljski >ocijalisli- f i-ni pos.la iec Daszvnskv v Zjed. dr- ! žave, se je opažalo, da gotovi krogi rujejo zoj>er njega v raznih listih, tu-: ■li v delavskih, se je*vnela j»ol.niiika raiadi njega in ko je v petek priredil j zborovanje v Coojier I'nion v New, Vorku. sta ga napadli židovski delavski li~t in |M>ijski katoliški li<t.
Očitanja.
Židovski list "Wahrheit" je očital Da-zynsk ■mu. da je antisemit._ poljski katoliški ILsi pa mu je predbaei-val. da jt- brezverec iu da ni narodnjak. Vsled teh napatlov ni bilo zbo-lovanje tako obiskano, kakor se je pričakovalo.
Shod.
Shod je otvoril predsednik Toihski. ki j1 pozdravil poslanea Ddszynsky-ia iu naslikal njegove zasluge za židovski in poljski narod in za razvoj i mh''jaliz.uTa med tema narodoma. O
1 ostanec Daszvvnški je v svojem govoi u najpoprej jM.dal zgodovino poij-ke in na to povdarjal. da repre-zentuje -0 milijonov Poljakov vzlic narodni in ]>olitični ločitvi jeduotreu naiod. Kemija je bogata, ali se nahaja večinoma v rokafe pleuislva. ki je vjx'ljalo na svojih posestvih stroje in splavilo tako tisoče in tisoče poljskih rojakov ob kruh ter jih prisililo, da so se izselili v Am riko ali odšli v j mesta. Kapital je v rokah tujcev, večinoma v rokah anglo-amerikanskih, nemških in francoskih podjetij.
Židovsko vprašanje.
Med socialnimi vprašanji na Polj-1 skem je zeio važno židovsko vpraša- j nj Daszynsky je obširno govoril o tem vprašanju. Kouečno je Jzjavil. da Ixxle slej ali prej Prisilna Poljskem do revoluvije. ki bode pokazala ' socijalistično mišljenje poljskega naroda. Izvajanja govornika so bila burno pozdravljena. Poslance Daszvnskv se je koncem shoda v prisrčnih besedah poslovil od svojih s<»-drugov v Ameriki ter jim obljubil, da jih še obišče.
-o-
ZRAKOPLOVSTVO.
Čez ocean.
Zrakoplove«- Walter We 11 man se že dolgo časa pripravlja -na ixdet čez atlantski ocean. Svoj polet je ž-.- tolikokrat napovedal in odpovedal, da mu zdaj že nihče več ne verjame, da >p!oh misli kdaj jxileteti in da saiini vodi za nos one. ki ga podpirajo z denarjem. V soboto pa se je s svojim balonom dvignil v zrak in je tdplul. sam bog ve kam. Nihče ga ni več videl, ko se je bila dvignila megla, v kateri je bil izginil.
Zrakoplovna tekma.
St. Louis, Mo., 15. okt. — Zrako-plovei, ki se bodo udeležili zrako-plovne tekme dne 17. t. m. so že vsi doešli v St. I»uis, Nemčija, Rusija, Švica, Francija in Zjed. države so zastopane. Zmagovalec dobi Benetto-vo kupo.
#
Aeroplan-dronba bankerotna.
'Buffalo. N. Y., 14. okt. — Pred zveznim distriktnim sodiščem se je uvedlo konkurzno postopanje proti Herring-Curtis Co.
Tel^B ▼ Bellmont Park.
m
IVaticoska zrakoplovea Latham in grof Jacques de Lessepf>s sta prišla s svojhna zrakoplov ima v New York, da se udeležita zrakoplovne fekme v Belmont ^Ork. Latham je pripeljal seboj nov monoplan. Motor monoplane ima 100 konjakih siL "
2rtve plina.
Trijfe mrtvi.
Strašna nesreča se je pripetili v hiši! 305 Jeiferšon St., Brooklyn.
PLINOVA CEV ZAMAŠENA S PAPIRJEM.	e
Mati in desetletni sin sta bila še pri življenju, ko so opazili nesrečo, -o
Rodbina Kunz, ki je stanovala v hiši Štev. :t05 Jefferson St., Brooklyn.! kan.or se je bila šele preselila, se je v plinu zadušila. Oče, 23-letni sin | C.orge in Ifi-letua hči so mrtvi, žena Mary Kunz in desetletni sl.i sta bila še živa pripeljana v bolnico, pa sko- ' j ni mogore. da bi okrevala.
Kako se je nesreča pripetila.
Mrs. Tessie H rtlein. ki stanuje v hišir je danes zjutraj ovohala smnnl \>ti plinu, ki je prihajal iz Kunzevega st a novači ja. Poklicala .je policista.
je	okno vdrl v stanovanje iu
našel ponesrečence. Plin je izpuhte-\al iz cevi, katera je bila sarjio s papirjem zamašena. Pa]>irnati zamašek je pritisk plina li l zagnal iz cevi in tako je inn-1 piiu popolnoma jirost iz- • <od. Mrtveci bili v posteljah. Mrs. i Kunz pa je ležala v nočni srajci vi kuhinji. (Jotovo se je bila ponoči rebudi'a in je hotela odpreti okna, ;a se je nezavestna zgrudila na tla.
-o--1
Štrajk železničarjev , v Franciji končan.
—o—
Sodstvo železnic je dovolilo stavkajočim delavcem minimalno mezdo j SI.00 na dan.
VELIKANSKE IZGUBE.
Dinamit na tračnicah. Trije vlaki napadeni. Zidarji in policija.
-o-
Paris, 1."). okt. — Danes se je vršila viuitVreuca ravnateljev onih železnic. :a katerih železniški delavci štrajka- J io. Konference se je udeležil tudi ! Minister 7,a javna dela MilJeraml. I)e-avcem se je dovolila minimalna tne-?da if-l.00 na dan. Stavkarji so bili^? ;em obveščeni.
Tri četrtine delavcev s? je odzvalo j poklicu v vojaško službo, vsled česar 'trajk }>ojenia. Ponudba delodajalcev >e je storila pravočasno, ker sicer s,j ; j( bilo bati, da pride do velikih izgredov. Vlada je prišla na sled neki organizaciji ki je imela namen razde-( jati vse vozove železnic. •
Velikanska škoda.
#Štrajk je provzroeil v Parizu in v J provincial velikansko šl«»do v trgovi-1 ni in v industriji. Zdaj je promet z Anglijo, Nemčijo in Belgijo zop. t v j tiru. Na zahodni železnici se štrajk! 5e nadaljuje. Tudi v provincijah še/ Štrajk ni končan in prihajajo še vedno vesti o nasilstvih štrpjknjočih I
delavcev. /
Napad na brzovlak.
Na severni železnici pri Dreni! so našli na tračnicah dinamit, malo poprej, ko je privozil londonski eks-presni vlak. Čuvaj je našel dinamit in vlak pravočasno ustavil.
V Cormeilles-en-Parisis je .200 stavkarjev ustavilo tri vlake. Stavkarji so zapodili uslužbence z via kovin jih pretepli. Tudi potnike so napadli in poškodovali vozove.
Zidarji napadli policijo.
Zidarji v Parizu, ki štrajkajo iz simpatije do železničarjev, so priredili velike demonstracije, pri katerih je prišlo do spopada med poučijo in stavkarji.. Delavei so lučali kamenje na policijo, na kar je policija s »sabljami napadla množico. Več oseb je biki ranjenih.
ROJAKU, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI D» NAJCENEJŠI DKSW1KI _
. ' ' -V-«.. -"IV'
Iz Avstro-Ogrske.
Cehi proti trozvezi.
V	delegacijah je prišlo do ..stre debate zaradi trozveze.
ANEKSIJA BC3NE IN HERCEGOVINE.
—o —
V	Pragi so se pripetili izgredi, ker je policija prepovedala anarhistom shode.
-o-
Dunaj. Ki. okt, — Kk-pozc - ,.fa Aehrenihala je prnvzročil v av-irij-l skih* delegacijah ostro del.aio. ( delegat <lr. lvr;::i;arž je napada! tro-Z'.czo ill lekel, da je Avstrija v>led aneksi je Bosne i : i I. : <* -o-, i vezana na Nemčijo, ker brez ije bi se ant ksija ne n-oglj, izvrši: i. Dr. Kra-uiarž je omenjal tudi zadnji obisk nemškega «■ sai ja na Dunaju, in j" < .z na čil cesarjev >prejem v dunajski mestni dvorani kot klečeplastvo. 'io-vor i i r. Krama rža je izzval viharen protest - strani Nemcev.
Izgredi v Pragi.
Praga. 1(5. okt. Auarhi.-ii v Pra-_i su hot li prazimvaii obletnico usmrtitve španskega proJvM»rja Ferre-ra. ]>a jim je jo policija prepovedala. Anarhisti >o vzlic prepovedi imeli tajne shode, za katere j ■ p.^licija r vedela in zhorovalce razgnala. \ >!e ! tega je prišlo do izgredov, ker se j. množica potegnila za anarhiste. Dev monstrahti so pri j>olicijski direkciji pohiii okna. Kouečno je policija razgrnila izgrednike in več oseb areto-vtfla.
-o-1
Ovaduh ruske policije Evaienko razkrinkan.
Bil Je član ruskih revolucionarnih organizacij v New Yorku in ruski policijski špicelj.
—o—
NEOVRGLJIVI DOKAZI.
—o—
Evalcnfco je bil že dlje časa v službi ruske policije in je živel pod raznimi imeni med svojimi rojaki v inozemstvu.
-o-
A* ruskih revolucionarnih krogih v New Vorku vzbuja veliko senzacijo i azkrinkanje ruskega policijskega ovaduha Avalenka. Razkri tika n.K- je izvršil Vladimir Burzev. ki je prvi prišel na sied. kako jiosil opravlja Kvaien-ko med revolucionarci. Kva-lenko je vse tajil. Da >e mu ni storila krivica, izvolil - ■ je poseben odbor, ki je preiskoval Durzeve dokaze in njegove protidokaze. .
Obsojen.
fJdlior je s preiskavo končal in te dni je objavil razsodbo, i/, katere j • razvidno, da je bil Aleksander Kva-ieuijti med časom, kn je bil član raznih ruskih revolucionarnih družb v New Vorku, v službi ruske tajne policije, kateri je pošiljal poročilo o ruskih revglueionarcih, ki žive v Ame-j riki.
Burzevi dokazi.
lV.1r7.ev je dobil dokaze za Kvaien-ko vo krivdo naravnost iz ministrstva
Velike Blaznikove
i r»
družinske
PRATIKE
ZA LETO 1911
razpošiljamo po 10 centov komad v
poštnino vred.
Cena za 100 Pratik je $."».00, za •"»0 1'ratik pa $2.75. Znesek naj se blagovoli pošiljati pri manjšem naročilu v poštnih znamkah, pri večjem pa po Postal Money Order ali čeka.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pratike je dobiti tudi v podružnic FRANK SAKSER CO., t»!04 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vesti iz inozemstva. Španija ostane monarhija
—o—
Srjfski prestolonaslednik Jurij je obolel za vročinsko boleznijo.
PCNEVEBJENJA V JAPANU.
Med prebivalstvom v Tibetu vlada razburjenje zaradi nasil. tev Kitajcev. Kitajci hoteli umoriti 70-let-nega opata.
-o-
Paris, Hi. okt. — Šp.i -'.; ministrski predsednik t'analeja- - • j,, izrazi' nasproti port;.Vv al-u :,,ta latin, -Ia v Španiji a -..li,- :ii e , ; i za monarhijo. Rep it.j; , i ,i1Uffljo voditeljev, do kateri.: bi i ■ ., ljudstvo zaupanje in so med .-.boj razcepljeni.. Tudi s() ij	> ' j vili orožje iz rok. so izrekli za ločitev cerkve od države.
Srbski prestolonaslednik obolel.
Be Igra d. ]<». okt. S • pi^in-•laslcdnik Jurij j * va, . obolel za vro i::sko bo!ez:ii.;o. Na dvoru in srbskih vfodnifc k.-o-.-ij, via.'a vsled prešiolonar-iednikove bolezni veliko razbtirjt ij-.
Poneverjenja v Japanu.
Tokio. Hi. ok*. - Li-' ■ .-nji., da je vlada prišla 11a -led velikim j»one-verjenjean pri mor;lariei. \'df.va lunr-!■ ja admirala Sliimamura. njegov mlajši brat i:i v č pomorskih čast ni-kov -o bili are! ova ni.
Razburjenje v Tibetu.
Ca 'cut t a, 1<;. okt. M. 1 ; ebival-st votli v T ">etu v lada .< !ik<i raz-»ur- / je 1 »je zaradi na-il-: .1 Ki?.!.:••.• . ki so sedemd -setletnega	budistič-
nega opata ujeli i 1 t:a hote'i usmrtiti. .Množ in jim -j;:	'.1 i. -pravila čez lilijo. O) ai j,. Ml aegnt od Dalai l>ama in K .1; i -1 areto-vali. ker j«■ temu. ki živi v Darjeling v Indiji, pošil ja! denar i živ i!a.
nd visokega ] iolicij-ke^a radnika Menšikova. ki je bil popr j -.tu i-evo-Iucionarec in j« >'opil v i»«ilicijsko >ltiž.bo. kjer -e je ]>ovzpe 1>« vojvišjo stopnje. V svoji službi je revolucio-narcem velik«, koristil, ker jim je iz-dajal skrivnost i r.i-ke p<> icije.
Usoda ovaduhova.
Kaj bode posledica raz-> -ibe revolucionarnega odbora. -e -e ne ve, ali če s- ]»omisli. kaka*- ;a j" zadela ovaduha A zeva in druge, .i -(» stali . v službi ruske lajne policije. p«>}em je vrrojetno. da l*»d/ Kvale'iko prej ali >lej žrtev maščevanja rovelueijo-nareev.	t
Krasni novi in brzl parnlk
MARTHA WASHINGTON
(Avstro-American proge)
odpljuje v sredo dne 19. oktobra
vožnja do Trsta samo li dnu
f	do Trsta ali Reke - - $38.00
Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60
do Zagreba .... $39.20
"GLAS NARODA"'
(Atov«nic Dally./ Owned and published by the tftovanlo Publlehlng Co.
(s rorpormtioe. ) 1
I FRANK SAKRKR, Prtaident.
1 ANKO PLEfiKO, Secretary. . LOUIS BEJSEOIK, Tfftasurw-
Flae* of Biimnenu of the corporation and eddroMMM of above officers : 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York Ofcy. N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
I - pol leta.........1.50
- Sato r.» mjwto Nww York . . . 4.00 ** pol lcUxa mesto New York . . 2.00 * Evropo za tn leto . . . . 4.50 i* •• " polleU.....2.60
|f" •* " oetrt leta .... 1.76 ..........
■DLA8 NAHODA" izhaja vsak dan i*-vzemši nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
(♦'Voice of the People") I flned every day, except bandava and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Atlvertiiiamvnta on agnssnwitfi
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne 1 !, jattonejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Kimo, da bo nam tndi prejšnje ^allA^e naznani, da hitreje najde-ao naslovnika
Dopisom in poeiljatvaa naredite ta na*
"QLA8 NARODA"
MMDbrliandt St.,	Ne v York City.
Telefon 4687 Cortiandt.
Železniški itrajk v Fran-
•••
C1JI.
—o-
f Franeo*ki ministrski predjed uik | Brian d j • izjavil. da železničarski 1 štrujk ni industrialno, nego revolu- j
I	•	, . ,
| » lOiiaino gibanje. To izvajanje ni rav eijotialno gibanje. T* imenovanje ni, S ravno srečno, vsaj ne karakterizuje I dovolj razmer. Atrajk je boj — z da-1 t 1« kosežnimi političnimi po-J'dit-ami.
Kalamiteta, katero je provzročil ; $s,š!rajk železničarskih uslužbencev, je I |M>sebej ol>čuliia v s led svojih kompli-I 4-i ra ni h razmer.
Vlada, to se pravi država, posilil-pi je sama železnice, ali je solastnica i ; /.asfl'ittli železnic tako, da se štrajk ! | Jie obrača sa«*> proti kapitalu, nego i tudi proti državi in v temu oziru po-i meni revolucijo ali vsaj punt. Vrh t: ga, -1 o j e železnice po |x»stsbnem za-
| komi | m ml pov eljst V4>ui vojnega mini-
|; Hra, in le-ta more železničarje vsaki j| < a> poklicati pod orožje. Ako se želi lezničai jr u prej o, in se temu poklicu i B m: odzovcjw, potem je lo iepor, in j E uporniki l*««.lo j Mi vojaškem kazenskem . i zakonu procesirani in kaznovani.
Ako je to mogoče. da se železničar-I ji upre jo, ki »»o del armade, kaj bode ] | potem - Fram-ijo v slučaju vojne, ano L tudi takrat tak del armade odpove
I' sodelovanje f	J
Francoski delavci so z »»žirom na
(vladajočo draginjo telo slabo plačani, j Naprotno pa so železnice neznosno! ■ iačeiie in inmjo vrh tt-ga še pla-L re\ ati državi, ker jim je ona |Mi*odila ' denar, da so zgradile razne postran-;' ske proge, Dasi imajo železnice ne-: l/.merno visoke tarife za prevažanje i blaga, se morajo v svojih izdatkih ? * i me 1111 i a kakor so zdaj rasmere, i »koraj ne »»orejo, če bi tudi hotele,, t, rud reči zahtevam štrajkujocih delav-I cev*
Ako bode -hajk le n^kaj (asa tra- ; jal, to je. i"-e ** delavci ne odzovejo j i jKjkJics* v vojaško jdužbo, potefu ImmIc , I pri |Em itvn Francije trpela veliko j I hnoilo vsled ustavljenega prometa in: I podraženja živil, ako pa se bode 1 llčlrujk »tri, (H>te»u bt»de delave? na-j a vdajalo novo sovraštvo do republike, i
| Francoska vodi Angleško in Rasijo.
Izolski, ruski zunanji minister, je P'jHiwial ruski jMmlauik v Parizu. Dose-Kianji j »o močnik ruskega zunanjega ; Bjmmiet.a Saoanov j«a j« |>ostal ruski Kauaaoji minister. Francozi so zado-Bp'ol>in z novim ruskim iMMlaurtcom. BI Vri z je ]MM<tal kar hipoma zbirali-EJ^-e t)dsiof>ivših evr«^M*kih zunanjih ■an in is t rov. Iavolaki, lit toni. Parez. I • iballere in Schoen os zdaj zastopni-pu »vojih vlad v Parizu, ki {M^taja! |t i «•■• • . i tak oz v a ne tri^»elentente : An-wWilike. Fraaeeake in Ru»ije, trozve-' Hpte proti t rozve/i Nemčija, A vsrro-|m 1 -r ks, I tal i ja. T ripel
ente«to je usta-i Kf<m) in vodi] rajni angleški kralj Epklward. Po njegovi smrti je mudil Haimlitki, da v zame v roke vajeti t rtv- : MfevMe. ampak stvar se je za^ibkala gpni^ače in vodi jo zdaj denarno mo-
Ia Francoska, upnik in bankir Zato gledajo tudi v»f držajih v Pariza zastopajo naj-jši diplomati. Dejstvo, da vo-) t ripetaitento Franrija, bo imdedHee, da se bodo ublažila1 Mvi M AngMike iu Nemfi-
I ipiamemim	if mm
r— 7 '
[vodstvu tripelentnnfe se je pokazala j v iuicii^fcvi Francoska, ker so odklo-
jtiili posojilo Odrski farncoski bai^kir-
;.;i in se odkloni najbrže tudi r>osojiIo Turčiji. V zvezi g preobratom v tri-J jf>elententi je tudi, da .je nemški drž. lajnik von Kinderlein-VVaeehter od-i i šel 114J I>nnaj, kj^r se je posvetoval z Aehrentjialom o jMditičnem p»do-/jijii in ga je ob tej priliki za.dišaT tudi cesar Franc Jožef. Z izpreme-I njenim evro{>skim političnim položajem je tudi v zvezi s.%tanek zunanjega ministra avstrijskega Aehrenthala z italijanskim zunanjim ministrom j San fiiulianom in z laškim kraljem V iktorjem Emanuelom.
Ljubezen na zvezdah.
Francoski spisal Camille Flanimarion
iKaj ti je danes?" semvskliknil, ko je stopil v moj kabinel Andre bledega. znnvčenega obraza, zmešanih oeij in razmršenih las. "Danes ponoči gotovo ni>i opazoval zvezd, in vendar je bilo nebo tako krasno, kakor že dolgo ne!''
"Kavno nasprotno! Opazoval sem nebo eelo noč in >e sedaj sem ves pre-vzit. tako da nisem zadremal niti za trenutek. Ves sem še zmešan. Ampak to. kar smatraš z_a grozo, je saixb prijetno, ra>koino prosenečenje. kateremu je sledila neizmerna žalost, taRo -ilno presenečenje, katerega se še do->edaj nisem oprostil".
"Ali >i morda našel kako novo zvezdo fantastičnega ?-j>ektra, kako ne-'beško meglico čudovite oblike ali koli. et 7. blaznimi lasmi in nisi inogel za-]witi veleti silnega razburjenja?"
"Ah. to je še čudovitejša zgodba, katere -i sj.loh ne moreš predstavljati. Sanjalo >e mi je o Ilori. mojem mrtvem dekletu!"
"Oh! Ta tvoja fantazija! Kolikokrat se je že poigrala s teboj. Ti še zblazniš v>l< l teh harlacinaeij. In veji-dar je tvoj duh tako resen in imiien. | Varuj >e! Kekel sem ti že. To ie ne-
, 1
varno. 1 1 preveč poetičen. Rajše imam matematiko: mat(*matLka je za ne siji ve *'
"Xe Imhu sr prepiral. Htdueina-cije, sen, vse kar hočeš; am>pak jaz sem .-i' vx'ilno jirevzet od tega, kar sem videl in slišal. Bilo to tudi ni nikakor nesmiselno.*'
"Xo. dobro, ]x»vej svojo zgodbo.
Ne dvomim, tla je zelo zanimiva".
* *
*
Moj prijatelj Andie je bil petin-Kajsetleten ndadenič, izboren ojwxzo-valec neba. ki je risal zelo natančno planetarno podobo Marsa. Ju-pitera' in Satu ni a. ali bil je preveč sanjave-nustičnega značaja. Uničila ga je velika nesreča in od tega časa je bil vedno utopljen v žalost. Ljubil je mlado, razkošno, krasno dekle, sanja-vo kakor on sata, ognjevito in strastno, katero je izgubil naglo po trime-seč-nem obolk-vanjn. In cele d\ e leti ni rnis]i| na ničesar drugega, kakor 11a njo in .'"o je jx>zabil le t lopatam za trenutek sredi svojega znanstvenega dela. Živ jen je brez nje mu je bilo žalostno. brezbarvno in bre[>eaiel je po-^•o>to 4k> smrti. Mislil je, da umre kmalu, in resnično je njegovo zdravje, icklaj tako cvetoče, giuilo |K>lagoma. Vertnval tudi v življenje- duše }>o -m-rti in si vedno stavljal vprašanja, kje bi mogla prebivati sedaj njegova ljubira. pogosto mi je pripovedova'.. da se mu je zdelo, kakor bi bol a pri njeni, kakor bi slišal govoriti lije-n I .das k svoji duši. Poskušal sem mu prepoditi i/, glave |>odobne misli, ker -O s«* mi zdele ško lljive njegovemu duVvnernti stanju in sem bil že prepričan, tla ne <n isli na to nič več, ko je prišel ono jutro k ioeAi tako >.mešan in razburjen. čPripovedoval -je. da je preiskoval okoli dveh zjutraj e-no zelo zvezdnato plast mlečne ceste in se dotaknil z lečo krasne zvezde skupine Labudo-ve in tla ga je presenetila čarobna I vojna zvezda AFbireo, obstoječa z dveh solnv, en ga zlato-rimienega, druztga sahrovegm. Ko je obračal okular na modro zvezdo in hotel preiskovati v spektroskopu njeno zanimivo svetlobo, se mu je zaslepilo od svetlobe, kar je pripisoval s početka silnemu zvezdinemu svitu; in začutil je takoj na to 11a rami električen u-dairoe. Vendar je opazoval dalje in pritiskal spektroskop k leči. Ali ntru-1 jen od opazovanja iti potreben tre-! notnega odpočitka je sedel na velik i naslonjač, kjer je navadno počival po t dolgem opazovanju in osnul je za*! tienotek. Mesečni žarki so sijali skozi ' stekleno kupolo, tvorili na tleh nežno mrežico moire svetlobe in božali aparate, globunse in majje. Hotel je ! vstati in nadaljevati svoje opazovanje v s|»ek<roskn»pn. a v tem trenotku je zagledal tesno pri se-bi, z zlatimi očmi. od meseca oŽarjeno postavo obdžie- j vane ij»fcl>ioe in začutil naenkrat, da ! ga pridržuje na naslonjača neka ' magnetifna moč. Toila, naj postim Andreja govoriti sairega!
# * # s
Dora je stala pred menoj. Nad njo j
j* žarel Aibireo. Moja Ij ubica je bila (
'	* K---------• "\
še krasnejša kakor S^edaj poprej, fle-alizirana in kakor obžarjena ol nebeškega svita. Prvi moj utis je bilo presenečenje. Bal se nisem nič. ampak čutil	kakor me preletava od nog
do glave leden mraz Ln začel sem se tresti. Obležal ^em 11a naslonjaču, kakor bi bilo moje telo s svinca. Gledala je name nežno s svojimi velikimi azurovimi očmi in rekla .živahno: "Zakaj ne prideš? Jaz te pričakujem? Midva do^edaj nisva poznala ljubezni."
Ton njenega glasu je bil kakor ne-.»daj. njena prikazen je zgubila svojo i tujo naiavo in .postala je bi rekel, i ;rirodna. To nežno očitanje, ta žalost 111 želja ne je spomnilo na vse trenutke najine sreče, na neštevilne poljulie, razkešna vznemirjanja in ektrava^ance najinega mišljenja in vse te čarobne poti obe, ki so vstale I naglo v ■■moji glavi, so me napolnile radostjo in nisem se mogel premagati. da bi ne odgovoril:
"Kaj? Midva nisva poznala ljubezni."'
"Gotovo nikdar", je odgovorila. "Druzega ni-va o*l>ču.tilu, kakor proste čute... "
•'O! I11 kako izborilo!.. . " *"Da. za zemljo. Ali kak-en razloček je tam!" "Kje?"
"\ sistemu modrega soLnca Abire-jovega ".
in ]K>vedala mi je, da prebiva tarn, -redi nekega naroda angeljev. In ko sem poslušal, se mi je zdelo, da živim 7. njo novo življenje. Ni bila to -' i rt. bilo je lo življenje. Bil sem zo-►et z njo, kakor nekdaj.
"Da", je ] nista vila. "kak razloček je med ljubeznijo tam in ljubeznijo, liafero sva okusila na zemlji."
Priznam, da mi je bilo neprijetno i»ri tej novici.
"Kako veš to.'" sem vskiiknil ljubosumno.
"Blaznik. vedno blaznik!" je odvrnila > čarobnim nasmehom. "Ljn-bosnmen ny žive in mrtve!"
"Ali. ti ni>i mrtva, če govoriš o j l jubezni in priznavaš, da uživaš ra-losti. nepoznane na zemlji. Ne. ni-, -e.m ljubosumen. Aa.puk Ijuldrn te neprenehoma. No, pripravljen sem. eo-voriti o tem s telioj. Povej natančneje !''
"Na zemlji imamo samo pe.f čutov. Vid. sluh, vonj, okus in tip igrajo v naših čutih vsak svojo 11 Jogo, čeravno »bsto.ji prava ljubezen v medsebojni »rivlačncjL-ii ditš. \'L imate samo pe4 ■utov. ali bolj.se rečeno, štiri." "In sedaj jih imaš več?" " Sedemnajst. 111 ponavljam, da te pričakujem. In rued temi sedenanaj--tlmi je eden. ki se ti llikuje izmed vseh. ki vse odtelita in ki se mora sam na sebi imenovati čut ljubezni". "I11 ta je?"
"To je električen čut. V ljubezni :gra elektrika važno ulogo, tudi med kozemskimi organizmi, čeprav to tako topi in neoglajeni. Človetška duša je bitje bistveno električne narave, ki žari v daljavo iz našega, materijelne--ra, vidnega telesa. Ta elektrika od-laja nevidne valove zelo različne od svetlobnih valov."
"Da. vem to", sem oIgovoiil v -v oje m matemati necc duhu. * * valovi -vet lobe imajo 3 10,(MM> milimetrov lolži: e. med tem ko so valovi elektrike ."»(> centimetrov dolini." * * Tega ne vem."
'^aztunem sedaj pofwlnoma jas-10, kar iuij>ovednje-i o bistveno različni daljavi vibracij, ki rode električ-le ali svetlobne učinke."
**Nob<'deu izmed petero čuiov po-zem-s-kfga telesa ni dovzeten zji elek-| lične valove. Pr nas pa je to prvi [ i z me I s<'def.iMiaj-tih čptov. Veliko bolj te važen, kakor sani vid.
Zakaj se ljubimo? Zakaj imamo -voje simpatije in antipatije.' Zakaj ostajamo včasih malomarni?
To je vam neznana tajnost, med tem ko .je pri nas -zelo priprosta, ker jo sjKiznavamo s poesefbnim čutom. Duša. ki je električnega bistva, oddaja okoli se lie nevidne valove električne nevidne za vas, za katere pa -nio oni dozvetni. Primerjaš jih lahko zvokovinii valovi, k prihajajo iz ktrun goslij. diarf, glasovirjeiv. Če srečajo ti zvokovi valovi na svoji jM»ti drufrro struno, ki ima lastuost, da se trese harmonično s prvo struno, tedaj Iti ta druga struna ton. čeprav se je ni nil do dotaknil. O tem se lahko prepričaš vsak dan.
Kadar se tre>eti dve duši v sozvo-ku. ali boljše rečeno, v harmoničnem akordu, tedaj se njiju valovi srečajo, spoje, zasnubijo in glej. -»-e duši zve-zaui z vezjo, tivo kakor železo! Ne -poje se samo njiju oči, ampak tuii njiju bitje. Ce je akond popolen, je zveza nerazrušijiva. Vsak trud preprečiti spojitev je zaman. Uresniči se. če ne dru£3«>, po smrti.
(V se srečajo nesozvočni tresljaji, nastane antijiatija,- nenaklonjenost in vse krasm» razumevanje ni nič. Ta človek mi je zoprn. Ta žeiKska mi vznemirja živce. Ne skušajte, da bi popravili prvi utis; 4o bi bil prazen trud.
Ali mi na Albireju vidixto le t res* j
*rfaje duše te eterični valove, Vnlyr
v idite vi svetlo^K), mi jih sprejemamo '
P 1
• ' ' --	-f-RSi--	j
s svojim elektrienm eutom, vi pa jih
initi ne opizite.
j Teh električnih tresljajev, ki tvorijo.nekako atmasfero ljubezni, vi na 'zemlji ne poznate. Vi uživate torej ljubezen -koro tako, kakor siiši gluh človek godbo.''
"O!" sem vskiiknil., "kako -i nehvaležna!"
"Ne. nikakor ne, moj ljubi, opominjam se vsega. Pomisli samo. da je ljubezen zaupna spojitev dveh bitij. IV T^ozemcljskin ljubeznih ?c ne zliva 1 nik iar ena popoln«.!.'a, v drugo! Toda :u. kjer je električni čut popolnoma razvit, -o mr-a eterična -telesa kakor dve elektriki, ki fe združite z "bliskom, i Spojitev je tako močna, da t vorite .obe bitji, ki se združita, eno bitje."
"Kakor zgubita vodik in kisik svoje bistvo in tvorita kajdjie« v«ide. bliŠčeč se biser, ki obsega telo mavri-'eo. In kaj poiem?"
"Potem je možno sf -tati se v novi'-. Ne vem. kako se ta prikazen 11-' res niči. ampak v-tajenje je vendar."
"To ni nemogoče. Kajti elektrika razdeli oiH*t kapljico vode in ]j;'*i ki--ik od vodika, ki -ta jo tvorila!"
"Ti znaš vse razložiti učeno -I;; : -eni ostala žena in ne morem znanstveno utemeljevati ničesar."
"Toraj", -cm pristavil, "pridemo k iziiubljeuju za ve-1 i sv<»je eksistence. k resni>'- ii s!i:ri i i:i	ni k prr-11 »jenju !''
"Zapojiiidi- sedaj, kako .-n naši s»-demnajsteri čuti, vladani ikI prveja električnega čuta, dovzetni za vlise. proti kterim so vai • najživejše ra it>-sii na zemlji samo t o, »a čustva mehkužcev. In kaka svetloba !ia< objema? Kaki cvetovi.' Kak vonj? To je kakor neprestano navdušenje. < ko bi prišel, ko bi bi! ti tam!"
"Ali me ne mor < vzeti - seboj?" -em vzkliknit in s<- vrgel k nji.
"Pojili!"
Objel sem jo z rokami, pritisnil svoje ustnice na njene, in v tem tre-. nolku sem bil v luni modre sv-tlobe. 'zelo sladke in ljubeznive, v ktero nn je 1 dne-la Dora 11a neizmernih krilili. Pritisnil sem -e k njen •.•mu teie.-u ii zgubil zamaknjen"-.! i. \ Idi.ja, ki -o letela ki"u- nas \ ozračju. .bila podobna že uin-t<litiiieam. sču -I uicami. prašuiki. z zračnimi o^aniz rni, ki so najbrž predstavljali nov.-čute, kterib mi j- jn-ipove lo< a!.,. I Spoznal sem. da me je preue.-i« nt efiega izmed planetov aznrovi im sobica Albirejeveira. Modri vodopadi so bobiu-li po skalah in se dr vili k neizmernemu vrtu, posajenemu > pre-krasninii eveii. Ptit'-I z bleščečimi, kakor svet]obnimj,,perotmi. so napolnjevali ozračje - svojim krikom. I "Preletiva ta sv;", je rekli, "v smeri k zapaduemu !n»rizonlu in prist aneva v palači noči." j Obdana od u žar j ene l*oto>fere sva I dospela v polnoč. Vse skale, v- ' I rastline, vsa bii.ja sir žarela v modri. |z?leni ali rožni, 1'osi'oreskn joči ;ili fluoreskujoči svetlobi. Te skale j najbrž imele lostnosii, a nalogi«'-(lastnostim 1'osfada in barijevega >ul-lida, ki srkajo se tekom dneva soln-rno svetlobo in jo izražajo ]>o no i. Okoli plava^ča bitja so bila ravno tak
o svetlobna, kakor kresnic1. Noe na Ith planetih ni nikdar popolna, deltmia vsjefl te posebne i'osl'orescen-ce vseh predmetov, d.doma vsled drugega zlatega soliica Albirejevega, če-_ar oddaljena svetloba j;' skoraj vedno prisotna in johni tudi vsi i jo--lana, podobnega prstanom Satnrno-vim. ki je. od ilveh razuobarvuih solne razsvetljevan, zdaj moder, potem rit-.ieč mit zopet zelen in si i po polnoči najčudovitejši svit. Kako je ta uboiri mali jKizemski sv:-t. o kterem menimo, da je vse. brezjuniHniiberi v primeri
s temi nadzemel jskimi eni leži.
Moja krasim in ljubljena I>ora me jje nesla ljubeznivo na kiilih in jni-♦ ala -va na bregu jezera, pokritega 'z gostim grmovjem, fegar široki li-!i so se zibali kakor zibke nad makovi'o preprogo, ]x>sajeno s tisočerimi cveti.
"Tu je moj dom", j - rekla, "od-j{vočijva se!"
A' svojem strme 11 j 11 in navdušenju isem jo hfltel stisniti v svoje naročje iin piti z njenih ustnic božjo, neiz-jmerno srečo njene ljubezni; toda kn-: maj se je dotaknila Zemlje, se je spremenila takoj njeya zemeljska !».)-.. doba v podobo onih bitij, ki so I .dala ; ;K> zraku. Ni bila to več moja Dora, j Ali bila je še krasuejša in bolj žarita.* in čutil .sem pred njo. da nisem več, ko zemeljski črviček.
"Da bi me še ljubil, da bi me ved-j no ljubil, ti j - treba umreti. Zapusti zemljo in bodeš tu z menoj."
"Kaj jc nisem št. zapustil?" jo j vprašam poln začudenja.
"Ne. poglej!"
Dotaknila se je s koncem čut 11 ice j mojega čela in jaz s mi čutil močen električni potres. Odprl sem oči — ia bil sem sam na naslonjaču. Moja i l jubica je zginila. Ne dvonuni več, rla bira na oni zvezd^ v Labiwu. Ona me kliče in jaz jo ugledam. kmalo.x 'Ljubim jo bolj kakor kdaj poprej. j
!• . * . *
j Tako je pripovedoval 'Andrei. Ta prikazen ga je prevzela tako. da je
I od tega dne njegov dufc vedno blodil * *
I - • -	. . . ' > . i
!mimo Zemlje. Njegovo slabo zdravje
jje ginilo hit ro; ali on je živtl srečeii j v snu — v hrepenenju, v fiksni misii, da jo bode videl re- tič:rt».
Prav nič nisem bil presenečen. k<» ;sem zved d nekoliko mesecev po tem j i.Iogoflku o nagli smrti svojega drage-—a prijatelja. Neko krasio letno noč !je videl najbrž ravno listo prikazen in legel je na naslonjač, pri veliki le- I ei ekvatorijala. namenjeni na Al bi-. j rea: zjutraj so misliti, da -pi. Toda 1 njegovo telo je bilo popolnoma mrzlo. Na desni strani je ležala majhna steklenica s cijankalijevo kislino, ktere jena kjapljiea zadostuje, da jtretrga
v s ■ vezi. ki vežejo dušo k telesu, j "" '
Izpred sodišča v
Ljubljani.
_0_
Pozabljiv podžupan.
l'r< d okrajnim sodiščem v Ljubljani se je vršila kaz .-tiska obravnava j>r"li Jožefu Oražmu. podžupa:i'i v Mostah. Mož ima namreč to siarro. čisto žensko navado, >.la rad obdolži j-voje^a političnega nasprotnika tai-; vine, če tudi nima prav uikakega jjo-vi».la in dokaza z a to. Ta slaba na zada j" jMjstav i*a Jožeta Oražma in-f-l ca/. -::~k 'ga sodnika. Ko va je sodnik vprašal, < e je bil že kdaj kaz.n: van. je mož samozavestno odgovoril: "Se nikoli!" Ko se je ino/n nekoliko izprašalo vest. >e je j<a V*endarl spomnil, da je bil 7. eelo večkrat kaznova n "A ja. a j;*: na ti-to -en
pozabil . je	>.11 ;ia-' i., >
<-:ne Mo.-ie j>ii Ljubljani Tožnik Ko-vačič i: 1 ;ij uova žena sta pa u.-milje-na človelca, k!j;i-i temu, ila nisla tako vneta klerikalca kakor je <»ra/ n. <'■>/.; ica ga. Kovačičcva je izjavila, la ne zahteva, da bi bil Oražen kaznovan. ako prostovoljno plača 30 l\ ; za š«do v Mostah, ali pa za družbe - -. * i rila in Metoda. O raze; bi ti: najbrž s ! m pr liN.^oni zadovofje::. ioda njegov zastojmik, namestnik dr. j Petana, je bi! 'odločno pro:i tftir 1. da ■ .i njegov klijent plačal kako k;■<.•:•» 1 za š do v M"-la!i. ali pa za družbo I sv. Cirila in Mfio la. V tem nnspro • i > v;«* ■, r 1 zopet zre.: li b rezine j •> -o-
1 ;.-• '.<> do si. . enske šole v Mostah i:i no	:>re; »trebile šolske dni.~e.
M oš anj ; a j si to zapomnijo za ; .'i liodnje občinske volitve! \ -.e | j o-. -r< dovanja .-< Inikovega preilloga - a -e obe Tanki izjavili zadovoljni, di.
; piača toženi Oražen JO K dr-Št.u z.; skrb in varst o otrt»k."Oražem mora 1 plačati -i udi s I roške dveh zu-topniv.. , pri (i-.e'i o ;iavna<.ali. kar bo t n-ii zneslo e. ;-.i i> s\o;.i. Mor-ia ■ ta
. • na j vendarle odvadi nj. yovih sla-' bih navad, zla-ti še, ].;■ mu je z lat ni meri osvežil — spomin. -o-
Izpred sodišča v Celju.
Žena in konkurz.
20-letni slaščičarnar Maks Ilier-iatnder je otvoril leta 19(14 v Ureži-;1 ah lastno pe kar i jo slaščic. ln,.-l je l«MKi K dedšein--. katero je porabil ! večinoma za i>oprav0 hiše svoje ta-i: , v kateri je izvr-i val svojo obrt. j'*d zi5'"t: ka je obrt še dobro uspevala, ; .0 se jt- J,., mladi-.Mak- Ilierla nder , sodnijsko l«w'-il od svoj(. žene, j<» Šb» ' vse rakovo pot. Moral je p!a - .a.'' i svoji ženi na-*.'-ne pi-ispevk", kar mu i.M' ostalo, je pognal po gostii uih j»o Igrlu. Pr še! je konkurz. radi kateivga j - e je moral zagovarjati Ilierlaend r i pred kazenskim sodnikom. Obdolženec m? <lokazoval, da je konkurz za-j krivila njegov a ločena žena. S iiš "-I se pa na ta izgovor ni oziralo, an pa : j.i • obsodilo llierlaenderja na pet dni
! zapora.
j
To in ono.
O bitki Kosovem polju.
< b nogorski kralj Nikola je dobil ;od ruskega poslaništva dragoe -:io darilo — pisani dokument iz 16. sto-1 let ja boju na Ko-ovem polju. \ jdokunieniu se slika bitka na Koso-( vem ptdjn. kjer je bilo uničeno srbsko jiarstvo. popolnoma v smi-!u srbske, narodne j) sini. Dokument je bila lasi duhovne akademije v Pet 1-*»gradu in bil shranjen v cerkvi sv. Soli je v Nižjem Novgorod u.
Petrolej v Srbiji.
^ bližini vasi Race. v topliškem ^krožju v Srbiji, so odkrili velike izvir • pe'ndeja in nafte. Nafio so podali v Bel grad v svrho analize. Pe-! rolej-ni viri so ua zemljišču, na ka^ terem ima pravico <lo rudokopta ministrski predsednik PašiČ. Vas liaea je v dolini reke Koreninica ob projektirani donavsko-jadranski ž lezniei
j
Jttbr.ej hrvaške učiteljice in pisate-1	ljice.	j
Odlična hrvaška delavka na kul-j turnem pi^lju, Milka Pogačic, je tej
Staro praznoveratvo, in novo znanstvo.
Da ni pi-ano v zgolovitiskih opisih, bi nikdo ne verjel, da ljudje nazaj par vekov verovali, da oslov duh zdravilo proti zastrupljen ju. £e celo med izobraženimi so nekteri, ki veru-jejoL da so naše možgane ob času polne lune večje, kakor pa običajno, ter da se krč in prehlad od reumatizma da zdraviti z coprnijo in zagovarjanjem. Ranp in druire zdravniške operacije so opravljali navadno brivci in slični.
Dol/o je trebalo svetu, da se je to praznoverstvo in zdravljenje odttra-ri !o. Danes ne gre bolnik k brivcu, kakor tudi neče iti h kovaču, da ga zdravi od reumatizma ali krča — to danes vsakdo dela z Pain Expeller-jem. To zdravilo je priznano po celem svetu kakor najbolje, posebno po zimi, ko -e jih mnogo prehladi. Imejte Pain Kxpeller vedno pri roki, da ga imate čin se bolezen javi. Vsak lekarnar ga prodaja in sicer p-> 2-") in 50 centov steklenica. Pravi je samo oni. koji je v taki škalljici, kakor je tu naslikana.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St., New York.
Dr. Richlerjgve Congo pilule olaj-:ajo zaprtje. Cena 2~> ali ."»0 centov.
dni slavila J0-!einico svojega a rodu1 1 p> -večen ga delovanja. Milka Poga-i-"' v a j" usta,io- ila "Domači' i-š:e". glasilo hrvaškili* učiteljic. Tudi na književnem polju je bila delavna. N;:jbi'l"še n i -u > delo j ' "Iz mojega -vijeta". Jubihiika je tudi ve! i.-ca jirijateljica Slovencev, zato .ii k nje-j i e: r 1 n jubil.-j i* če-tilamo 111 • 1 i S!<.-*"-uei.
i
Nova pivovarna v Bosni.
V ('apli iji v Hercegovini namera-■ mo ustanovili novo pivovarno. Mo-i tor-ko moč bo dajala Trel izat. Do zdaj obstoji v Bosni samo jedrni pi-
0	va ? ta i -i«-er v Sa raje- u. < "e -e b
I t;» načrt uri>niči!. ho d bila sarajevska pivovarna vc lil.o k"..': r. enco.
Nova bolgarska drama.
, N' a j . ■'■}'■ scda.j ž; . eči bo!i»ars':-.i j> -I saielj I •• a a \ aZov je na pisal -ovo ; ura:no "P* i i "oto" (P< I jarmom L !Ta njegova draii a se je te dni prvič -•prizoribi ::a lx.»ig;*r-lient 4» iru. So-• n bivalo j • • :0 ii>e 1. I speli je 1 i' , j a j t ■ i 1.
Turška vlada proti Srbom.
Na gimn:izi.;aU in d -i'i »»' >kin Zavodih v Mae doli ji je nastav'je. i'.. Več j nd'c —'!*jev-, ki srl -.:i podani . ki... Se a.j j- t urš k a k. la 1 • n redbo, da jnole-erji, ki niso ttitš i (podaniki, ne smejo več (loucevati na teb zavodih. Tako je pr povedala najdalj no predavanji., trem pr.»t'esorje -]:ut srbski gimnaziji v Pljevlj'li, pi -i'e-orju bogoslovja v Piizr. iui Kali.* t pa ni samo prepovedala jmučevati. j'narv e mu je tudi ukazala, tla mora ii-bom treh dni zapustiti Prizrcn.
Prevoz srbske municije preko Turške.
Prevoz srbske mufiicije .reko Tur-ške je turška vlada, kakor poroča -o-tij-ka '' li'j '', na i re. * n . > Av--:i »-Ogr-ce za bran ila. S. b.-ka vlada je skušala izposlovati. da Turčija" da j zopet dovoljenje >-a prevoz streljiva i 1 oro/j.a tod;i vri nje .i koraki o s' a 1 i h ■ ezu-j •-.•-; d. \ se kaže na to, da d«»vo!je::je za pr voz reljiva in orožja, ti.da v,-i i.;eni koraki >11 osta-
1	1 »cz -p» - 1'. \ s,. |;aže na to. na i .0 Srbija v svojem interesu prisilje-
.1 - 1 :ii i čim	najtesnejšo zv zo z
I b Iga .•.-'• 1, da si	na t:» način omogoči
tra-p n - orožja	in si reljiva preko i >< • 'garske.
Nove črccgorEke znamka
-o prišle v promet sredi septembra m -eca. Nove ^nanike so večje od -'nrili. Na znamkah «0 slike kralja 1 Viki de i i i kraljice Milene iz raznih dob.
Moslemanska tovarna v Sarajevu.
Hogat -jši inoslintanski rodoljubi so sklenili ustanoviti tovarno, v kateri bi revne moslimanske ženske našle i zaslužka, ker v tujevernih tovarnah •radi verskih predpisov in odnošajev • delati ne smejo. Tako se hod beda leli žensk izbolj.-ala in bode uutndka-jteta ženslia rešena moralne pi>ipasli. jv katero jih j - silil dosedaj glad i i i siromaštvo. Ustanovi*se je tori j n--. cijska družba, ki razf»olaga z začetnim; kapitalom 50.000 kron za ustanovitev ( 1 tovarne, v kateri se IkmIc izilelovalo i platno in nogavice ii sicer pod nad-.orstvbm in vodstvom 7. nsk.
i
Odlikovanje srbske princese.
Kralj Peter je podelil svoji I.čerki, princ si Jeleni, pred njenim odhodom na Cetinje, veliki kordon reda -v. Save, Ktaljičina Jelena se je odpeljala z Dunaja mimo Ljubljane na Reko, [kjer s? je sestala s svojim bratom j Aleksandrom, s katerim se je nato [peljala- na parniku ogrsko-hrvaške j družbe na jubiljesk« svečanosti v, j Črno goro.	'
llbojstvo u Trstu.
Zopet čin — noža.
I>ne L'I. pr. ni. zjutraj ob > -o
našli nedaleč od kavarne *"AH" K 1-iopa lilu-e" proti jiiazzetti dello ;Siju* ro nuo- o moža. leže^e-a na tleh
.in z	-tu lo lai.ji »o ua pouesli
na bližnjo 1. lar.sko ]»4*stajo v uliti Ret-toii, od kjer -o telet onirali na zdravniško postajo. Prišel je dr. t.L Monti, ki je pr«.	dotičnika. o ka-
tel-ei.-l s e e /l«'l". d;| i^lii U1 VOZeil
napad, kajti metal j- roke in i<-^-c . ko. i -ene. Zdravnik je ko -tatiral. da j." ]»aeijent imel ur zuo rano j»o«l desni m oč« .om. Napravi] 1 .1 je in-ji i.i r,o 11101 ti .e. ali ra 1 j«-,n «- -4" ni zave b:. Teleioniralo - ji- mi to Tre-.e- i. naj jiride z nosil lico ]io ra.ije.i-i-a. da ga da prenesti v boinico. Med i« ni j a jt- ranjenec izdihnil. Dr. Molili, iv: je bil š vedno tam. je tedaj konstatirai, <la je pokojnik imel j ■ ! |e\ jn i prsmi malo luknjo, provzro ■-10 z nožem, iz katere je prihajalo K-111.1I0 krvi. Poni« ril je dolg« -i rane .n n. -e!. tla je bila l;." »< • k a — 111 p<il c 111 J . net ra. lirŽSo le je nil torej 1*»-l ojnik ranjea' smeri jnoti srcu -šp.častim in ostrim nožem in	j:?
bila nastala v-led notranjega okrvav-• j'-i.ja. Trnpio -o j*o >u laen. t ga- ■ 1 piepeljaii v inrtva-.dio pri sv. .1 i.- a. Me.sini kouii-arijat je takoj pn;ei poi, \ (-i.;b kai.o si je v. .ii zločin.
Dognalo se je najprej, <ia .-e < • na. »rjenec nahajal v jiozni noči v ka-vaini "A : Lnropa Fel-«-e" skn; .tj
-	tremi premogarji in n-kitn bei-ndiii. nn ..om Fran 1 . ie-r, da -o bili v-»
-	kupa j, ker s o raz-ajn:;. v r/ ..i iz lokala.
Našli -o Pahorja, ali ta ni nič vedel. oziroma ni ito.el vedeti o tragediji. — Radi previdnosti >o ga pridržali v zaj ioru.
Policija je nadalje dognala, ila je bil umorjenec isto la • z drugimi ljudmi v gostilni **.\11 Foruaret i o 'r . u -■ i Punta • I'd homo. — Krčma r Kari Kumar je v mrtvecu spoznal gost a t-d minole u«»či, tudi Pahorja je spoznal in iv-kel, da se je v dražbi na .a-jal tndi neki4 'i'i<ro Ca r bone r". Policija je na lo -tikai^i p > tem in dog-• 1 ala, da je tu Pet r Medved, p:<-mtigar, sla uij č v An lrona le! pa š!. 7. Pilo je tedaj p'..; ura zjutraj, 1 •■ n.-poktor agentov Moretti -e je podal v stanovanje Medveda in ga našel spečega.
Ko ga je zbudil, ji* zapazil, da j-bila njegove desnica umazana od kr-. vi in da je imel sv ežo rano 11a prvem členu mezinca.
j Inšpektor mu je stavi) razna vprašanja. ua kar je Medved odgovoril .-kratka: "Kaj hočete, dal mi je on in jaz sem mu zopet dal!" S tem je -eveda priznal.
Pozneje se je tudi zares dognalo, da. ko j- Medved smrtno ranil po-ktijaika z orožjem — nož, ki -(» odpira. — <e je isto zaprlo in Medved -o n- tako ranil na mezincu.
Potemtakem ni bilo več težko, jm-izvetiefi ime pokojnika. J.ti je bil Maks Fink, ki je bil pred par meseci zaposlen kakor kočijaš pri Antonu Moraro po domače Tf»ni longo v Jin t <'am[-o Marzio št. 1"J.
Medveda so po zaslišanju od vedli v preiskovalni zajM»r.
Delo dobi 25 dobrih, starih gozdarjev, za sekat i krelje. Zasluži se od >2.00 ilo f?-'{.00 na dan. — Pojasnila daje:
John Mikulič, (14-17-19)
P. O. lViy 51 Cornell. Mich
ROJAKJT, NAROČAJTE SE NA "(1LAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
'' li
Povest o križu.
ftcmiuiscrnea. - Sp s»| h«, Kaml»»m.
Vr*. ki so ra.-ila «>b jMjti. spravljal v lalm >, riimii-iHi pihanje. V sela je bil« narav« in mlado. čisto je bilo to
otrocih, ki ne znajo druzeira, nejr« se smejati in se veseliti avoje-a brz -krbne^a življenja. In narava jc bila res -.«• otrok, mlada, komaj je vzevela in se ogrnila s plaščem, s |»e>tro ob! -ko | omladne^a dne. Vstala je iu s" \e#tdila svojeya vstajenja. Po |»olju -o skakali mladi ptički. v«—ele^ i se gotk -a. zlatega soluea iu so prelivali svoje mtdotlijozne pesmi s .rebrnim, ristini ylaso«*, Kaj >i neki pra-v ijo.' Morda Uajkd o krasni vili. /joillo o Jejuni kraljeviču, kaj.' Ne. v -euu ley a ne ! \ e>el • se svojega življenja in 11» veselje jili je tako navdahnilo, da si i lajajo odduška z veselo, punkočno pe-emeo, z jasnim žvrgo-lenj m. Ob, kako dobro, le|M. ~e -law nji bova |»e*etn; kako blaži iu razveš«-ljuje naše sree! To sem čutil tudi .jaz i'i zato sem po-tal. da jih ne zmotim v petju, da ji!« ne >plašim - polja. Sla! »eni iu poslušal tako paz-. Ijivo, kakor sem marsikdaj prisluškoval svt»ji stari mamiei, ki nam j po zimi, sedeča za pečjo, pravila razne pravlj ce o nekem drugem, bajnem
svetu, o neskaljenem veselju, ki vla-
*
• Ia v nj m. o Uiyatsivu in o njegovi |e)H»li let* o nenavadni, brezmejni sreči. Tako živo nam je prepovedovala. da »e ni uiliče izmed nas jtoslu->aleev upal ni dalutiti iu da smo vsi molčali in čakali t napeto pozornostjo še takrat, ki je bila nj na pravljica že d o! u o končana, zvršeua. A tedaj * 11 j o .-i želeli tudi mi v to srečno deželo; vsak bi bil rad deležen njegove sr če. njt jcovega la>jrat>tva. Iu poleni? Se v jjorki pe>ie!ji yam njena povest ni tla'a miru, in večkrat -em se videl v sladkem miii oblečenega v kraljevsko uhl ko z zlato krono na ulav i i i so)učni žarki si se odbijali v raznih liarvah od --vil lih biserov. ki >« m jiii ime! po-ute po obleki, v kro-
Svest -i svojega kraljevskega do-
-lojanstva. sem delil na levo iu desno : srečo, darove pravice in dolžnosti. I'i i tem pa nisem nikoli p<»zabil svoje stare mamice, ki s.-m jo osuval z bogatimi darovi in je vzel k sebi v kraljevsko j a'ačo. A ko -em ^c zjutraj /budil ia -e našel v jmstelji. ki jo vidite v vsaki hiši. tedaj je bila moja žalost velika. Želel sem -i spanja, sladkih sanj. da bi me zo-i**t zazibala tja dale-"« na oni svet, v kraj veselja. Inejastva. Da, vseu'a t<ga >e danes prav dobro spominjam iu žal tni je. da uis-m ostal nt rok; žal, da sem spoznal to življenje v taki luči, kakorštto je v resnici.
Kje sj. zlata, stara mamica, da bi me še enkrat zazibala v sladko spanje. da bi mi se enkrat povedala
n i/.uaemem Itoyatstvu. kje -i.' X: le več. Ne bodem te slišal več v ko-iti pri («■!■!, kako z rokami v naročju pripoveduješ nam pazljivim poslušalcem! Ni te več. Vse jt. >lo in šla si1 (tuli ii svojo pot, pot vseh stvari na z t»Iji, pot v večnost. Šla si. da sv odpočije- od življenja! Sla, da morda tam praviš svoj«» mi ne pravljice. A na-nie je prišlo življenje iu me oropalo še za tisi o malo sreče, ki sem j i imel pri t-bi. draga, mila babica! Prišlo j« in me vzelo v svoje razburkain-valove, ki mi.pretijo s poginom vsak lieuotek. Hranim se iu pogumno veslam v svojem življeiiskem čolničku. u bi z krmila. Nič ne vem, kam me vodi življenju ink in nič ne znani, da li srečno prispem v varili) zavetišče, ki 111« zakrije j»red smrtonosnimi valov i. k jet se la^iko malo, samo rotilo! odpočijem. In v-e to I > L rad | »o ved al
leln, tlrap, ljubi mamica, a t.-be ni!
X* I ! I
■S\. lili	(
Ptičje petje je utihnilo in ko sem j se zopet otrese! teh tožnih misli, sem se napotil |»o poti iu zav il na prvem I križišču na levo. S-| sem nekoliko časa v topljen v Avoj« misli iu se i
1 gozdiča, ki se je raztegal pred menoj. Mlado drevje je stalo tu drugo ob drugem in Inpalam ni bilo vid ti izpod nje-govih veji nego drobne liste, ki so nežno migljali. Lepo je bilo v -gozdiču, mirno kakor v cerkvi je bilo v nji in življenje iu če si stopi! nanj, i te nehote prešinila naenkrat neka« *lo\»-»na tajno*!, mehak čut, resnoba.
Vse se ti je zd«lo lepše. l»o!jše. vse I je nav dihaj - sv ojim veličanstvom ta i emu, tajni log. t lov« ška duša j '< splaval« v njem, rešena vseh težav in bridkost i življenja, svobodna kakor 11 ptica v zraku. Jn se,! a j s« je člevek čutil ►reču^sia. neizm-rno srečnega....'! Tako sem čutil tudi sam in posta! icin malo v tem gozdiču. v tem raju veselja, jda*fi. Postal sem. ozrl »e okrog in moj pogled j« splaval ija ! inetl " v je iu piiMtr! skozi nje ter ■ »e izgubu tam daleč, daleč v zračnih i <> višinah. Opazil sem visoko nad se-j I i'" j ot ia, :>» j« m<«g*»ciM» plaval v svo- J i
'■j; ^	.p;-	; ; o i1;-;
I
jem of širnem kraljestvu, v lem veli-'•'in, širnem, zračn morju. Ponos-
0	j < r 1 - svojimi krili zračne va-
o'.e, '.:a:vor id i.otel reči: Jaz sem tu.
1	v !a b*m čez v~e, ki kraljujem nad 'a o i i višav«*! Vztrepctal je v
zraku, park rat švigni! s mtertja ter
•	i po v - >i ■! -e visje, kakor bi s- h«»tel
-	tem rogati meni. revnemu črvieku /em« !-kemn. A res. krasen j - bi! jh»-.'h I na j. Opazoval sem ga z vidnim /adin o|j«; v om in želel sem ^i moči, da !. -e mogel tudi jaz dvigniti tja
m i v -i i.j" višav e, pro - <h1 i od v svo-I «id »r naravo, v svobodni svet. Iu t -naj saj bi me poskušale napasti nadloge, te grde, grenke nadloge. l*š I bi jim, se vzdignil tja gori; zasmejal bi -e pr:f porogljivo iu jih vprašal: Ali n e hočet.'? Ne. ne grem!
Nek prijeten čut se me je polastil l akiat; vrgel sem klobuk visoko v /■a!;, ga - iretno ulovil i:i zavriskal; Ju-liu. ju-hu!
liazposaje io se je glasil moj vri-k po goz lu i i se izgubljal iz nj ga po i nlj iem poi ju $ja do visokih gora. Žari- n! sem močnejv iu najraje bi bil car /aplesal od samega veselja. '•Ju-hu, ju-h:i!" se je oglašal nazaj odmev.
A odmev ni bil tako ves I, Žalostno se glas-] seru od gora in vztrej»ečal i<I n'eiioj tako n.ilo. v srce segajoče, da sern naenkrat po-ial resen, mirni. Obrnil sem pogled nehote j»roti oni -tra ii, <nikoder je prišel ta žalostni, preti i sujori odmev. Moj pogled j" obstal na križu. ki je stal nedal učil menoj ob robu ceste. Pretreslo ne je v y du-i. zatisuil s*ni oči ueho-e iii iak'> ohslal nem par trenoikov. "Ju-hu. ju-hu!" mi je -unieio po !i--esih iu polotil se me je strah. Tresel sem se po životu. N' vem. zakaj -en, -e tresel. Pogledal sem še en-šiat proti križu, a opazil nisem ni--esar.	t
Samoten je stal.
l>a. samot i je stal <>■» cesti in na :jem je bil venec starih, suhih rož. vi jili je morda kaka usmiljena roka tab:^!a in zvila skup. Samoicu je
•	tal in na njem je bilo nekaj tako ožjega, v srce segajočega, da j • bi! lovek skoraj prisiljen odkriti se in a m postati, zamišljen sam va-se.
Legel sem v travo, uprl svoj jio-gled v križ. kakor bi se hotel u-česa
domisliti. In tedaj je vstala zo|K't pred menoj slika, ki je ostala vtisnjena v moji dn-i. spomin na pripovedko o križu, a ne o tem, ki jo je navila nekoč m-ni, odraslemu tnlade-iiču. dobra, stara mamica. Mična je a p; povedka o zalem, nedolžnem dede: i in zato vam jo hočem tudi pri-K»vedovati tako neizpremenjeno, ka-or sem jo - isal i/, ust >voj • pripovedoval ke.
* * *
Večerna zarja je razlila svoje zlate arke po svetu. Solnce je pošiljalo -voje Zadnje ]K»g!ed,- — poglede !j'.i-ezni polnega očeta — na zemljo in -e je ] ' s!a\ ljal<> <»d nje. Kimalo je ničlo izginiti za gorami in se jn>to-■ iti v ton i črti velik ga gozda, ki se e raztezal po visokem hribu tam da-eč na zahod a. < Id njega ne ostane iruge sledi, nego krvavorudeča zarja, i-i kiusi gorske robe kakor zla! okvir v 1 pi, živi sliki narave. Vzduh se " umiril, kakor da se pripravlja k »»enemu počitku. Nič se ni ganilo, se je bilo tiho. Le iz gor se je gla--ila otožna piši-alka jiastirja, ki je iskal sveto večerno pesem, p sem k .očitku. Mirno -e je tresel glas pi--.'■alke po travnikih, se vzdigoval nad mine gozdove in odšel č z strme
-	\ali* v jas :o nebo. \ mes pa se je
• ulašal ptič. ki je veselo gostoiel svo-, io večerno p sem. svoj s!avt»spev naravi. večni dobrotmei. \*se je prevevala neka sveta resnoba. vse je bilo .»v ito v plašč tajnosti, »otosti. Pot - ' ikn. ki jp na cesti, n hote zastaja oga in kriialo se mlaja sladkim gla- < s-ivotn, očarujoči. večerni jn-smi. IVjla je vse to slika, ki jo večkrat občtulu-je rilo v alpskih deželah naše zlate,' p. eiuil ■ domovine. \ ečer gorkega. poletnega dne.
Po samotni gorski poti je korakal mlad mož. Po obleki s<> je kaj izpo-/. ialo. da mora biti plemmiitega roil n. Viteška obleka, meč ob boku in na giavi svetla jerjanica: vse to je( kazalo, da je vile/, ali pa vsaj član viteške rodbine.
Temni lasje s,, niu padali v gostih kodrih okoli čela in njegovo bistro oko je kljubovalno merilo strme skale, ki so visel:- nad »jim. 1st ne so it n lahno drhtele in iz hitrega, nemir-, tega koraka sj hiiro izjmzual. da ga •ekaj teži. skrbi. Hitro je šel jh» po-i l i in se ni ozrl ne na d<*sno, ne na 1?-(». Njege»va iluša ni občutila ničesar ob pogledu na krasni večer. Danes ni imel časa za take vtise; druge skr-■ u s,i mu jtoluile srcJ in odtisi v>a ijegova brezbrižnost za lepoto večer-i.e slike. Stopal je naprej kakor člo-, vek, ki ga čaka še mnogo opravila, n logo Kosla. Kam ga neki žene pot ? Kaj t ži njegovo ilušof Prišel je na kraj hriba, »xlkcwlep je bilo videti po širnih (ravnikih in njegovo oko je uprlo svoj nemirni pogled po zelenih livadah. Iskal je nekaj časa brez-
u s j K'šrt iii zdaj na eno, z»l.-ij na drago
*
1 - | s t ras, a kouečno j:« obstalo nemirno' oko in se se zagledalo v smer gozda. Ob robu gozda je bilo videti čredo o-vac, ki s(i pasle raztresene po livadi. Le|»o se j« zlivala l>ela barva nji-liove volnate obleke v zeleno ozatlje, trave. Pomikale so se na vse strani! in pr.dno sni tikale travo iz zetnlj« iu 1 i~<j. iz mladega drevja. A njegovo oko : i i videlo ovac. ne zelene livade, ampak zadivljeno je strmelo v uilado , pastii ico, ki j - sedela na gozdnem pa-robku. \"st repetalo je v divjem.
rast nem ognju in nehote se je ple-mič zgiabil z j-oko za prsi. za srce.
I >a. za 11> borno srce, ki bije edino za njo, za revno pastirico. — Ki s-zmakuil /. mesta, ampak mirno zrl v o:io sti-a i, kakor bi hotel si vtisniti so slik'i v spomin, za vedno v sj>o-min. Ah. kako lepa. krasna je ta pa-
-	irica! Lahko bi bila njegova, ali... On, njegovo visoko rojstvo, ple*n-
stvo
Da, vse to lie gre vkup z revno de-' klico, skromno pastirico neznanega l-ohi iti intena. On visokoroden plemič in o;ta navailno dekle, lvoliko bi dal, da bi mogel vsaj za trenotek poslati navaden človek, brez imena, brez rodu. in da bi se niog:d približani njej. preprosti deklici, iu jej z ved rim čelom povedati, da jtj ljubi, obožuje T da hrepeni ]>o njej, da je njegovo src ■ žejno vroče. strastne ljubezni, ki mu jo more nudili le ona in nikdo drugi! Koliko bi dal! Žrtvoval bi za ta trenotek vso življensko srečo, sebe, vse. A kje je bitje, ki bi i.it | i »moglo, ki bi ga napojilo s slastno pijačo strastne, žgoči« ljubezni — kje je?
A ona Pozna ga itf misli, da je -a njegova ljubezen le tre not na -tras!, sad njegove preobjestne »luŠe. -a l uj.gove pohotnosti. — Da. to mi-
-	i ona. ker je imela že večkrat i»rili-ke, da je videla lake ljubezni, ki so .naposled umrle in irsti jmstile za se-boj druge sl-di, nego nesrečno dekle i:i še večkrat nesiečm», zapuščeno in prev a r.;e;'<i — mater. No. to je pač naravna posledica vsakemu takemu ir.znvr.ju. vsaki laki ljubezni. Saj v udar ne sme zahtevati tako dekle.
Ia l.i -e plemič zavoljo njene lj:il»ez«iii > 1; 'ovedal vsem mlohnost ini, ki mu jih nudi njegovo viteško življenje — :deii:!% spin. Znati tr.o:a. da je ona avad: a olw-cstiia cvetka, ki jo hihko i rga v sakilo, ktlor prvi prihaja do nje.
Da, ona je navadna cvetka, on pa si ntrže to cvetko in se bode naslanjal ob njenem vonju. Saj je plemič, ki jemlje v-e. kar mu ugaja, kar mu prija. Iz lega čudnega pr mišljeva-nja ga je v zbudil zvonec cerkvi»*e. ki je siala v dolini in odkoder se je zvoncev gla- razlegal gori v višave iu .anz .au-al pa-td-jm. tem kralj -m planine, da je čas odhoda.
Stresel je | on< sno z glavo iu po-iriltd po poti naprej.
Deklica, ki ni slutila. <la j» kdo • g led. i je, j.- <»b zvo,cevem glasu vstala in jnrkl kuila na tla. Sklenila je uki *in se zamislila v svojo večerno molitev. Okolo nje so se postavile nee. kak«:i- 1 i jo ume le in kak»»r bi '.ot«!e pomagali pri molitvi. \*erno so privz'ligovale svoje gla v« in s svojimi kratkimi očmi spremljale vsa k gib. vsako kretnjo svoje gospodinje. Na vse pa je posijal | m »sled nji žarek solnca. kakor bi se hotel še zadnjič poseb j posloviti od njih, od svojih ljubi jenecv, ki jih je imel jmmI selwij ves dan <h1 prve jutranje zore pa do poznega svojega zahoda.
OdmolivŠi. je deklica hitro vstala1 in se ozrla po svojih nedolžnih ovči-. cab. ]>o svojih ljubljenkah. Nehote j jej je splaval |»ogled jk> širnem trav-liku in na koncu med drevjem je za-1 gledala človeško postavo, ki je hit da »roti nji. Začudila se«, je, kdo more; neki biti. ki prihaja v teli poznih, večernih urah sem gori v planine. Gle-dala je pri šel ca pozorneje in kmalo je že natančno ločila barvo obleke ter 'zapazila tudi, da mu visi ob boku j sablja.
Neka temna slutnja jo je prevzela iu vsa drhteča se je začela ozirati.! ni li morda kj-.« v bližini kaka živa! duša? Nikogar ni tu, vse tiho ini mirno.
' Ka j. ko bi mu zaklicala, naj se u-1 stavi, naj jej »«1 daleč pove, česa želi?I A neznanec se je bližal s hitrimi ko- j raki in deklica je kmalo iz poznala v : njem mladeniča, ki j-j ni bil neznan, ker je vztrajno lazi! za njo in jo je vedno nadlegoval s svojo ljubeznijo. Da. on ie! Ponujat jej je prišel zopet svoje čustvo, za ktero pa ona ni marala, ni hot da zuiati. K.aj ji pa more nuditi njegova ljul»ezen ? Ali morda domač krov. srečno družinsko življenje, sladkosti zakona, kaj?
Omu pravzaprav lazi ta plemiški -in za njo. ko ve. da ga ona ne ljubi, ne sme ljubiti že zaradi razlike rojstva, ki ju ločuj', razdružuje? l)a. da. ona ve, kaj ga vodi sem gori!
Narediti hoče tako. kakor je storil oni drugi z njeno so vrstnico, ki je jK»tem tako žalostno končala. One-častil jo je oni plemiški lopov in potem. ko je zadovoljil svojim strastem. jw»tem jo j;* vrgel proč od sebe
tako, kakor meče raV.vajen dečko proč .
j
!. - . j igračo, ktere se je naveličat
Nič več je ni ljubil iu tista goreča, strastna ljubezni, o kteri jej je prej vedno govoril, je izginila tako hitro, kakor izginja jutranja rosa. ko jo je p»l»sejalo mlado solnce. [ Nič ni pustila za seb/j. Pač, pu-istila je tu gori na višavah nesrečno j mater in tlele nedolžno, ki ni znalo, : da mu manjka vse. vse na svetu, oče, j ki bi je hranil in branil tu doli. I To je pustila tista njegova "ljubezen" za seboj. In ona se še danes spominja nesrečne matere, š> danes i jo vidi mnogokrat pred seboj, kako I stiska v naročje svoje dete, sad greš-; ne ljubezni; kako je boža. poljubu j?, j A to dete se je veselo smehljalo v njeneni naročju iu je včasih zajokalo, j kakor bi se zavedalo n: sreče, ki je je /.adela. To jej je prišlo danes v spomin in plesalo jej je vse pred očmi medtem, ko je gledala pl.uiiča. ki se je bil v tem času že znatno približal.
Opazi vsa, »Ia je nedaleč od nje. se je potšpala za nedrije in s tresočo roko izvlekla iz njih malo bodalce, svetlo orožje.
Nosila, je je vedno s seboj, ker je je večkrat rabila na delu iu ker tudi ni imela druzega, s čemer bi se branila.
j Dospevši do nje. je mladenič obstal za hip. kakor bi se hotel oddahniti, I in jo je }w»gledal z živim očesom. Približal se jej je. a ona je stala mirno, I kakor da je iz kamena. Nehote je obstal in se ves /.medel. Naposled pa je rekel z drlitajočim glasom:
"Marijjf, prišel sem, da te zopet enkrat vidim."
Hladno so ga pomerile njen? oči iu njena roka se je še tesneje oklenila noža, ki ga je tiščala pod pazduho.
"Marija, čemu molčiš? Zakaj ne odgovarjaš? Samo bes.dico, majhno besedico in narediš me srečnega, zelo -rečnega." Molk...
44Ti mi morda ne verjameš, »la te v resnici ljubim, tla iip sanjam o drugem. nego o tebi. Se ti li zdi možno, da hi jaz, plemič iz imenitnega rodu. mogel lagali, neresnico govoriti jaz, Marija 1" Zojiet molk.
iz daljne višave se j;« glasil krokar s svojim zaničljivim "kra. kra". in i njegov glas se je res glasil kakor strašen, zasmehujoč odgovor. A za njim so se oglasili še drugi, kakor da hočejo pritrditi prvemu. Mladenič se j« stresel in njegovo ostro oko je pogledalo s sovraštvom proti nebesnim višavam. -
A krokarji se niso zmenili ne za njega, ne za njegovo ljubezen in so peli naprej svoj neprijetni "kra-kra".
N-m je obstal mladenič in jezilo, strašno ga je jezilo to čudno naključje. ('emu pravzaprav motijo ti nesrečni ptiči njega in čemu kričijo tako strašno, kakor bi se mu hoteli ]»osnie!iovati? Čemu?
A sedaj se je oglasila deklica in je ne premaknivši se z mesta, kjer je stala doseda-j, rekla temno; ' "Ali jih slišite
Stres:«! se je pri teh čudnih besedah in molčal, molčal...
•Sklonil je glavo nižje iu najrajši ji i si bil zatisuil ušesa, da ne bi slišal tega strašnega petja in tega mozeg pretresujočega vprašanja.
A zraven njega s? je oglasil iz .grobne tišine zopet tisti; "Ali jih slišite?" Z mrzlim, strogim pogledom ga je motrila deklica in ko se je z njenim pogledom srečalo njegovo oko. tedaj ga je nekaj zaskelelo v notranjosti, v srcu.
Čutil bi bil drugače to bolečino, a v tem trenotku je bil za vse neobčutljiv. vse nut j? bilo vseeno.
"Ali jih sl site? mu je zašumelo po ušesih zopet in to še le ga je vzbudilo. da je nehote pokimal z glavo in rekel pol uglasilo: "l>a!" Težko j? spravil besedo iz ust in sedaj je znal. da je obsodil samega sebe.
Pogledal je proseče na deklico, a ta je^imela na obrazu še v&luo tfcti izraz mrzlote. hladnosti.
V njem so vstajala razna čutstva, ki so bila med seboj hud boj, kar mu je provzročalo hude boli. *
Sedaj pa s? je oglasila deklica in rekla v istem glasu: "Ako ste slišali, potem veste! Povedali so vam vse. odidite!''
Stal je molče nekoliko časa pred njo in se zagledal v tla, kakor da jih hoče predreti s svojim pogledom. A naposled je ponosno stresel z glavo in dejal *z odločnim glasom:	,
"Ne grem!"
Kratki sta bili besedi, a vendar je bilo v njih toliko odločnosti, toliko trdne volje, da se jih je ona prestrašila. Stisnila je tesnejše v roki bodalce in zrla vanj s {»lasnim pogledom. kakor gleda ovca na volka, ki jo hoče ugrabiti. Slu<tila je nesrečo, vedela je. da se nekaj zgodi, kar jo uniči. ]>ogubi. Od časa do časa je pogledala proti njemu, a on je stal molče pred njo in je motril s tistim groznim pogledom, ki ga je večkrat videla v* njegovih temnih očeh. Bala se ga je. a le za trenotek je prevladal ta čut ujeno dušo in potem je ime-
ž " i. < i - i -i an i m i. 'if ii m.l ■ ■ma'Miaffi'iiWi ■ .i ;-T1P
'la zopet toliko moči, da je sklenila
odbiti ga tudi sedaj in mu kljubo-
;vati.	N
Kaj jej pa more pravzaprav on ? j Nič! Če ga ona ueče slišati, je vse zastonj, zastonj so vse njegove proš-njpretnje iu vsa hudovanja. Ona ga ne mara in ravno zato, ker je plemič kakor oni drugi, ga ne mara! Vsi so enaki ti gospodje, vsi! Mislijo si. da so ubožue deklice igrače, ki "jili lahko proč mečejo, kakor hitro so' se i jih naveličali. Da, igrače!
Pogledala ga je zopet mrzlo in dejala za niči ji vo: "Toraj ne greste!? Vedela sem, da. bode tako iu ne čudim se nič vašemu vedenju, llavnali ste tako. kakor zna plemič ravnati — sa-|nio plemič. Zavedate se svojega visokega rodu in zato..."
"Marija, ne žali me! Ti revna stvariea, kako se upaš tako govoriti proti meni. plemiču!? Ifivalvžna. do. hvaležna bi morala biti meni, da ti sploh }>ouujam svojo ljubezen. Da. da ti jo ponujam. Vsakdo ne bi ponujal. nič bi ne ponujal, ampak kar sam bi vtrgal cvet. ki bi mu ugajal, in bi si ga želel. A jaz, Marija, jaz ti ponujam svojo ljubezen, gorečo ljubezen."'
"Ha. ha. ha! Ponujate mi svojo ljubezen! Kes lepo! Čemu pa nc greste te ljubezni ponujat drugam? Zakaj ste prišli prav k meni. ki vas ne maram, ki vas ue potrebujem?!"
Krčevato je stisnil zobe in dejal za-Imolklo: "Toraj me odbijaš. Mari-ja?"
I "Da. odbijam vas in če imate malce človeške duše v sebi. če imate »na-j lo usmiljenega čuta, tedaj pojdite in [pustite me samo!*'
Odločno so se glasile te besede in j ponosno se je vzravnala pred njim njena postava. On, ki so ga že strasti tako prevladale, da se ni znal premagovati. skočil je kakor blisk proti nji in jo hotel objeti. Kratek vsklik, in za blišči se mu .pred očmi bodalce, s kterim se je ona odločno branila, Ostrmel je in za trenotek ni pravza-i prav znal, kaj se godi z njim. — Za 'hip pozneje pa so zopet vzplamtele strasti v njem še hujše, še močneje, ' Zardel j- v licu in iz ust mil je prihajala gorka sapa. znak pojjoln* po-j divjaiios! i.
Pas* j l ica ui siiašla druzega. nego j njegovo nemirno, težko dihanje, in t tedaj se ga je zbala. Stresla se je j po životu in njena liea je pokrila ; močna bledica. Večerno solnce je že ]davno zašlo za gore in na zemljo je J legal lahek mrak. Tu sta stala eden ' pred drugim, dve bitji v boju — ob-i upnem boju za revno dekle.
A" mladeniču so strasti razsajale vedno bolj in slednjič je zgubil že : zadnjo raz vednost, ki ga je še zadrževala.
Ogl dal jo je strašno in siknil med zobmi:
"Moraš biti moja!" — In njegovi močni roki sta jo zgrabili za nežne rame. kakor bi jih hoteli stresli, zmečkati.
Vila se je nekaj časa pod njegovimi rokami in ko«si slednjič ni znala pomagati. je zavihtela malo bodalce in ua njegovem licu se je pokazal curek krvi. Kaplja za kapljo je tekla po licu in padala na tla.
Ves osupel jo je izpustil hipno in ona je stekla po travniku, a ovce, ki uo stale ves čas mirno okolo njiju, so se spustile v dir za njo.
On je stal kakor okamenel na mestu in si brisal z žepnim robcem kri. ki je v majhnih presledkih tekla po obrazu. Bana je bila malenkostna in le slučaju se je imel zahvaliti, da ni bilo slabše. Nož je ob njegovem klobuku zdrsnil mimo lica in ga je malo I ranil. Divje so se svetile njegove oči in gledale za njo. ki je bežala, kakor 1 plaha srna pred svojim preganjalcem. ! Ozrla se je parkrat in zapazila, da .'stoji on mirno na svojem mestu.
To jn je potolažilo in že jej je bilo žal. da je rabila orožje, s kterim ga je bržkone ranila.
No. pa čemu se je toliko silil in jo nadlegoval! In tiste njegove temne, [grozne oči!
Kako se jili je revica bala! A se-Idaj pač izprevidi. da ga ona res ne !mara in da se zna braniti pred vsakim nasilnikom. kakor možje! Upala je, da ga to spametuje in da jo bo sedaj puščal pri miru.
A motila se je! Ko se je zopet ozrla, je ,videla njega, ki je hitrih korakov tekel ža njo. Začela je zopet bežati in poditi pred Seboj svoje nežne ovčice. Krenila je s travnika in šla na gorsko pot. ki je vodila proti dolini med strmimi pečinami. Večerni mrak jo je jako oviral pri begu. Veliko kamenje, ki je ležalo raztreseno semintja po poti. jej je bilo večkrat v zapreko in njeni ženski nožiei nista mogli tako vstrajno bežati, kakor poprej po travi.
Od časa do časa je zadela z nogo ob kamen in se izpodtaknila z glasnim vzklikom.
Ovce so » velikim hrupom btžale prr-d njo, kakor bi jo hotele obvarovati nesreče, sovražnika. A on se ja bližal hitrimi koraki in odloči! s« je, d« vztraja pri svojem sklepu, tudi če ga stane, življenje.
__....... . ,,,_
« \ tastr. Slovenski	Bol. Pod. Društvo,
Ustanovljeno	16. j&nuvuja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans \ + -
GLAVNI ODBOB: ^ "	» v
- — - ✓
JOHN BEDENE, L glavni predsednik. J* •< MARTIN OBRZAN, II. glavni predsednik.	*	♦ ' )
LEO HROMEK, glavni tajnik.	J J fa , y ''
BLASIUS MORE J, glavni blagajnik.
ALOIS SLAPSCUAK, glavni zapisnikar.	t£ f
NADZORNI ODBOB. ^i'? 1
PONGRAC JURSCHE, Mineral, Kant.	>.7 ; \
FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kans.	' j J	-
FRANK STABCHICH, Frontenac, g-««	* ;
GOSPODARSKI ODBOR.
FRANK MAUSER, Frontenac, Kana.	c '
fETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kane
CHARLES STARINA, Mulberry, Kans.	^jj,	; ■
POROTNI ODBOB, «
■ •	1
JOSEF SVATTO. Carney, Iowa.
FRANK PREMK, Cherokee Kana. t	y *
FRANK SETINA, Yale, Kans. f	* 4
j Od daleč je žr videla ono zloglasni« mesto, kjer je pot jako nevarna in kjer Je eden nepremišljen, slab korak človeka upropasti, ugonobi. Na; tem mestu .je bila pot jako ozka iu j koma j je šel po nji človek za člove-■ kom.
Na levo pa so zijale iz globočiue jstrtne skale, na kterih je vsakdo, ki 1 j mu je noga izpodrinila, pustil svoje j življenje.
I*rišla je do mesta, in njena dose-daj še precej t rdna noga je začela sedaj omahovati. Prestrašila se je 4u-di, ker je slišala že dovolj razločno za seboj trkanje sablje, ki je zadevala ob kamenje.
Ozrla se je hitro za seboj, a v tem jej je zmanjkalo tal. i Zašla je v stran rn strmoglavila z i glasnim vzklikom v globoeiuo.
Mladenič, ki je tekel za njo. je vi-,del 5u kako se je njeno vitko truplo obrnilo parkrat v zraku, kako je z rokama, tistima nežnima rokama lovila okolo *ebe in potem nij« več.
Ovce ko se postavile kraj poti i:i žalostne gledale čez skale. Pretresajoče je bilo njih beketanje v večernem mraku, klic po gospodinji, ki je ležala mrtva, gluha v globočini. Divje se je zakrohotal mladenič. pogl"da! skrbno okolo sebe in stekel ]x» |K»ti navzdol. V zraku so mu odgovorile vrane in iz gozda se je začni g!«s npi-jočih sov. Nastala je noč.
Drugega dne so pastirji našli deklico z razbito glavo pod sivo skalo. Nihče ni znal. kako se je zgodilo. Nad skalo po poti so ležale še razkropljene ovce. Teden pozneje je stal na istem mestu lesen križ ovit z vencem belili cvetlic. Nihče ni znal, kdo ga je prinesel, kdo ga postavil. A nekdo je večkrat videl preti seboj ta križ in nad njim podobo lepe pastiriee, ki ga je gledala z mrtvim, obsoja j oči 111 pogledom. Tedaj se je obrnil v stran in si zakril oči z rokami. A njegove ustne so z drhtečim glasom Šepetale: "Odpusti!"
, , . . , Za kratek čas.
Zagovorila se je.
Gospa (službo iskajoči kuharici): "Da ste že nekdaj pri grofinji služili za kuharico, vendar ne morem kar tja v en dan verjeti!"
Kuharica: "Lahko vam še danes; pokažem srajce z grofovsko krono!":
^ Pred nebeškimi vrati.
"Zakaj se je pa naš Peter tako. hitro skril?*'
" Ravnokar je sem gori dospel "Pratikar*'... in temu je že večkrat pokvaril vremensko prerokovanje." 1
Pripravljanje.
Tnjee: "Kaj imate vse pri vas v skednju? Posteljo, hišno opravo, ogledalo!"	(
"Da, da. veste včeraj smo hoteli; uprizoriti ogenj, pa smo odložili za kasnejši čas!"
H
Slabo uganol.	i
Sluga mladega zdravnika: "Sedaj' sem menil, da sem prav previdno po-| stopal, ko je dane9 vendar enkrat • prišel prvi bolnik esm mu vzel klobuk in ga skril, nato pa hitel po zdravni- j ka'... Ko sem odšel, je pa bolnik vzel zdravnikov nedeljski klobuk in >ovr!t še suknjo!"
Po navadi.
"Danes m« je zopet srečal naš pri- j jat^j Poliček."	j]
"Kaj li je pa rekel?"
Posodi mi dej*et kron!"	i
- : ■ « ■___1__I___:_
Priporočljivo.
Potnik:; "Ali poznate l^impeto- \ ve?"
Kramar: "Dobro jiii jioznaiu. On Ž kupuje j»ri meni žganje, ona pa tobak j za nosljan je.
Ah, tako!
I	vaš: občini pa |»oslcduji čas *
pogosto gori!"
Zupau: "Vest-. <iino zelo {»otrebni, 1 gespod inšpehtar!"
Čudodelna trompeta.
I Mali A:»/.c: "Imam malo trornpeto J j in kadar pričiieui na njo trobiti, pro's« oče mater, da mi »la ko« |w>gače." J
M	t j
Privatna zabava.
Znanec i ko je naletel na prijatelja, j
»o j** upirka po-adil ua ulico):: "Ali i nema- za tako delo služabnika t"'
"Ne. onega sem iz ravno tega vzroka na ulico i»ostaviJ!" *
Rad bi zvedel, kje se nahaja 2im MEZEN, iKjdouiače Ignacij I^es- ^ jak, iz Vrhpeči v mirnopeški 1'ari. On govori jako veliko zo|»er moje poštenje in ko sem mu hotel poka- J zati pravico, je neznano kam popi- J hal. Upam pa. da bo prišel čas. ko J ga bom naučil govoriti resnico, ne pa same laži in obrekovanja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve,- kje se nahaja, da mi naznani irf če ga dobim v roke, plačam od •$•>—$10 j nagrade. — -I0I111 Dovšček, Bos 54.
Gleasouton, Pa.	(14-18)
Kje se nahaja moj brat GAŠPER j TONCIC, po domače Franciuov iz ' Gradišča na Primorskim. V me- 1 secu aprilu bil je v Flint. Mich., Cj kje se sedaj nahaja u:i je po|»olno- 1 ma neznano, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, i da mi blagovoli naznaniti. Kdor | mi naznani mu dam $5.00 nagrade. # Jos. Tomšič, II. F. D., 4 Box j Akron, Mieli.	(I4_is) |
Ali hočete dobiti nekaj pojma 0 ANGLEŠČINI
in	_ ■ J
AMERIŠKI PISAVI'1 Piite na nas. Poučujemo h dve ' leti potom dopisovanja angleičino in lepopisje. Pojasnila popolnoma za- | stonj. Pišite ie danes!
Slovenska korespondenca iola, 6119 St. Clair Ave. (Speei&l Box 10) j Cleveland, Ohio.
WT VAŽNO ZA VSAKEGA
SLO VBITO At	I
Vsak potnik, ktsri potuje skosi | New York t stari kraj ali pa Is »ta- j rega kraja, naj obiiSe
PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO | GOSTILNO S PRBNOdlMZlf August Back, 137 Washington St., New York CHtf, | kjer bode dobro postreŽan in na ras- i polago so vedno iiste sobe sa jnra- | sojenje. Dobra domala krana.
POZOR ROJAKU
®Po dolrm ius m 1 nI ie pamHla b> najti pravo Alp«* Mm tinkturo !n PoBkdo proti tiimlmju ta Jj tamtta. kakocAa« m ledaawujna ti«ta %m ai bilo. od katan M tooikim In Imtfin «t*ti In doici laSjo |
zrastejo la m bodo jH ▼ag lapadmli. ttrM colreli. Rmt tako V^H mod Mm t S. tednih M
ss^ra^ssa^aB^s^l
mun«, potne M|c in os«bUn« m popntnama MB rf.tranIjo.Da j. to ranica jamčim z t£od	I
JAKOB VAHCIC, f. O. BM «S OJVELANOOI
_■______Jia
slovensko katoHikO '
podp, družtvo ^^jsveteBarba^
Za 2jediqj«kc drtmre Severa« Amerika. Sedel : Forest City, Pa. ■fcerporfraa« <Jae JI. jaeuarja 1902 e tfrtarl PimiiBim^
•DBOKJTTD:
Prwtaedmk: ALOJZIJ EATKKL P. O. Box «tt, Fowl Oty, Pa
FodpndMdmk: MARTIN OBREŽAN, Bex 51, Mineral, Km l. tAjmJk. IVAN TELBAN, Bos 707, VVnwet City, Pa. U tajnik: ANTON 08TIR, 1134 K. fOtk Street, t^Tilud, Oku V AKTIV MUH1Č, Bei 117. VW«* Oity, Pa.
■ l—Wllli
MARTIN GERCMAN, pndt^Aii, Box 583, Ton* CUj, Pa cLAEOL Z ALAR. L nadzornik. P. O. Box 647, Foraai City, Pa. JOB. BUCENXU, wtmnM. IL eadaomik, Bx Ml, Trmi City, Pm. rKANK #UNK, HL udortik, M Mill Strmi Luerm«, Em.
poeotvi a p&ixmn #dbob:
PAVEL OBREGAJt, prefeednik porotnega Whera, Weir, Kaae.
JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 55, Willoek, Pa. IVAN TO&NlC, LL porotnik, P. O. Box 523, Fereat City, Pa
DopM aaj m rm*b K. tajaikai KTAJI FXLBAF, ft ft t
Panel City, Ka » .	J*! '	'------
I i.	" Društveno glasilo j« "GLAS NARODA*'.
o o	—
Tretje glavno zborovanje društva sv. Barbare.
o ■
i *
Cleveland, Ohio, LI. s-ptembra 101U TRETJA SEJA.
ii |
• aviu tajnik »Ha imena uradnikov in deh-gatov. Navzoči so vsi.'
l""M"; uk ";,/iia :,a "ai M' zapisnik zadnje seje. Ker za-I I jJt"J|, ! ' ' " " i"' P»san. ** - (if a njeni istega 1 »očaka do zaključka
I <»i«H i)i, MiaviM-pi iz-.v nega odlmra. Pra vuo-prizivni odl>or poroča j | _	' ' '"' 1 V" ® r'1«-:'njo -e razni listi. |io»!aui pravuo-pri- j
* l,lf ^'Jim v li;iznanje. Vsled t dt poročil sledi F "«'4 111 'i"-'l"M,.ie. IM. Hočevar predlaga in del. Iziukar podpira | l-i »• debata o t^, Zil,|,i z;i k! j led. Sprejeto.
Pi >■>] . Ji.il .. .t .
:• " )•""•■' o raz:.in plinih rojaka John Lokarja, ter
S "'T",' ' a "'	ielij", prečila pisma. Del. Slak predlaga in
'"E * podpjta da naj »e pisma Ivana Lokarja ne vpoštevajo in ne H-
-«* -mt.:,' ravrve. Jednoglasno sprejeto.
Pismo rojaka Fran Pavčiča, West Virginia, od postaje štev. 10. se
I pre; ita in o eeli aferi poroča in pojasnjuje del. Andrej Sudar. Temu sledi
PFob&irno razgovarjanje.
Pj dokončani debati del. P. D. fcpehar predlaga in Mave podpira, I da m < Unu Fran I^včiču odpusti kazen, in da sme biti Že nadalje elan
| društva. Sprejeto.	■ft m iff ;:
Kaaua j oio. ila in pritožb? poroča gl. tajnik.
Del. Jo*ip Zalar predlaga in del. Cukljari podpira, da naj se v bo-J ■ d'»e*_p«'-»l.|.|ii Xsc ori*o/be ra pra v o-p,izivni odbor. Ta odbor naj ima IprkMco m '	V s« take pritožbe reše-.ati in njih izid, oziroma razsodbo
I naj potem dooošljejo -I. p red.s duiku v pregled in potrdilo. Gl. predsed-jmk im« pravico potrditi ali zavre;i. kakor tudi kazen od pravno-priziv-B w*ga «d b«ira -b,ločeno zni/ati ali poostriti. Nato poroča o izidu dotične-i i mi društvo, od kterega je bila prošnja poslana. Spre j-to. Odmor 10 minut. Nadaljevanj* seje jh> odmoru.
Na dnevnem redu so razne pritožbe in poročila krajevnih društev. D I. S pehar predlaga in del. A. Tavčar i »odpira, da na pritožbe, ki Lrnto ' lie poslane na urad. naj se ne ozira in jih ne vpošteva. Sprejeto.
De emit Gergnvič {mn»a o zadevi bivšega člana Antona Pavlin, kateri j»* bil (m.u sk en v premog,kopu \ Cherry, 111., 1.1. novembra 1909, H.r pros d ,„| »!. ««|i;oia zjasnila, zakaj >e fNismrtiiiiia za leni članom 5e roi i/plačala?
<r. laj lik por. . a, .la po-mrtnina se ni za pokojnim članom izplavala la-li ttua, ker v ta nam« i trehne listine niso bile pravilno in pravo-fHočno izdelan . P«» preetjinji debati predlaga del. Špehar. da naj gl. tajnik se (*n k rat od]Kiš|je na |»ostajo potrebne listine. Društveni oilbtjr naj t»» listine potrdi in pusti .hI osob, kakor se na listinah zahteva, izpolniti; te listine potem pravilno in pravomočno izdelane vrne na gl. urad, nakar (»o -rnrtniiia takoj izplača v smislu pravil. Predlog podpira del. .Josijt
Del. Gteyuil.a poroča o poškodovanem članu postaje št. 21, Little ^pall^. N. Imenovani « !;iu ie p »škoilovan tako. da j • zn vsako delo ne-ftan o/en. I 'o /druvnišl. iii izkazih in potrdilih se je po preeejšnjej debati ■pklcmlo, da -e članu Oregor Spaeapau plača |m> pravilih popolna |>osmrt-Bt • nakar vrne eertiflkat in tako pre»taue biti član društva. V ta na-H^jen >ta\i predlog del. Kerin in isti-jra podpira del. (Jregorka. Sprejeto.
Brtojavka: .loiiet. III.. 1:1. -ept< inbra 1910. Pozdravljamo v*? de-B^gate in uradnike. Delujte v korisl slovenskega naroda. Živijo! John
%'levela .d, O. John Widen* .dil; Val\ K an s., John Royht ; Frauk-Hpo-fYn<-mauflt, Pa., Frank Pavlovič; Sublet, Wyo., p"ilii» kolar. predsed-Haik, Jr«»ip Kešman, tajnik, Fran IVtač, blagajnik.
Po priV-Uniiju brzojavk in pisem <e vsem sku[»aj zakliče trikrat:
Na i o se pr čita 7aj»isnik druge ^eje. Del. Šare predlaga in del. IIo-Ufcvar po.lpira, da se zapisnik odobri in podpiše. i	** zaključi. I
HTFFAN ZABRir, zapisnikar. JOSIP ZALAR. zapisnikar. AI/>.TZI.l ZAVERL. predsednik. MARTIN OBERŽAN, podpretl»e<lnik.
Cleveland, Ohio, 13. septembra 1910.
ČETRTA SEJA.
PreJnedriik otvori sejo točno ob 2. uri popoludne. Gl. tajnik eita imena uradnikov in delegatov. iSfllo n# profit®
pismo Matevž Miklaveiča iz Žirovskega vrha. Imt^j Hiovari je bil član poataje Stev. 3, Moon Run, I*a. Poškodoval »e je v pre-gukopu dn< 7. oktobra 1908 in »ieer na de^n^m oeesu. V«led tega je Hp^il i-i^iattam |»otom gL urad, da bi »e mu plačala po&kodnina. Perž>
tajo in predlagajo se poslana zdravniška potrdila, nakar del. Šare predlaga in Al. Tavčar podpira, da naj se zuravuiška konveneija zavzame za tr. tla se poškodovancu plača podpora.
Del. Bp: bar predlaga, da se mu izplača le $10.00 kot povrnitev stro-
, ško.-. 1
ere jo imel vsled dobit ve zdravniških spričeval. Podpira delegat
Cukljati.
Del. Sare odstopi o<l svojega predloga.
Del. Maček pr.dlaga, da se mu plača v znesku $25.00.
Konečno se sklene, da se" Matevž Miklaveieu ne izplača nobene odškodnine za poškodovano oko.
Ker se vname živahna debata o razpravi Matevž Miklaveiča vsled predloga del. Maček, da vsak delegat, predno govori, vpošteva pravila in prosi gl. predsednika za besedo in kadar dobi dovoljenj- od njega -ovo-rm. naj govori in ne drugače. Podpira del. Terbove. Sprejeto. ° °
Citanje došlih brzojavk:
La Salle, 113. Združena konveneija. Um razsodnosti naj v Vas deluje in v Vašem rfelu za obstoj in dobro bodočnost združenega drušvta. A a veselo svidenje ob 4. gl. zborovanju v La Salle, 111. Za postajo št. 7:
Josip Crtnhč, predsednik; Matevž PodHnšek, podpredsednik; Josip Br~-iez, tajnik.
Cheyenne, Wyo. Živeli delegat je na gl. zborovanju! Delujte složno in zvesto za narod in društvo. Vas pozdravljamo iz potovanja. Maks Kerziiisuik, Jidiu Keržišnik. Vastolie, J. Putz, John Pivk, Fr. Eržm.
Sprememba pravil.
Sklenilo se je. da se pravila čitajo točko za točko. Podpredsednik prične s citaiijern,
I>el. J.^ip Zalar predlaga, da se črta v členn I. točka 3 od odbor do konca. De!. Sare po.lpira predlog in pristavlja dostavek, ki obstoji \z vodilnega, nadzomiskega in pravo-prixivnega odbora. Sprejeto.
tonca 1M' ŠPthai Predl:'?a' da Se " L to('k* 4	kakor tudi do
i .	,(:ornik p":iIaira-	IT. 'očka 5 črta in sicer z denarno
Llobo. Podpira del. Sare. Sprejeto.
1M. Josip Zalar predlaga, da s, člen III. točka 1 spremeni v to. da ° dustavi vsa^ «Jrav Slovan. Predlog podpira del. Šare. Sprejeto.
Del. Gornik nato predlaga, da se v društvo sprejme vsak'katoliški blovan. Predlog podpiran po del. Špehar.
D.l. Josip Zalar odstopi od svojega predloga, nakar se vndme živahna debata.. Predlog se uveljavi, kakor stavljen od del. Gornika.
Nato se čita zapisnik tretje seje.
Del. Terbove predlaga in del. Osolin podpira, da se zapisnik sprejme i n podpiše. Sprejeto.	!
Pred zaključkom ^je <e del. Šare in gl. predsednik v imenu urad-	!
««.v gg. d lega to \ bratski zahvaljujeta uradnikom in vsem članom dru-	j
si\a t »osi a je štev. 0. Cleveland. Ohio, za njih prelepo naklonjenost in go-	i •. ul lubnost, kteio so skazali vsom zborovah-em. ter jih zelo lepo in prija-
i-ljsko spiej li in jio-ostili. Zakliče se v<eui članom preje imenovane po-	i
:aje. kakor tudi vsem ostalim Sloveneem za njih gostoljubnost in j.o-	i trežbo trikrat: Slava!
Vsled doši«. brzojavke, ktera je prinesla Žalostno novieo bratoma	,
Za'ar. da je njima umrl bra« Ivan. predlaga del. Šare. da se izreče Josip,,.	]
v .i k o r tudi Katoh. Zala. bratsko -oŽalje in vded teua pripomni, da bi zbo-	i .ovale, V ta namen vstalL
Jedu.r-lasno se to odobrava in v znak sožalja vstanejo vsi uradniki i
n delegat je.
Del. Josip Zalar se za storjeno vs-m zahvali.
Nato predsednik zaključi sejo.
ŠTEFAN ZABR1Č. zapisnikar.
JOSIP ZALAR. zapisnikar. ALOJZIJ ZAVERL, predsednik.
MARTIN OBERŽAN, podpredsednik.
Cleveland, Ohio, 14. septembra 1910. PETA SEJA.
*
Brat predsednik otvori sejo točno ob S. nri.
fil. tajnik čita imena uradnikov in delegatov.
Odbor, ki je bil izvoljen, da pregleda knjige gl. tajnika in blagajnika, poroča, da je knjige pregledal in bi|e so pod pravilnim vodstvom in redu. ter nima ničesar pripomniti.
Na podlagi tega poročila sledijo razne opombe in povpraševanje od •liani gg. delegatov, nakar se vname živahno razgovarjanje.
Naposled predlaga del. Ta vzel, da se debata zaključi in poročila od-'»ora vzime v naznanje. Del. Špehar podpira predlog. Sprejeto.
Nadaljnje se zoper .s čita njem pravil.
Del. Sare predlaga« da se naj točka 1 člen III. gla.si kakor v pravi-ih. Predlog podpiran po del. Cukljati.
Del. Gornik stavi protiprdlog in po vda rja. da naj se la točak glasi, kakor je bilo pri včerajšnji popoldanski s0ji zaključeno. Del. Špehar pod-pira predlog in tako se je vsled zahteve še jedenkrat glasovalo. Glasovanje se je zaključilo za del. Gornikov predlog. Glasovalo je 24 delegatov zn in 14 proti. Obvelja toraj brata Gornika predlog.
Del. Sare predlaga, da se točka 3. člen III. spremeni v toliko, da - dostavi: žena ali dekle zamore postati članiea društva, oziroma spre- 1 V.eni vsaka poštena itd. Temu predlogu del. Šjiehar prilaga, da bi se tudi j ženskam dovolilo ustanavljati postaje, ker to mogoče in jih velja. Predlog sprejet.
D;l. Hočevar predlaga in del. Gornik podpira, da se y točki 3. člen f IIf. od ako jih do tega odstavka črta. ter zadnjemu odstavku te točke dostavi član(ica) ter črta istotako. Sprejeto.
Podpredsednik prečita brzojavke:
New- York. Prisrčen pozdrav delegatom. Naj bode delo v čast in v korist narodu. Uredništvo Glas Naroda.
Claridge. Pa. Slavni uradniki in delegat je! V Vaši svit loved nost i lUnjte narodu in sirotam na korist in prospeh. Živeli! Močnik. Jerina. j
Lorain, Ohio. Živeli zbrani didegatje! Delujte v korist in obilni I proevit društva. Petrič.
Willoek. Pa. Živel glavni odbor! Živeli delegat je! Želim Vam i-speh pri Vašem tozadevnem delu. Delujte z^ narod in človekoljubje, ne i oziraje se na srednjeveške spori. J. Miklavčič. gl. podpredsednik S. N. P. i I d note.
Lorain, Ohio. Vsem delegatom eenjenih društev prisrčen pozdrav ! in mnogo napredka. Eisenhart, predsednik.
Ravno tako se prečit a jo čestilna pisma od postaje štev. '39, Clarks- j • i- le. Pa., in od postaje Štev. 3. Moon Run. Pa. Vsem skupaj s« zakliče i 'i ikra t: Slava!
Odmor deset minut.
Pn odmoru se nadaljuje seja.
Del. Josip Zal
ar naznanja, da želi urednik društvenega glasila g. Frank Sakser pozdraviti zbrane delegate, ter vpraša gl. predsednika, če 'i(H-e vprašati gtr. delegate, da se mu dovoli vstop.
G. Sakserju se po določitvi zborovaleev dovoli vstop. G. Sakser v krepkih besedah pozdravi vse zbrane, želeč najboljega uspeha in pro-*vita eelemn društvu, nakar se poslovi.
Nadaljuje se s pravili.
Del. Šare predlaga in del. Hribar podpira, )da se črta odstavek: Imena dotičnih poročevalcev do konca, in dostaviti: Ta odbor oproča javno na društveni seji. Sprejeto.
Del. Gornik predlaga in del. Terbove podpira, da se v toeki 16. člen III. spremeni beseda odbor in nadomesti z besedo drnštvo. Sprejeto.
Debatiranje se vrši radi uplačevanja pristopnine.
Del. Josip Zalar predlaga in del. Hočevar podpira, da se pristopnina nekoliko zniža.
Del. Jalovec predlaga, da bi se pristopnina "razdelila po razredih. Poroča, kakor mu je društvo naročilo. Del. Slak podpira predlog.
Del. Šare predlaga, da ostane pri starem. Podpira del. Špehar.
Razvije se debata, ktere se udeležijo vsi de legat je.
Ker je bilo že poxoe, predsednik naxnani, da naj se čita zapis- i
niic 4. seje. Zapisnik prečitan in tlel. Gornik predlaga, da se isti odobri in podpiše. Podpira del. Osolin. Sprejeto.
Predsednik zaključi sejo.
ŠTEFAN ZABRIČ, zapisnikar.
JOSIP ZALAR. zapisnikar.
AlvOJZIJ ZAVERL, predsednik.
MARTIN OBERŽAN, podpredsednik.
Cleveland, Ohio, 14. septembra 1910. > ŠESTA SEJA.
Predsednik otvori sejo točno ob 2. uri popoludne.
Citanje uradnikov in delegatov. Navzoči vsi.
Prečita jo se brzojavke:
Calumet, Mich. V duhu sem z Vami. Delujte za blagor društev. Pavel Slialtz, blagajnik društva št. 31.
Calumet, Mich. Konvenciji najiskreneje pozdrave in želje za dober uspeh. Društvo s\. Barbare št. 31.
La Salle. 111. Pozdravljeni delegat je! Napravite prihodnje zborovanje v La Salle, 111. Č rtaTč. predsednik.
Nadaljuje se z debato o vplačevanju pristopnine.
Gg. deb-gat je poročajo različna mnenja in želje društev.
Delrgnt Josip Zalar predlaga, da se pristopnina napravi za vse no-' vopristopile člane jvdnaka in sicer .f."j.00. Podpirano po del. A. Tavčar in del. Zabrič.
Gl. tajnik pojasnjuje nmei«»3 in prošnje več -društev, ki želijo vplačevanje pristopnine po razret
in da bi hibi vplaeljiva deloma ali celotna kakor jp bilo to v navadi po prvem gl. zborovanju. Podpira Ivarol Zalar.
Posredovalni predlog stavljen od del. Šurea in podpiran po del. Cer-govič. in sicer naj bi se pristopnina v dva dela delila, namreč od Iti. do 25. leta naj bi s? plačalo .-p4.00 pristopa in od 2">. do 45. leta $5.00. Ta pristopnina mora biti takoj pri pristopu plačana.
Del. Gornik predlaga, da bi se pristopnina delila na tri dele. namreč od 16. do 25. leta $3jt0, od 25. do 35. leta $5.00 in od 35. do 45. leta +'7.00. Predlog podpiran po del. Komae. Po živalmi debati da preds d-nik predlog na glasovanje, kteri je l.il tudi sprejet z 21 glaosvi: proti predlogu <ta glasovala (L a delegata. Na" zahtevanje d legatov se da tudi posredovalni predlog deL Sarea na glasovanje. Predlog se odkloni z ve-č io 18 glasov.
Del. Maček predlaga in d 1. TavŽelj podpira, da članice plačajo ! $2.00 pristopnine. Odklonjeno.
Del. I »a bič predlaga, da ostane pri -lareui. Podpira del. Cukljati. j Sprejeto.
i	Prečila se zapisnik pet ■ -oje.
j	Del. Sare predla-t da se prepi, zaidsnika vsake ~ej.< p.T"j(. „„
I uredništvo društvenega glavla. Podpira predlo- dd. Cornik. Sprejeto.
Prečita >e brzojavka iz P.raddock. Pa.: Živeli dele-at ie in odbor S n,i zborovanju društva sv. Barbare. Delujte zn korist organizacije in na-roda. Pomo/.i v to Itog in sv. Larbara! Želimo, da hod- prihodnja ko i-I ' eiic-ija v Braddoeku. Pa. Za postajo štev. 32: Andrej Bradač. M.'Sada;-. • J. A. Germ. Fran Kvari uh.
Predsednik zaključi sejo ob (i. uri zvečer.
ŠTEFAN ZABRIČ. zapisnikar.
JOSIP ZALAR. za i dsn i kar.
ALOJZIJ ZAVKRL, predsednik. '	MARTIN OBERŽAN, podpredsednik.
Kimsko praznoverje in zdravilstva.
i
Od starega papeškega Rima je le malo preostalo. Velikomestno življenje dan za dnevom ugonablja lokalne •avade. Ljudstvo prihaja od vseli -irani Italije v Rim ter vpli.a na hi--itorične običaje jirebivalsta. Vendar so se pa ohranil? še nektere navade, običaji in predsodki rimskega ljudstva. V tem oziru so zelo interesantna razna zdravila in razni higijenični predpisi. kteie rimske žene visoko -aste, ki so v navadi ž stoletja in kterih še dandanes ne morejo popolnoma izpodriniti zdravniki Kakor povsod, tako tudi v tem oziru soglašajo mnenja o boleznih in zdravljenju z izkušenimi dejstvi — na drugi strani imamo pa sredstva, ki spominjajo na '' hokuspokus" srednjeveških alhimistov in pa religijozno praznoverje. ktero pospešuje katoliška cerkev s svojim kultom svetnikov in i elikvij.
Ze opetovano so inozemski zdravniki, predvsem angleški in ameriški, na to opozarjali, da so tudi med naj-siroma.Šnejšimi laškimi izseljenci razširjeni z ozirom na rejo in bolezen otrok koristnejše vednosti, nego med velikomestnim proletarijatom drugih ( dežel. Tu gre za stare izkušnje, ki i so še vedno ohranile svojo koristno stran, seveda mnogokrat v jako ne-1 umni obliki.
Če otroka trebuh boli, tedaj naj se skuha sala!no perje, ki se uporab-, Ija tudi v ofieijalni medicini zaradi lega. ker imajo malo opija v sebi;' nadalje priporočajo obkladke iz. kaše. Da se ima bel ■ zobe, pravijo, naj .-e ui'.Ivajo z gorkim urinom ali pa s ]>e])elom od cigar, ali pa z dvojnato . ogljikovokislim natronom. Ce komu teče kri iz nosa. naj se mu mrzla voda vlije za tilnik. Pri rani naj se pusti izteči kri. potem se pa naj pajče-\ina na njo položi. Na rano. ktero je povzročil stekli pes. naj se predvsem položi relikvija svetega Dominika iz Cueullo, potem naj se š.*le iz-pere z jesihom. Sv. Dominikus v tem slučaju sicer ni interesanten. pač pa jesih, katerega so ravno najnovejši; poskusi označili kot najboljše desin-fekeijsko sredstvo pri steklini. Dočim ima seveda po poskusih v laboratoriju še jesih kot lak zdravilno moč, rimskemu praznoverju sam jesih še ne zadošča. Temveč s? mora dotič-nemu steklemu psu izruvati tudi šop koein. Par teh kocin se mora položiti na rano ter jih od časa do časa : z jesihom izmiti ter nadomestiti z\ drugimi. Zoper glavobol priporočajo gorke kopel j i nog. ali s? pa naj drže roke v ledeni vodi — dva predloga, ki včasih koristita slabi cirkulaciji krvi. č« koga prsi bole, tedaj naj iz-i
premeni zrak, vsled česar pn ni treba iti iz Rima. Dotičnik na j gre v " vio capo 1- case ali pa na "trinita, dei nionti". Da se človek obvaruje kolere, mora imeti čist želodee. ne sme .j' - i Zelenega sadja i:i Zel :ija e. Razve:; tega svetujejo, naj nosi pri sebi ka-!'ro. naj pije do' ro vino in »j se j»ri->i	s^ K:i;i '.f	•
i'n čaid. nišii :> >i t-ii-; .'i.j i- ■.» . .eliko uiogo. Zdi se nam, da je morala ta uboga žival, pr dno -o jo. žrtvovali laboral oriji m znanosti.: mnogo pretrpeti tudi v kuhinjah raznih ■ arovnic
Ce je kdo vročen, naj vzame dvanajst živili žab. piilije tri |>oliče vode '.er pust: to kuhati. Ko je vse dobro skuhano, naj se s tem umivajo ot'i. Da s? odstranijo liemeroidi, je treba laztopiti v novi posodi tri nuce sirovega masla, v kar se potem dene živa žaba. Na i a način dobljena mast s,- potem ima za "zunanjo uporab<»". Zoper glavobol se posebno priporoča položiti si tri ali štiri Žabe na glavo*, toda ležati morajo vznak, ker sicer ne koristijo. Sena se tako boje. da ^t* ga ne upajo niti s pravim imenom nazvati, temveč kc ga le opiše kot '*]K»reherio" -(svinjarijaL Z(»]» r sen je posebno dobro, četudi ne prav posebno slastno, držati glavo nad odprtino stranišča in toliko časa vdihavati razne vonjave, dokler časa se more to zdržati. Včasih pa že zadošča, če -e vsako jutro zavpije v stranišč*: **I)obro jutro!", zvečer pa: "Dober večer!" Ce majhni otroci jedo z veliko požrešno-tjo. ne da bi jim to koristilo. tedaj imajo "volčjo bolea-n". Nesti jih morajo k peku. ki mora otroka trikrat držati v napolnjeni peči. pri tem pa izreči besede: "Na-žii se. volkulja!" Ce • ima isehia-ali pa škrofulozue otekline, so dobri obkladki iz kravjih odpadkov. Zoper bolezni vranice se mora vranica vola zakopali na kraju, na kterega se prej še nikdar ni stopilo. Da se človek pri dolgotrajni bolezni ne preleži. s' naj postavi pod posteljo posoda z vročo solno vodo. Ječmen na očesu se ozdravi s tem, da se ga dotaknemo z vdjano šivanko ter se dela. kakor J Če bi se oko šivalo. Najboljše sredstvo zoper epilei»sije je, nositi čik v ustih. Če gre urin od človeka le polagoma, tedaj ni boljšega, nego da poje pečeno miš. Pri zlatenici naj se pije na tešče sirovo jajce, v ktero se je dala živa stenica.
Ker pa žabe in miši. kravji odpadki in smrad iz stranišč pomaga zoper toliko bolpzni. tedaj stare Rim-Ijauke le malokdaj kličejo svetnike na pomoč. Svetniki so le v posameznih. resnejših slučaj;h nekaki speci-j jalisti. Seveda pomaga čudežna mana svetega Miklavža iz Barija zoper vse bolezni: toda dandanes se jo le težko dobi. Sveto olje od Saute Marie Maggiore, San Pietra, San • Paula 1
[itd. ozdravi vsako bolezen "prej nego takoj". Pri šenu se kliče lahko naneslo, da se rabi prej omenjena sredstva. »ko/.i tri dni sveto Trojico. Zoper kugo pomaga pa edinole, če se nosi "agnus dei" svetega Jakoba iz Campostelle. Za gojenje dlesne priporočajo rabiti vodo. ki je bila v noči pred Vnebohodom na oknu. Kajti v tej noči hodi Mati Božja okoli in blagoslavlja vodo. Če koga piči gad, t daj naj napravi čez ramo križ z relikvijo - v. Dominika.
Ce noseča žensk« |o ali ono želi. edaj se ji mora takoj ugoditi Taka ženska se mora varovati, da ne vidi na vse zgodaj grdega ali pokvečene--a moškega. Najboljše* je. da ima v spalnici kako lepo podobo, tako, da nnjprvo zagleda to podobo. Nikdar e sme nog prekrižati, ker se sieer popkovina okoli ' otrokovega vratu zavije. A' devetem mesecu mora iti v cerkev v Aracoeli ter si tam dati telo blagosloviti z .luž -'kom. Kav not ako je potrebno, da ila kri puščati. Iva-dar začno boh--inc. mora'pred podobo sv. An,- goreti luč. Mož mora biti. ee le mogoče, v sobi li pa vsaj v lii--i. potem je žena mirnejša in tudi In/je porodi. Ostane naj v postelji pet ali Šest dni. kar popolnoma zadošča. štirideset dni se mora pa varovati vsakega slabega duha. ki bi zelo škodoval njenemu zdravju. Prvorojenca naj se nese v cerkev sv. Petra ter i j se g,utam d;i krstiti. Bo-;ii morajo na to paziti, da prav molijo veroizpoved, ker sicer bodo otro-
vs življenje čarovnice mučile. Da ne postane otrok od hudega pogleda vročen, teda.j mora nositi jazbečevo dlako, ko- biserne matice in pa zvonček. In v rc- dei se vidijo v Rimu "troe . ki l-osjjo j,, -tvari a vratu. N'a vrat - o: rok e s,nt. nikdar poljubili. ker potem -labo -pi. Dokler otrok ni eno b-!o star. se nni ne smejo porezali nohtovi. ker postane sicer otrok t a y. Malih otrok ne sme i i s palico po glavi, tudi se jih ne sme tehtati, ker j«*tem ne rastejo. Da začno t,: roc] hiiro govoriti. se nora prva uš. ki se vjame na njihovi glavi, ubiti na (ionvi za peči nje. če je 1 Klica, -den p;l .a k .t' i. Najboljše ie pa M i i- na srebrnem denarju, er poti m dobi i ok indi močen glas. Da otrok ne dobi krčev, tedaj naj se nu takoj po porodu da v usta kap-'.;a že! -, ine kr\ i. Kraste na glavi se i • smejo odpraviti, ker bi to škodo-a!o n:ožganom.
• .•» .i t <n s<-»»>f"TTt'ira	ne
sme poročiti, ker v obeh mesecih je praznik sv. Kri/.a. Od zakonskih u-
e.	v poio-ni noči luč
-• - Z ;. ... fr ■:> i ua h sni strani, n ož pa a '» i s'rarii p«. '• . >:i-er do e -labotne otroke, ki zgodaj ( m rje o Žene. .i kade. ne dobe nik-1 rr otrok.
Ce i -tan jo mrtvecu oči odprte, te-■'a i je 'o znamenje, da Inide kmalu -mrl kak drug član rodbine. Vsled
•	zn -c v u morajo 'akoj o"-i zajireri. 15o' ik. ki ]■■/.'■ v p<»- 'dji. se mora
•	zdigniti, če gre pogr b mimo okna. -ieer umrje.- Ce se tolnik ne more več sam muh braniti, tedaj je to znamenje. da ni nobenega upanja več. Ce pade krsta na tla. tedaj znači to, da •c š'a f okojnikova duša v jn-kel. Ima pa Rimljan razne druge navade, če kdo lrnrje. Iz vseh t?h se pa raz-,id:. <bi je njegova Ivdest precej ma-'ei i nili-t ična.
\ -e te navade in vse to zdravljenje pa priča, da j- Rimljan navzlic, temu. da živi v neposredni bližini najvišje cerkvene oblasti, še vedno /:e!o neumen in nazadnjaški.
KOLEDAR ZA LETO 1911
že marljivo tiskamo ter bode vsebina /opet raznovrtna in obsežna; tudi več slik bo v njem, Upamo, da bode do koncem novembra dot iskan ua kar ga bodemo precej pričeli razpošiljati. Cena mu bode tudi letos 30 centov s pošto vred-
OPOMIN.
Tem potom opiminjam vse one, kateri mi kaj dolgujejoin je že preteklo precej časa, ne da bi s ■ ogla-ili, da svoje obljube iz|tolnijo vsaj do 15. t. m., če ne. sem jih primoran s polnim imenom obelodaniti v vseh slovenskih listih. Seveda marsikateri lxnle sekla i rekel, da sem slab človek, kar je bilo pa rav ro nasprotno takrat, ko ste me pumpali.
John Knans.	(15-10)
P. O. Iiox 50. Trenarj-. Mich.
HARMONIKE
bodisi cakoršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo iane-sliivo vsakdo pcšlje, ker sem te nad 16 let taka; v tem poslu in sedaj v svojenr lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakortoo kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
/OHN WENZEL, 1017 E. 6 »d Str.. CUebsiO
Za vsebino tujih bga~^v ni odgo-vorno ni n?rava*Štvo, m «r?daiiivp,
Jugoslovanska! ^Sfe Katol. iednofa.
kiki rporirana dne 24. jr mia .ja 1001 v vližavi Minnesota
Sedel v ELY. MINNESOTA.
URADNIKI:
G "m"- ' ^
Pr«!.*i'unir: FRAN MEDO§, 9482 FVinjr Ave , So. Chicago, ni. . Podprto <*<lnik: IVAN GEttll, P. O Box BraJdoek, P*.
n lavni tajr.ik: JI RIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 421, Ely, Minn. I - m.o/i i tajnik: MAKS KERŽIČN1K, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Maga jr.il;; IVAN GOVŽK, P. O. Box 10.'», Ely, Mino.
NADZORNIKI:
Al."VZIJ TlitANT, pr*d««dsilr aalaomef* »IVcrs, 17&0 E. *lth Sr.
;!«niB, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, n. naaxorail P. O. Box H43. Evekth, Mian. MIHAEL KLOBUČAK, M. sapnik, 11* — 7tk m*r Cainire* Hiltpi
POROTNI ODBOR:
rVAN KI*£2SxaC, ptuiih t perotarg-a odbora. *. Box
srd in«, P;,
IVAjr MERHAR, d-uir! porotnik, Bx §6, Ely. Mien, f KEAJS PAVLIftiC, tretji jporatnit:, Bx t Pino vili«,
Vr i ovni zdravnik: Dr. MaETIN J. 1VEC, 711 North Chicago Strict,] Juliet, 11L
IP— » s ■« i
Ola ilo "Olas Naroda*\
Urobnost:.
KRANJSKE NOVICE.
] _ . j x , , u _u <St»b»dvoi u V Liiib-
»i i v iM»'iotot I, o't.. p»i.loct |n» r ,on* č* \ na oki, udar.'a |k> iilavt hluiM-a
je pn.«ii!o iMP'tiiiL-tui i is in .-no -i.
if I daliiki raviuiteli. jurnaiist itd, »v jc pred krst kitu zopet pejavii v Solno : rad ti. Tam je imel preda vari ki. Solnoyrad«;ini >o ta predavanja
pr** dobro obiskovali in jim paxlji.o
....
»taliti, mililo -e. ker je srogp. dok-
Tenm pa je Napravilo konec o roža i-itni. D« . .alo >e > iiau.r;-.-, da j
je mi,! ul v zapor, kor.b-<-!i kol tal'
.	! f . .. | ( t , i j Iu	j,	{ , j ijj	. | v! /.. _
prciikiuiiuvan. Po prestam kazni jse
Na državni realki v Idriji deluje
leto« t ravnateljem vred deset detini-tivnih učnih in«*ei, trije su plen t i i i en užitelj za pripravljalni razi - d. — M«ft t o na driavno ginmasijo f Kranju jj^emeM-enega pro t', dr. Josipa Menceja, je imenovan za s-iplenta dr. Nikolaj Ornem,'
Nov kotel v Frv j.ki gori. Dn 2. oktobra se je ril v Kranjski gori Majfrafl m njeni novi botal * Slavec' poprej blizu iu daleč snaua iu p:i-
' D.sii. Tudi ta m o let »i hotel ' 1 !'r a " JM^reb i: kajti naval m>. v • Kran.lsko Voro j-o-taja o l '' Ui 'l*:-i "-jni radi veličastnih ara tu i kra-ot. ki je /. njimi oven-■"•ana. i;i radi nje lega visokega plain- ,eua zraka. Ker pa so za ratevit
. • • • h • '-"J. ! o pri.i •-•.-I i i Ji ta v tem ■"'i' > ob:.;,m >;t L U; -in-ilM .. , >!av-.!•■ i:, veselic« se je vr-iln v ne 1 -ijo.
Priporočljiv prašičji kupec. h.t •
i . pr. m. je li o . «jm kai«ni-i:em . . Ko je pri.4 ! \ Č. st .»j4« ter videl.
• i i I >	i! { 1.1 pa ur vi . ora-
fc 'AJii.SKS N3VICE. Ciril-Metodovc šole. V
-.isJiih -e-ter v Mariboru vzdržuje družha -v. Ciril in Metoda štiri <!o-
rasrede i:i otroški vrtec. Po-i te'^a } < i*i> ■ »e , a az>;a tu ;: r-g za u ltel jišr vsa !:o leto LilJ ^'1 l:''o >
C' /.ojeri iclezm-ki era 'trii. P:<v
..•■■si jt, oi. I rial •'« 1 K tU V Z namestil, ;..il ,r ■ i • iavil pri 1> da t o nar vrni;. 1 o jt' tudi potem, ko
<	o okr< . :io s,,.'išče mu je pri-
ro«lilo za m h p< i \ i rjenja en n^esec je< . poostrene z d\ niia postoma.
Okiaden je bil v cel i.-kein "Xarod-um Douni po,e-;.,i:; l'. dr. Jakob Pirnat i/. Si. tlja pri Šoštanju. 1 krade .iii mu je bilo :>40 K. Zaprli >o na-al.ii ju Antona Petrovčiča, ki je ami ji v, da je izvršil tatvino.
Ponesrečeni orožiiiski straiinojst-r. ^ rriiov' tah nastavljen; orožni* k i ra. M O -.ter A. lloj- je iA 24. pr. in.
1 ■ *»o ^a bili pn -ta vil t. Da bi ! a ft je
k. pua družba na raxpola*o, V. tem
1 o '.. ^ii je -am peljal. Ko j « pre-
•"«*-•" t' skoraj polovico svo i«.-ga pota, it
I iH.t. /... aj.m ,li v»zič k, uapol-
'." j l>e-l;ont, ter za lel s tako silo
v v,','iček, v katerem se je vozil llojs,
i 5la je prevrnil. Hoja? je padel pod
> oi.it-1-.e, k >o ^a n kaj metrov dale'
- .-» boj vlekli. Polomil je rebra tet i- , - ... i . t mil ia tilavi jnoško loval. Omlotm
zdravnik -a je za silo obvezal, na kar
o JJUI prepeljali v celjsko on>zniško
i »InicO.
PolicijEki pes ga je vjel. Dn 21. , r. m. s večer je spremlja! solnij-ki f."t izt'fit-iejra postopača 21-Ietneua .* iiioiia Sebloilerja v Mariboru um kolodvor. V Tegjettboffovi ulici mu jt Seidoffer zb. Žal v Mlinsko ulief.. Sledil mu je jK)licij-ki pts ''Lii-ks", k' ;a je tudi prijel.
Nemci med seboj. Karakteristično je, kako so nekateri pošteni X"rui! o', >.,ali poč rje Mahnert o vi h S icd liui) l ovcev dne 8. septembra v Se:i llju. Nemški občinski odbornik sent il.jsk:, <r. Josip Kahdella* se je ta dan itrražalH nad nesramnim počet jene Nemcev. In.enitno je zafrknil tule-č< jra 1'* velikega" Nemca, joslilni-earja Hujnika s Pesnice. Hojaik jr L 1 proti svojemu somišljeniku tako
s!_:aaS'da je tožiL vo^iedi
awMibot>.kiIj sodnih razmer j? bil se-' ! veda Koadeila obsojen dne 24. sep-
i tem :>ra v denarno globo. Same sebe ;tolčejo Nemci po zobeh!
Lastno hiso Eažgala. Prid mari-■oTskini jiorotnim sodiščem se je xap-■ -a 1,'J. jir. in. zagovarjali 57-letna .Vlarija Ka>ovič, ki je bila obtožena, na j. zažjjala svojo hišo v Št. Eov-i-ti;ci! >>ad Mariborom z namenom, .la bi dobila zavarovalnino ter tako pu-p a ala dolgove v posojilnici in za-o-ia!e davke. Jiila je obsojena na ;-no j letu ječe.
KOROŠKE NOVICE
P. Volbert, rektor jezuitskega ko-■tgija v Trstu, je premeščen na Ko-
V	eiike nesreča pri novi zgradbi v
Celovcu, iz Celovca poročajo: Pri '' i i i/i la va n j i tretjega nadstaopja pri i '1 »J i strojno - f>brt ne strokovne j
•	šole se j ]»odri oder, vsled česar sta
*	ubila <lva delavca Simon Hafner! i.i Oiovanvij (iorsajio. Dokazalo se je, la j« bil betonski okraje k slabo obit.
sled česar ni niog^l držati z opeko j ;u ob'o/eni oder. Tramovje se je zlo-; si i:o ter jioteguilo oba delavca v glo-! -••č::»o. Ei.t-mu d■ laven je bila glava i Zli.« c.-.a ::«. Oba -ta kmalu izdibnua. ! Hal ,ie:' zapi šča v-lovo i:i se lem :it-pres'.rlj. j: ntlr otrok. Zid«»vje, ki se je ji-" • lo. je in. io po so i bi str.ikovnja-j jkov ;e/.ii kakih SUOU kilogramov. Dne 22. sept. se je vršil v Celovcu ■'<>■-,i zkor uenSldh zadrug iu na tem ,
iz";or-t -ia, poslanec Wale her in «• - i -ar--.i -vetnik L:ebmayer sporočila, j a -e posrečilo blagajno salilrati. : ^ »o! m i;i samostani, ter duhovščina; j-o toliko prispevali, da koroški km t ; ;e ko itju. prav nok-ene škode i:i tudi' | lada je, zavedajoč -e pomena kmeč-i x ~a /.adružnLštva, tej akciji pristo-p la. lionio videli!
PRIMORSKE NOVICE.
Tatvina žita. Iz Gorice poročajo:
•	V ■ : ! .i Sieiier. lV Ko. -o ukra'lli n;-
i/. < lot ice v Solkan voz - .'.4 stoti • O -toriiei'j nimajo .sledu.
bataljona 27. domoiirar.skega U^ešpolka iz Ljubljane prideta v tiori-.<•«.•: " se tonuiraia z bataljouoni c -g.t dorr.o i: -k.e^a pe-'polka - . I v p« d k planinskih lovcev - 1". -ioi-. o jami. En baia.jou ostane v l.jub-
Fožar v šernja^ti in Ozeljacnt —
D je 27. ■■.. tu. «>poldne je začelo gu-i j arju J. iluu.arki v Sem-ii. Zgore:a je loj-.a. hlev, . -ko ■ ,>-. ;»je i.i zraven - tri kia-»*. '-i i so -aiiio i\ok»j"c. eno kravo i.t i-o. > ode .je nad 400o K, xavaro-...i .a v:', ..•t.-l.w«lar za tual-.« svo'. o.
Dne 2f'». p m. je gorelo v Oze-iu. Z-orel je hI. v Petru pl. Ztn-•. v hlevu je bilo nad 200 stolov
sena.
Kako znajo Laki Loviti Slovence v svoje trgovine. Pri prosta kmetica iz •_o. i - ;e okolice je prišla v laško tr-»vino je>tvin in nakupila blaga za
•	' K 7." v. Sinčtij j- uanesel, da je
tej kmetici ravno eden onih, .vi pri v ; , rili ki zabavljalo Sio-. i.e. iti iu jih zmerjajo s *' Škaf \ Ko e kn e" i c« plačala, ji je podaril škatli "o vžigalic Citil-Metodove družb? /. opazko: "da ga ne lx»šte mislila, •a ni.-nio tudi mi Slovenci *. — lSrcz kotiienlarja.
Dezerterji iz Italija. — Odkar je veti no več vojaštva v Vidmu in proti t:, .o, cb zertira obilo vojakov v Av-s«; ij.< P« . jih pelje v Gradišču ob Si i, kjer se predstavijo glavarstvu. Dey '-le rje v -e seveda ne izroča, mar-jim da potni list. da se smejo
-	tdi.. o gibati po Avstriji. Ali mar-
-	kak d* '.erter je nemalo začuden, ■ker e dobi pri glavarstvu podpore.
V Italiji namreč dajejo beguncem iz Avvtrt.j.- podporo za prvojsilo, da za-' o", ;o kam iti in si poiskati kako ■elo. lieg'.ineem iz Italije kar ne gre > ja-o, zakaj ne delajo tako tudi v Avstriji!
Boj zoper brezposelnost.
—o—■
V	slavnem Parizu, izhodu vseh veil ih u i banj za člov ški napredek, se
je vršila tudi prva mednarodna konferenca zoper brezposelnost. Klicu. : i je šel do vseh narodov sveta, se je odzvalo zelo v^Jiko število najpo-klieancjšili činiteljev te najnovejše -ocijalne reformne akcije. V sredi Pariza, dušovn ga delovanja, v kra-|-:ii dvorani Sorbonne. so se zbrali j uradni zastopniki enoindvajsetih držav, med temi več aktivnih in bivših ministrov, bivših predsednikov republik, reprezentantov m?st in koznisa->tov, znanstvenih društev, zvez »lelo-j dajalce v in delojemalcev, končno »koiu tr".-to strokovnjakov najrazličnejših smeri. Ce bi ludi konferenca ne izkazovala z ozirom na njene ožje naloge nikakih rezultatov, vendar tn i pa vsaj dokazala, da se morejo danes i na jkočljivej.Ši socijalni problemu raz-: rr. d jat i tne-l strankarii najrazlič-uejših smeri i.n sicer na nestrasten.
ftbiaktiven uač.iu. 1 )a sn nmt rkrful.«^.!-
stvom liberalnega "Leona Bonrg-oisa i
'govorili zastopniki strokovnih zvez in i i fab^ ikantov, katoliški duhovniki tu ikot svobodomkselci znani profesorji, : nosil elji grofovskiJi naslovov iu možje iz ljudstva, ni bila ]e interesanma prikazen, temveč s t:m je tudi zajamčena smeri pozitivne socijalne re-i'ornie.
Konferenco je otvoril francoski tina:ični minister M. Coeiierv z Ivorom, v kat rem je označil minister] boj zopet brezposelnost ne samo kot j dolžnost socijalne vesti, temveč tudi kot delo velike narodnogosj^jodarske i koristi. Brezposelnost omejiti, je ie-kel, pomenja vzdržati produkcijo v ravnotežju in podati s tem tudi denarnim virom države večjo varnost. -M. Leon Bourgeois je izrekel >voi • vls -lje Jiad teni, da se smatra francoski minister socijalnih reform kot bremena, temveč kot korist proračuna. in je naglašal v znamenitem govoru mednarodne stike brezposelno-! -ti. Na :ij gov predlog so izvolili ko-' misij o. ki se naj posvetuje . obliki in •pravilih stalne organizacije specija-iistov u brezposeLtem vprašanju v: raznih državah.
1'iskuzija o prvi točki delavnega programa, o statistiki brezposelnih,' ni mogla izvrstnemu g- neralnemu re-leratu prof. Wastetgardu mnogo pri-dejati. hionstatirali so. da se sme pri tej najnovejši panogi socijalne statistike, ii a vzlic njeni večji kompliciranosti računati s tem, da jo bodo mnogo hitrejše postavili na znanstven temelj, kakor se je n. pr. to zgodilo pri moriaiitetni statistiki. Spoje in zjednotijo naj se v raznih deželah preizkušena poizvedbena postopanja, kii ko r enkratna izplačila, zaporedne poizvedbe, predvsem pa ^udi v svrho določitve perij od i č nega gibanja brezposelnosti. da se s tern poizvedo vzroki. način, doba itd. brezposelnosti. Največjo važnost so polagali od vseh -'rani na sodelovanje strokovnih društev in so naglašaii težkoče z uzirom na neorganizirano delavstvo. Originalen je bil prt-dlog napovedbo in o 1-p«; ved bo obligaiorično predpisati. Pri 1 raz];iavlju:>jn drngeua predmeta. «» posipu arju tlela, so označili ko. 'najvažnejše preventivno sredstvo zo-; .T b: zi i -e i;o.-: organizacijo delavnega	S tem 'u -e lahko dosegla interlokaiua. včasih tudi interprole-.•ijonaliia zravnava ponudbe dela in povpraševanja po delu, vr-aj v normalnih ča-di in !ii se dobili tudi po-iv! .ii leni ji za -v)lnši:o jiri.-d.".o zavarovanje Zoper brezdelnost. C'-pruv in.ajt« socijalni politiki ta svoj končni t i i jiopolnonia jasno pred svojimi očmi. ve . lar je le težko odstraniti pomisleke, ki se pojavljajo o.I
č strani z ozirom na zakonito uve > no javnih, p-uritetičnih ii: po narodi., centraliziranih delavnih dokazov, l o-v-larjali so važnost, katero ima delavni dokaz ko t bojno sredstvo dela. -die orgauiza'ije. tudi so konstatiraii. i lit -e celo v N\mčiji, kjer je pariie-tir.ii dokaz najbolj razvit, posreduje razmeroma le majhen del delovnih j m »godb na podlagi tega dokaza. Na drugi strani je pokazoval zastopnik angleškega državnega delov nod«»k a z-ntga urada ua velike uspeh ', katere je dosegel novi zakon <» posredovanju [dela. Lokalnih delovnih ko; z se na Angležkem predvsem poslužujejo iz-ačeui delavci. Tudi zastopniki francoskega "Office du travail", nemške strokovne komisije in — kar je najiiiter«-antn -jše —• predsed. frau-i-e-ke zveze stavbnih jjodjetniicnv .-«-se izrekli za paritetni nevtralni delovni dokaz. Nek belgijski duhovnik je celo izjavil, da j_' posledica anti-socijalne uprave, če nevtralni delovni dokaz v kakem kraju ne uspeva. Povsod naj bi dajali i rednost organizi-ranim delavcem, da bi neorganizirane d: lavce j.rjpravili do tega. da pristo-pijo k sv »jim strokovnim društvom. Tudi dr. Schiavi je v svojem generalnem referatu povdarjal:: "Potreben predpogoj za uspešnost delovnega dokaza je narodno zakonodajst vo ua socialnopolitičuem i>olju. K j n* tega ini, kakor na liu^kem. Finskem in Ogrskem, delovni dokaz ne more uspevati. ':
Potreba, pospeševati svobodno organizacijo delavstva z vsemi možnimi sredstvi, se j.' najbolje izkazala pri debati o zavarovanju brezposelnosti. Oglašali so se navdušeni zastopniki državnega prisilnega zavarovanja, ki so menili, tla bi mogla le ta obsegat *se sloje delavstva iii pritegniti tudi j delodajalce, da bi nosili bremena tega zla, katero so povzročili preti vsem njihovi kupčijski interesi. Skoraj gotovo bo pa zmagalo ono naziranje. ki se pr*d vsem zavzema za javno podporo strokovnega zavarovanja brezposelnosti. Poudarjalo se je, da se kronično brezposelni priložnostni in domači delavci ne morejo zavarovati, temveč se jim zamors nakloniti j k večjemu nekako boljšo ubožno podporo, da ?e le s strokovno vzgojo in solidarnostjo jamči za zadostno kontrolo brezposelnih iii da se mora' po-i vsod pred vsem pospeševati in podpirati ž? obstoječe. Dosedanje izkušnje v Belgiji, v Švici, ua Švedskem in ^»osebno Czkušnje, pridobljene na
i _ ; podlagi izvrstnega zakopa iz k 1907 j
na Danskem, izpričujejo resničnost
tega naziranja.
Vsi poskusi obliiraioričnegra sploš-•i ga za varovanja * brezposelnih v posameznih mestih s<> se do zdaj izjalovili. Sicer je navrdezuo antisocijal-iio, podpirati ravno boljše situirane n!elav.-ke sloje, vendar, pa mora vsak -ecijalni napredek izbirati tisto iK»t. po kateri najlažje ht»di. Ce bo enkrat [posredovanje dela in statistika brezposelnih organizirano, če by ta organizacija obsegala širše kroge, tedaj se ho morda tudi lahko realiziralo obligaiorično zavarovanje brezpos Inih. Organizacija širših ljudskih slojev bi j"' pndlogu Arturja Fontainesa «iala na ta način pospeši!i, da b* ar-žava i f o vsakem novem članu plačala {»remi jo.
Konferenca kot znanstvena korpo-! racija :ii sprejela nikakršnih sklepov. Razkrila je pa kompleks vzrokov, tie-: popolnost obrambnih sredstov in iz-vanredne težkoče boja zoper brerpo--erinst. Vse je bilo bolj nekako iskanje po resnici, nekako lovljenje po majhnih tehničnih detajlih, kakor pa debata ti vel kih mednarodnih stikih iii karakterističnih- znakih te težke socijalne bolezni. Bila je tudi bolj | konferenca o brezposelnosti v indu--irijalnih deželah. Le par nemških delegatov je opozarjalo na nasprot-stva med me.s:t»u; ii deželo, na vaz-; I n ost izseljevanja z dežele za boj z»-: per brezposeln« st. In ravno dejstvo, Ida se kmečko prebivalstvo neprenehoma v velikih množinah izseljuje v, .mesta in industrijalne kraje, je za ; vprašanje br< zposelnosti naj večjega in takorekoč odločilnega pomena. To i vprašanje mora priti tudi pri nas v Avstriji kmalu ua dnevni red. ker
hudi ]ii n n s /e čutim < viosledice le'ga
! •• i. i
soc jii i eg a zla.
NA PRODAJ.
Hiša s petimi sobami, poslopjem za 2 konja in shandy za kuretino. je na prodaj. H -a s: o ji na 1 pero prostoru, poleg nje je sadni vrt; v-» _.i prostora skupaj je še-t lo:ov.
Frank Kos,	(1.V1S)
Stop 126, Nothingham, O.
. ' ■ %^J^^št^ Kdor k u o h i * .	aro ali druso
^^gK-aK^.	rlatulno . n » 3
^vjia«^,	pije po i«c« »L-
ktnl 9lwen~Ki ceciic. Cene so sftio Dtek*. onirai"" -r* biscco. Mi poi'Sja-r.o božična :n neroletna•iari-'a direktno v stari kraj tn jamčimo za »j.reiem Pišite daces po cenik.
DE^GANCt. WIDH.TICH & CO.,
1522 4rap*bo*' rit., Den
»»•r, CoIurvJo
jV	NARAVNA
S KALIFORNIJSKA VINA g
g NA PRODAJ.	ft
^H Ooliro irco vino po 50 do «0 ct. ^ galen s p->-o-lo vre«l. ^ Dobro be^ vino od tiO do 70 ct. ik/.	galon e po«odo vred- m J
|V Icvrstoa tropavica o«l §2.ro dr $3 JJ galon b posodo »rtsd. Manj nego IO galon nuj
J*r pihŽe nt naroča, krr rctuiie koš
iičine ne morem raipo^iifkti.	iT
Zaledno z naročilom naj gg. na-	!% SA ročiiiJti dopoelie^o denar, usiro-
^ mi Money Onler	ffo
i/ Nik. Radovich,
^ 594 Verownt St..Sas Fraaclaco, Cal JfcjJ
k^zžčL
Za vseb-no ti.ilh	v ni "t:g«»-
vorno ni upravništvo. ni uredništvo.
| joiip loss,
THOMAS, W. Vo.
trgovina —.
z rešanloi tlagcn?, ^ Saloon in Grocarije,
.: Pri nifiii vsakdo ilobi k»r
;: želi Iu to po naj nižji ceni.
Pridite in pro, ric ,li
$	st- bodel c.
i__
J!	t-	...... -->
j SpoiiiinjajtB ss stare domovina In družbs 1
{■—— <a SV. CIRILA IN METODA o --------1
4 Zahtevajte in l.upuj'.c C:nl-I *etCGOve smodke in žigaiice
, Ako storile tako, spolnujete \ašc i arodno ticižnosl
J slovenskih naselbinah, kjer *rgcvci nc predajajo rarod-
1	nega blaga, se prosijo r?I -i ' . - - ka društva, ua si ta B
2	nabavilo / svrho nadaljr.e r .v..pro; "a" i. vi n ta način ne bi |	podpirali samo druihe s C:iila ii. b« Loda, a • pak bi tudi
3	lahko vsako leto napravili lep dcb.žek za s*, o j« društva.
s, Ciril-Metodove smodke ra7po?:I;amo tudi t osair ■ ei r i k on ii om f Amerike in sicer 5n komadov $2.C0,	. . S3 fcC. i m- ha
vans k e p-± 50 komadov za $3. SO, k-cu . i,. t?,iO p -tn r.t presto.
"S Pojasnila dajejo in naročila fprejenajo gl^vr.i /.al; - .tel j i /a Ameriko
I A. AUSEN1K & tO: « CORTUNDT ST., Ktw VORk.N.Y. I
^t^aastas«^^ - h "T,.. > f __ _________________________________
5	I Photic 2-*?«.
I	j FRANK PETKOVSCK,
^	718-720 Market St., WAL'KEGAN, ILL.
• 1.	"A-	PRODAJA fina vina, najbolje igutje te-
•jj {'.	• >	■.': f ■izvrstne smotke — t-atei tovana zdra
,3? • v	vi,a-
»f« V-.	^ jM' PRODAJA vožne listke vseh p -e komor
9	ski h črt.
ti?
\ POŠILJA denar v stari krai zanesljive J . i?«	^^ J*?'	p -š Leno.	j.
i UPRAVLJA vse v notarski pos^l spada-•	joča-lela.	"T
^Ši	— ■ ■	"'	'i —ur.--*——	M	. J^
Zastopnik "GLAS NA K' »DA", 82 Cortlandt St.,New York.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francuska perobrodna družba«)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
£k«pres parniki soj 'LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TC URAINE'
n i dva vijuka	oa dva vijak«	na dva vijaka	aa dva vijaka
II	g;: JL	\ %
' ' ^^^^^^
Poštni pnrrilkl so:
"LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICACO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
earner Pearl St., Chesebron£b Building. Parniki odplujejo o d sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča iter. 57
North River in tfb sobotiL pa iz pristanišča 84 North River, N. Y.	»
*LA LARRAIXE 20. okiob. 1910. * LA SAVO IE	10. nov. 1910.
*LA TOURA1NE 27. okt 1910.*LA LOtfRAIXE J7. nov. 1910. LA PROVENCE 3. novb. 1910 1 LA TOURAJNE 24. nov. 1910.
posebna PLOVITBA V HAVRE^
l>ppi parnik "NIAGARA'* odpluje 29. okiobra 1910 ob X uri popoludne. Parnik nr 2 vijaka "CHICAGO" odpluje 29. oktobra ob 3. nri popolndue. Parnik "Florid?" odpluje dne 12. novembra ob 3. uri popoldne. Paruik "La Gaseogne" odpluje -due 12. novembra ob 3. uri popoldne.
Rfraiki i zvezdo zazaamovaal Imajo po <va vijaka.
NAZNANILO 1
Slove.seem v Denver ju i i okoliei. kakor ttuli rojakom. po: .ijoeini >.:• >zi I Denver, nn/.nanjani, da s rn povzel ii:bro z!ia!iu
GOSTILNO "TRIGLAV
i Sea:nlina ■ 1 l«»use 1
••jer n-iiti vedno -\e/e rri\ (>i.l pivo i:i drži.n snažne sobe po nizkih eonab. Co-til.ia "Triglav" >e nahaja v
i
>!i/.iiii Ciiion kolodvora na 1719 Blake ees:i. Idi od kolodvora po 17 cesti 1 1 davke c-esi e, petem kreni na levo in takoj 7auleda.Š napis "Slovenski •k.lr( •; Triglav".
1 o i:i i:i ;o';ia postrežba, l a o* , i ki i oki.-k se priporočam. 14-17) John D.ebevc, lastnik.
* J?? o* "1" "J*
NAZNANILO.
r.'ojakom Slovencem in Hrvatom, .'i : , j-.orujejo čez Dulutb, Minn., pri-puročaiiio našega zastopnika g.
JOSIP SCHARAEON-a, 115 W. Michigan St., Dulutli, Minn., kteri ima svoj
SALO O IN
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denar v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj paziie, da se ne vsedete na Hm laskavim besedam nievredne-žev, kterih v Duluthu ne manjka. Spoštovanjem
Frank Sakser Co.
Ne pozabite, da edino jaz žgein BSINJEVEC iz - iniportiranega bri-
BRINJEVEC zaboj od 12 stekleni- (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam.
DR.OŽNIK, galon a $2.75. Razpošiljam v sodih od 4.y> do, 10 ali 50 : r.ralon.
TROPIN JE VEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50c; v sodih od 50 gal. , CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRAKER,
EUCLID, OHIO.
Za vsebino tujih ogasov ni odgovorno ni upravništvo, ni uredništvo.
T"	J**	•	"
*«taa«vijena dne 16. avgii«Sa 190«. naorporlrarin J2. aprila 1909 -v driavl Porina.
• aedežem v Conemaugh, P«.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpre.Iftžduik: GEORGE KOS, 524 Broad St.. Johnstown, Pa. Glavui tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Cone«na»igh, Pa. Pomožni tajnfe: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA,,L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni hloga nik: IVAN BRP7-OVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. PRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIŠAR. naizornik, Bo* 511, Conemaugh, Pa.
POROTNIKI:
ALO.JZTJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
S. A. E. BR ALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. F
%
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proleni pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse drujre dopise pa na glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali aplob kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se"v prihodnje popravi.
DruStvečno glasilo je "GLAS NARODA." Me»ečni imenik društvenih uradnikov.
/i
Društvo "Bori»e!j" -t. 1 Conemaugh, Pa. Ivan Brezovee, predsednic. Ho\ »i; Kr. SkutVa. tajnik. Box 2'lti; Jo*ip Svobola. blagajnik. Box <>. \ ako pivo nedeljo \ n:e-e<u v dvorani društva sv. Alojzija. Dru*Jvo '•Pomočnik" 6t. 2 Johnstown, Pa. Albin Gačnik, predsednik, Martin Kljnfevfctfc,, ta^uk, Josip Glavač, blagajnik. Vsi ua R. F. I). No. !. Bo« 1 M. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva j "Triglav" Johnstown, Pa.
Društvo "Ziheznik *' š;. 3 Franklin, Pa. Jakob Kocjen, predsednik
•	■o\ »liS. \ r ton Sira. i-« ar, rajnik. Box 511; Frank K»:s, blagajnik, Box '*!>ll. Sej a \sako 4. nedeljo v mesecu pri g. J. Mele-tn.
IblMvo "Za\t.ini Slovenec" Št. 4 Loydell. Pa Niek Zvonarič, , i""	il» x K "Beaver 'ale. Pa., Jo-ip Cukljar. tajnik. Iiox 124, J»loy-
P» M.i:.-a Ilribar. blagajnik. Box Hl-48, Beaveidalc. Pn. Seja vsako, tretje nedeljo v nu-set-ti na LLov.U 11. Pa.
0	i iit vo "Atistiija'" -I. ."» Raljdiloif. Pa. Martin Abram, predsednik, II a Kaiol M isl i« , tajnik Box !»8; Mihael Centiič, blagajnik. Seja V^o pno nedeljo v mesecu.
Ii-nsfvo *-Zvi-ti br:itj< i. <> Cairett. l'a. Anton Istettič, predsednik, | U. n u i' • la "lik. Bo* 227. Jakob Štrucelj. bhigajnik. Box 227. Seja vsako 1 prvi in <ifi o v tnese«-u.
1	i ,-\t» "Jed nost ~t. 7. Cl a rid,are. Pa. Mart. Bratkovič, predsednik, P-< : ; V iio : Pi'vtnr. tajnik. Bo* 315; Ivan Rozman, blagajnik, Box' 392. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
[iiaštvo "Planinski raj" št. H Primero. Colo. Josip Galin, pred-' .	J4; Mihael Krivee, tajnik. Box 324; Frank Slanovič, blagaj-
Pox 324 Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu . . Društvo "Zavedni Stajerc" št. 9 Johnstown, Pa. Martin Zupane, j '1 ■ <■	Fiai.k Span, t i j i. i k. 2i»5 Baron Ave.; Georg Kos, blagajnik,
."i .M ll'i.ol St. S. j a \-i.ivO zadnjo nedeljo v mesecu pri sobratu F. Volčku kloielhille. Pa	*
O) i Št\o "Jasi.a Poljana " št. 10 Brownfield, Pa., Urban Picelj pred-'•' d '.. l i ii i .*> Lic.iio.it Furnace. Pa., Ivan Gorše tajnik, Box 58 Brown-f • P'., Ivau Stritar blagajnik, Box G Brownfield,Pa. Seja vsako prvo nedi Ijo v mesecu pri sobratu Ivan Stritar.
!'| -Mn Zai ja Svobode" št. 11 Dunlo, Pa. Louis Bavdek. pre I-... Ho> 1: K a:ik Klau--ič. tajnik, IJox 101; Frank Doles, blagajnik, i Box v! M Seja ».»ko pivo nedeljo v mesecu na Dunlo, Pa.
I> >1*1 »o "Di iiiea" št. 12 lleilwood, Pa. Jurij Stupič, predsednik, B. ' :: Frank Ar. louir. tajnik. Box 27; Josip Glorjns, blagajnik, Box 88.! S- \ -*ke prvo nrib ljn v mcsccu.
' " ^« -'d«;.' štev. It. I?a_--al v. Pa. Anton Tome, {»red- j 1	1 P N" 1- Lat! .We, i*a., liox 146; Ivan Arh, tajnik, Rx. 45;
a ■< \ . i. ' . it;, ji k H«*-letter Pa. Seja \saku dra^ro nedeljo v j 11 •*' P« stdMa'u Iv.iiim Arhn v J>uu'_:aley, Pa.
'"' xu "M' d.m i. 11 Orient. Pa. Anton Korbar, pre hodnik, '	' Matb. M :■ ; r, tajnik, box -11 Fu'ontow n, Pa. Frank Grame.
"	1	b'<p,i'l.e, Pa. Sija vsak u drugo nedeljo v mesecu v
1'ntii itoWTi, p«.,
' " w»	" >t. 15 S.»pris. Cob.. Ivan T"d*>\ ič, predsednik, box i
' ■ l; ih. Box 12H; Ivan Dornšrk. blagajnik. Box 1 53. Se,:;« vsako pi \ o ne b Ijo v mesecu v Piedmont. Colo.
11 1 ,Vo "f: •	s:. Ki v Buxton, low t. Ivan Capuder. Box 23,
J"1' d • Ivan I m |. ič, |i„v 21« tajnik; Ig. Ceglar, Box 800 blagajnik;' Se,; "... prvo ... b jo \ mesecu pri -obratu Vineenen Ilecber, 1! E. No.L :	O '' Zora št. 17 Akron. Mich. Gašper V< ik. predsednik, Box
' rej Volk, 1.1 jI ik, Bex 88; Frank Plisek, blagajnik, R. F. D. 4 Bok 7; Seja van k o prvo nedeljo v mesecu.
Društvo "Zvon" št. iS Braddock, Pa. Louis Gutman, Linhard, Pa j P" od '■< ; Josip 0-jak. Ill Woo«i Way Braddock. Pa. tajnik; Ivan Ne i, I c Crec! ,Pa., Box 840, blagajnik. Seja vsako prvo nedeljo v
1 - io "Z.:rrui i Slovene«-" -t. 10 Carona, Kans. Frank Znan-;
•	I" '» pred -i -d it i k ; Ivan Wosel. Box 82 tajnik; Rudolf Pehar, Bor 1 i. >di. rajnik Seja vsako drugo nedeljo v T. Markov tč dvorani.
-ivo "Nj.i.i šiev. 20. Huntington, Ark........... predsednik, i
... ..: Martin Puee'j. lajiik. Box 17; Josip Jerman, blagajirk, Box: 12'. i ako pi ... ne.le ju v niftiru v delavski dvorani Huntington, Ark.
> t\o "Sokol" i. 21 West Mineral, Kans. Ivan Goršek, I	l'o\ t -i i: Ivau Ibiii-tr. tajnik. Ik»x 485; Ivan Kukee, blagaj-
nik \ 4H7; \-i i ui Slone City, Seja vsako četrto nedeljo v meseeu na F.*«' Mineral. Kansas. >>ri siduatu Spajser.
Društvo "Od boja do zmage" ii. 22 La Salle, IM. Frank Sajevič. j pr< d - < I ik. R. F. D. 24 Box 5.3; I^nac Jordan, tajnik, !t. F. D. 24 Box 32;
i Ijoui- Gi-c.ror. ič. blagajnik, R. F. D. 24 Box 32; Seja vsako prvo nedeljo)
v :».«-««>u ji i i soliral u Ig. Turk v ( raketville, III.
D .št o "Slovenski bratje" St. 23 Coketnwn, W. Va.	Frank Kocjan.
Ppr»-<,	L. Box lil2, Thomas, W. Va.; Frank Bartolj.	tajnik. Box 55 j
■	Co i' W Va.; J os. Core, blagajnik, Box 204 Thomas *W.	Va. Seja vsako Čet 11" mdc'jo v meaeea v Coketon W. Va.
t i.i-no "Ilirija" št. 24. Isflin. Pa........... predsednik, .......|
1	ni,, tajnik. Box 171; Ivan Prednik, blagajnik, Box 174. Seja vsako
pr « n-Nl-l jo v meseeu.
Di -i <j "Delavec" St. 25 R.>ek Spring«, Wyo. Ivan Hafner, pred-
■	•»di l t 112; Martin Slebir, tajnik. Box 563; Ivan Lebar, blagajnik, j L S: 112. Seja v*ako prvo nedeljo v meseeu.
s m s o "JSmajuica" 4t. 26 Export, Pa. Anton HrifJar, predsednik,:
I
i-	j	...JfHfeb	.	. w
. . - | jbax 18: Lt»«i- Zupančič, tajnik, box 45.»; Anton Martinši4, blaga3»tik„box <
, 12 j. Seja vsako prvo net-dljo v meseeu.
Društvo "Mirol.iub" .št. 27 DiamontvHle. Wyo.. Ivan .Oradišnik. i predse h.ik, Box 77; Frank Iloinan, tajnik, Box 35; Josip 1'enea, blagajnik. , lio.v i J. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu opoldne pri sobratu Josipu Penca.
Društvo "Habsburški sinovi" št. 28 v So. Brownsville, Pa. Jak. Frank, predsednik, Box 518; Jakob Geržina. tajnik. Box 309; Frank Kališ, bla- j i sajuik, Box 518. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na Lini, P».
Društvo "Jutranja zarja" št. 29 Meadaw Lands, Pa. Josip Bizjak, ! predsednik. Box 253; Nikola Černel, tajnik, Box 1G5; Anton Mezek, bla- j rajnik. Box 4; Seja vsako prvo nedeljo v mcpeeu na Meadow Lands, Pa.
Draš»vo."Trpin" št. 30 Curranville. Kans. Anton Gorene, prenlsed- | nik. box 154: Frank Maikele, tajnik, R. R. 8 I*ittsbuig, Kans; Jakob 1 Stcu 'Va, blagajnik Box 111 Vale. Kans. Seja vsako prvo ne leljo v mesecu.
Društvo r Sloga" Št. 31 Delagua, Colo. I\*an Požar, predsednik, Box i 131; Valentin Sajn, tajnik. Box 81; Anton Fatur, blagajnik, Box 81. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani D?la^ua, Colo.
Društvo "Zeleni vrt" št. 32 Palisades, Colo. Josip Volk, predsednik, Box 224; Petri- Benedik. tajnik. Box .">80; Jernej Benedict, blagajnik. Box 205. Seja vsako prvo nedeljo v meseeu pri sobratu Josip Volk, Palisades, Colo.
l>ru-štvo ."Slovenska zastava" Št. 33 Jenny Lind, Ark. Louis Grilc, ipred.-eduik. Box 8t>; Martin Tomazin, Box 114, tajnik; Matevž Bokal, blagajnik Box 13. Seja vsako prvo nedeljo v meseeu, Jenny Lind, Ark.
Društvo "Edinost" št 34 Yukon, Pa. Mihael Mačkovšek, predsednik; Anttri Laurič. tajnik. Box 8; Anton Golobič, blagajnik. Seja vsako prvo nedtljo v meseca na Yukon. Pa.
Društvo "P. P. Planinski raj" št. 35 Lorain. Ohio. Frank Justin, pr^d-seduik. 1704 E 2« St.: Josip Vle. tajnik, 1724 E 29 St.; Matija Bombač, blagajnik !(><!!) E 33 St. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani g. A. Viranta. 1700 E 28 St. Lorain. Ohio.
Društvo "Zdrnžitelj" -t. .'Wi S«i. Fork. Pa. Ivan uerenčin, predsednik, Ih.x 71.*»: Ivan Suliadolni-k, tajni-k, 1k.x 27;{; TornaJč Čubek blagajnik, box sib Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v South Fork. Pa.	%
Društvo "Ljubljana" št. o7. Barl>erton. Ohio................ predsednik; Ant. Luzar. tajnik. Van St. 525; Jos. Trolia. blagaj. Sender St. 180. ! S.jj vsako prvo nedeljo v n.i-secu A'osler Ave. 8<>9. West Barberton. Ohio.
Društvo "DoJjri Bratje" št. 38 Bridgeport, Ohio. Martin Potnik, pred- I -ednd". lb.x 22'; Frank (iunn. tajnik. Box 722: Ivan Gričar, blagajnik. Box 22"). Seja vsako prvo nT-del.jo v mesecu dopol lue v Bovdsville v Briilge-' port. Ohio.
Dmtitvo "Sokol" št. o0 Neffs. Ohio. Blaž Taučar. predsednik, Box i:;. Neffs. Oblo.: Josip Domač, tajnik, box u. Steel. Ohio.: Vencel Pum pa, obm-lil ik. box 13. Neffs. O-hio. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. ti doivd.lne v dvorani ^Irs. Dtmač.	- j
Društvo "Orel" št. 40 West Newton. Pa. Josip Zupančič, predsednik, r.o>; 1«C: Louis Jakoeh. tajnik, R. Box 1GC; Josip Zorka, blagajnik. Box IbC. Seja vsako prvo ne lelio v mesecu pri sobratu Josipu Zupančiču, West j Newton. Pa.
Društvo "Jutranja Zvezda" št. 41 Cleveland, Ohio. William Si 11 ar. predsednik, 3019 E 81 St.: Jernej Leveč. tajni<k. 8200 Marble Ave.; Josip Marinčič. blagajnik. SI08 Marble Ave. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu T it . 1 1 i f.not 1 ne v dvorani Anton Tomazin. Marble Ave.
SVETIN0VA METKA.
Smsal Josip Stritar.
L
Des ta maša v župni cerkvi v Btdi vasi je minila. Še buči veliki zvon, ko se začne skozi velika cerkvena vrata valiti pobožna množica. Najprej, to se ve da. vsuje se ljuba mladina iz župne in drugih vasi; in sicer prvi dečki, ki se med mnogimi šalami m norčijami veselo razgube po vasi. vsak proti svojemu domu. Za nj mi -e vrste [ki velikosti mladeniči, katerih eni. namreč mlajši, mirno domov gr do, drugi pa. starejši, ustavljajo se na širokem prostoru pred cerkvijo. šolo in župno hišo. in sicer na de--ni strani pred šolo. zakaj na levi se . leni zbirajo možje, ki proti cerkvi nazaj obrnjeni, tlačijo in prižigajo svoje pipe t r med mnogimi sitno umnimi pogovori < akajo, kaj bo dane- klical b rič. <M Sile. lako se je jiamieč dejalo staremu biričn. to so pač vcileli. .te bode jim prišlo nič (Iomega; - svojim h rep-čim gl a son^ bode pa sj»et "na znanje dajal": do ketla j se morajo davki prinesti; da hode treba zopet cesto nasipa t i. ali pa. da se bode temu ali t mu prodajalo zemljišče, ker ni mogel plačati davka, lies kmalu pr.de Sila. srnr mož kratke postave in širokih pSeč, z dolgo krivo sabljo na širokem jermenu. ki s - me je skoraj vlačila po tleh. Zavihti se na zid. ki opasuje cerkev, vzame zvezek ])isem izpod pazduhe, razgrne jih pot'-asi in gleda srepo valje. akoravno ve \>e iz glav.-, in š<-celo brati ne zna, če smemo verjel", porednim paglavcem, ki trdijo, da še velikokrat pisma naroI>e drži. Z<la,j se odkašlja, ostro pogb.-da okrog, če ga vse pusluša. nabere sape, kolikor je niore, ter zakiiči. kakor i>etelin: (>d cesarske kraljevske komisij? int.
V tem, ko možje poslušajo svoje dolžnosti, kati-rc jim naklada Sila. stoje njim naspioti njih mladeniči, ki <c ne smejo š» mešati v zbor modrih mož, in se jim tudi zato ni treba pečati, kaj Sila govori — ter ogledujejo dekleta, ki sramežljivo gredo pred njimi. Akoravno pa v tla pob šajo oči, kakor jiii matere uče, ne hotel bi vendar slaviti, da ni spoznala j vsaka svojega izmed gledalcev.
Svetinova Metka! Svetinova M; t-kn ! Ta alas se hipoma zbudi med na-, vziM-imi mladeniči in gre od ust do i. s t. \*se iM*-i se obrnejo v dve dekleti, j ki gr -sta bolj nu^l zadnjimi iz cerkve. Desna ima kakih 1« do 17 let; o prvem pogledu se spozna, <la so na 'njo obrnjene vse oči. dasi je njena družica tudi prav zalo dekle.
Metka je bolj majhne nego velike postave in šibke rasti. Nenavadno j belo obličje in drobne ročice kažejo, da ni vajena težkega dela na polj«. |Četudi j? opravljena, kakor druga
dekleta, vendar ji vse nekako drugače stoji, tako da je videti vsa nekako gosposka. Zlasti pa nosi belo; peč o rahlo pod bfado zavezano tako. | da se ji vidijo od spredaj lepi. gosti, č mor javi lasje. O njeni lepoti je bilo daleč okrog samo ima misel, samo en glas: Ni je lepše ]>od Ikdovaškim zvonom, nego j ■ Svetinova Metka, in mnogemu mladeniču je na skrivnem j srce gorelo za njo.
Kakor pa lepota, tako je bila sploh i znana tudi Metkina poštenost in sramežljivost. Akoravno je bila prijazna z vsakim človekom, vendar ni s • j mogel ponašati nobeden, tudi najlep- ! ši in najbogatejši ne. da hi bil kedaj dobi! posebno dobro besedo ali prija-i7.en pogled od Svetinov? Metke, tako j da so ji očitali nekateri, da je tr-, ;dega ali še celo prevzetnega srca. Zato so se bili nazadnje navadili mlade-j [niči. da so jo gl. dali z veseljem, ka-| kor lepo rožo, ograjeno s trnovim plotom, mimo, brez poželenja! j Ali si videla Dorčeta, Metka? — | vpraša Marijaniea svojo družico, ko |sta bili že med zadnjimi hišami župne I vasi. — Kako je zrastel in kako wp 'mladenič j > zdaj! Pa tudi jako moški ; se vede. Pa kaj se bo menil tak lep, j bogat gospod zji nas kmečka dekleta. | ko bi bile še tako lepe. kakor si ti., [Metka. On ima dovolj imenitnih 'mestnih gospodičia. ki so lepe in Šu-j me v dragih svilnatih krilih. O pač; srečna, katera bode enkrat njega svojega imenovala! Ali ni rt s, Me.tka.'t — Pa kaj ti je ihui s, da si tako tiifa j in zamišljena? Glej, kako si bleda! In zdi se in;, da imaš objokane oči. ! Povej, kaj ti je. Metka? —
O nič, nič! Soparna vročina, mi-! slim, v cerkvi me je prevzela, takoj i ila nii je bilo skoraj slabo; zdaj pa j že bolje, ko svi v čistem zraku, in j skoraj mi lx>de popofhem dobro. , V tem s«a bili naši prijateljici za-j | pustili vas. Kolovozni j»ot tik gozda na iThsni strani ju je peljal po prijazni dolini, po kateri je tek;d potok,! /. vrbami in .fHŠahii na obeh straneh. I Bil je lep poleten dan. Z neba, ja»-| nega. kakor ribje oko, je pripekalo jsolnee. Tiho in mirno je bilo vse i okrog in okrog. Tiči, ki so malo prej; še z veselim žvrgolenjem iskali si i južiu tičali so tiho skriti j»o drevju j in grmovju. Dr?vje samo je bilo, ka-j | kor bi dremalo; genilo ni s peresom, j semtertja zašnmi pred Metko in Marijanieo kak martinček, ki je ob potu na kamenu ležeč kakor mrtev I se grel na solncn. Ko pa začuti sto-j pinje, švigne bpskoma v bližnje grmovje. Bilo je, kakor bi ves svet ho-I tel govoriti: Danes j? gospodov dan! j Kaj takega sta morali misliti tudi de-j [klici, ker molče in zamišljeni sta PR bvojim potom, kakor hi m bali s kako J
d-e?edo drami t i sveti, praznični mir! Zdaj zazvoni poldne veliki zvon v župni cerkvi, iu nj •mu oilgovarjajo zajH>red«jma manjši p<> podružnicah. Metka in Marijaniea se prekrižata in tiho molita.
Ko prideta čez nekoliko časa do znamenja ua razpotju, Marijaniea j poda roko ^voji prijateljici: Z Bogom. Metka, in pa pozdravi Toneta! S temi besedami krene na desno. ! Metka pa gre mimo znamenja dalje ! ravno po tisti poti. malo navzdol, po j prijaznem brezjiči. Komaj pa je>tu-, l ila nekaj stopinj, zavije v stran od ;poti na zeleno trato, okrog in okrog z drevjem in grmovjem ograjeno. Tu pod drevesom se zgrudi na tla, pokrije 7. obema rokama obraz, začne strašno iliteti in nazaduje se zjoka j na glas. Potok vročih solz. ki jih je dolgo zadrževala, ulije se ji po bi -| dih licih.
Moj Bog, m«»j Bog, zdihuje. le enega samega pogleda ni imel zame! Ni me ljubil, o ni me ljubil nikoli! Kako jbi m:« bil mogel sieer tako hitro jKiza-jbiti? In jaz s:rota mislim nanj nbč in dan!
■In še huje joka in zdihuje. še obil-neje ji I ijo solze iz oči.
Cez nekaj Časa, ko so ji solze nekoliko polajSale in ohladile srčno bolečino, vstane naglo, obriše z belo ruto oči in obraz ter se napoti zopei i proti domu.
Pri prelazu, kjer je konec gozda in .se začenjajo vrt je z gredicami in sadnim drevjem, čaka jo /.• zvesti hišni čuvaj, stari Sultan. Ko se prikaže ; Metka iz gozda, kakor blisk plane (kvišku in jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo pa bolj podobno tuljenju) i.i neumnim skakanjem. A!i ian s nima mlada gospodinja očesa za njegovo okorno dobrikanje in pri-'lizovs.nje. in skoraj nejevoljno se ira brani, ko se sjienja po nji.
Kaj mora pač to bi:i.' Kaj. takega se ni še u koli zgodilo zvestemu staremu prijatelju! Žalostno pob'si lip in ušesa in gre ves jnibit pred njo. in (kar se tudi >e ui zgodilo nikoli) ko prideta do hiše. pozabi z veselim lajanjem naznaniti njen prihod. Mimo le ž-' pred prag iu /. milini pogledom zre zn mlado gospodinjo, ki stopa v vežo.
Dober dan! pozdravi-AIetka v hišo .-topivši mater, ki za mizo sedeč bere iz si are |M»božin* knjig"«. — Bog ga I daj! odgovori mat*, sname naočnike! z nosa. položi jih skrbno v knjigo za znamenje, kje je nehala, zapre knji-i uo ter jo jioloži na staro mesto na ; iioli< o.
Danes dolgo lin,lis od maše; Tone j 1 že dolgo doma. Le hitro se razpravi; južina bo zdaj na mizi!
Na to gre mati prel ognjišče, juži-no iz peči jemat. mati pa v stransko sobo. kjer sleče lejsi praznično obleko in obleče malo bolj delavniško. kakor je spodobno v nedeljo popoldne. y tem pride Tone, M^tikin brat. lep mladenič, visoke, krepke postave, resnega. pa vendar prijaznega obraza.
Tudi Sultan j« bil že prišel v bI5o. in maček, ki je ležal vse dopoldne len na peči, se zbudi, ko zasliši žlice in skeldo. Na pol nrže se plazi, rep kvišku držeč, proti mizi; gred11 se leno podrgne ob stolovo nogo in tiho zannjavka.
Tako je bila zbrana družina pri
; i
južiiii^ uiaii. Tone iu Metka za mizo. Sultan i»a p.. t mizo r. mačkom, s kali lini sta bila dvlenila ]io dolgem -jviašiv« iirr in prijaznost. Midva pa. ^tragi bralec." pustiva ji'i pri južitii. jiojdiva ven i i «»/.riva -e malo okrog!
\ asica Svetiuovo, ki nima ve - nego šiiri hiš', -loji na prijazni ;u !:oi-jmu. ki se naslanja proti jn;in na -ji h^-ib, p.. katerem <:::.» spremljanj Metko, domov grcdoeo j/. -:up.ie e - . iSpoilaj poil hišami so vrtovi - -ad-i nim drevjem i«i gredami: jiotem si ;počez njive začno in drž,- notri do ravnine. Ker so obdelane z mnog-.-; vrstnimi sadeži, videt i su oil daleč, kakor različni pasovi, ki' oklepajo j griček. \ sredi med njivami dr/i pot od hiš notri doli do ravnega polja. Poil grič: m j,a malo na levo od poti . vrvra bi-ter siudenec i/.pod skalovja. na po! jmkritega z zelenim grmovjem. I rilo, kakor bi se mu mudilo j napajat cvetlice in travo na polju. 1 mrmraje skače po belem kan: -nju j sredi ravnine. Kmalu pa m i v zame mlado življenje p.,tok. ki i«-' po dol-
fgem po poi ju. i:i katerega, r--niti ,:i
i
ne širok lie globok, imenujejo Veliko •
vodo.
Ravnina p<< ! gričem. sp!(,!i Polje inn <n ana. po kateri teče Velika • a. i »o'ga dobre }wd ure in komaj "'t:' 'ie š	Proti večera jo sk«»-
' o j .- podirogn opasuje hribovje s,. ■ ii. .-.ji : na lev i proti jugu stoji
.<e:-ev n_:e zelen h:ibč»k z ;-elim gra-ičet.i. katerega ljudje sp!t»'i «am»» ■'•tal imenujejo. dnu zadaj višj* gore d 111:11 o jHi]>olnoma zapirajo «nl t»
stra : i.
P''' i ! ■ -.<■ i je dolinica malo širni. N.i c.iem izmed gričev, ki od te -tra i zapiraj i doli ,o. sloji bela cerkvica. .n'spt oti gradu tui onem koncu.
Dragi 1| ali"-. j(. kraj. kjer s- je g«« i.o. tiar ti mislim povedati v teh i-'ica!i. Ko bi ileja!. da
Dežela kra	ninia lep *g« kraja,
!: lil bi pre ve -: toliko pa smem r či. i',i ta ioaj :n.a nekaj poselnio prijaznega. i.i .a leiam -e. da tudi li bi se
(Dalje prihodn-ič »
RED STAR LINE.
Plovltba med rS'i^w Yorkom »n Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih paruikov / brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18,694 ton t ^y^fLjt^^peJ^	1 185 ton | ?
FINLAND J^B^^^^^S^^&r VADuRLAND 12,185 ton	——	12.018
W Kratka in a.lobna pot za potnika v Avstrijo, oa'Ogrdko, Slovensko, Krvawko in Galicijo, kajti med Antwcrpom in imenov*f.i/»-i il^želtmi je dvojna direktna x«-leznišba zve^a.
Posebno sa še skrbi xa ndolmosl poioi<ov rnedkrovja." Trejti razred olistor « malih kabin ra 2, 4, 6 in 6 potnikov
Za nadaljne informacije, cene m v«»žne listke obrniti ne je na.
REU STAR LliNE.
NNKW YO«kV	%	205 M-Dcrmo« Ar.
«tW YUHKI	»AjjUNGTON, D. C.	WtNNtPEG. MAN*
5.treer«	219 St. Charlc* Streef.	319 C«»rv 3rr«*>
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN f^ANC^SCO CAl
se7^Iawas„ 9o^h easiar«-
nvBNCl IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-■ . iN A J VEČ JT IN NA .TC EN E J ST SLOV ENS KI DNEVNIK!
^-iT'" •TI™ I; i.	II	H	n
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je isti, katerega zmožnost ir. izkušenost ar zdravljenju Va*n GARANTIRA, da Vas zan ore v tratkem čaf-u PT p hitro, u.-pešno in popolnoma ozdjaviti. Že v»" kot =.	t	letno ura lovanje kot glavni zdravnik in tavnatelj na =
SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU U NEW Y0RK-U
'/ V'am j1' dosti jasen <Iokaz, da je na5 slavni evetovnoznani
Dr. J. E. THOMPSON	|"<
_ NAJBOLJoI ZDRAVNIK, kateremu jp via!;* b-jlpz/ n dobro poznana in kateri im» do- ' 1
—	polno izku-šeoušt v zdravljenja vaih bolezni.	—
NInTE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE 150LEZNI. kat-ro bi « Dr. Thompson n* upat
v Tiaj k raj šem času p iptilnuma Ozdraviti.
ON VAM JAMČI, ila vas bode gotovo^ uspešno ozdravil in ako bokhate nai ai bode za
—	katerikoli akutni, ali zasta.r>-".i nutrxini ali zunanji bolfzni. On je dokazal, na sburu od — več B'otin zdravuiKov, da lahko bolnika ozdraviue Ja ^.-tos^br.o pr*-a!esia ; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pUmu, a"ko pr"tn je bolnik oil njejca še tako odaljen.
Ako ate torej bolni, aTi ako Vaa dnici zdravniki ni.viir.r Rli ozdraviti, ter želite v kratkem ozdraviti, poverite mu svojo bolezen, in jo ohtirno opišite, ter
—	piamo na to po. ljite edino le na :
Slovensko ZJra. Učc
»It. J. K. THOMPSON, 312 IV. STIli St., NEW YORK. j
Avstro« Amerikanska črta
v
[preje bratje Cosulich j
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate, ^ • " J
/
Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cene vožnih listov iz New Yorka za IiL razred so
nWTA	a o
Vai spodaj navedeni novi parobro- ...............—........................—	»iio CC
41 na dva vijaka imajobrta-	L JU BL J ANK........... ....____................	°s r>n
fceni brjtojav:	............... ..
REK S............. .	qQ nn
iUOB. laura, ............................................................................................38*°°
'	ZAGREBA................................................................................3i>90
4AKTBHA WABHIHUT09	^ ,	, -
XEQBHTIH A.	KAKLOYO^...................,...............39.2«
OCEANIA.	D' BASMD
TRSTA sli UEKK..........................«60.00 do 66.0 i
PHELPS BROS. & CO., Gen. »Agenti. 2 Washington St, Nevr York/