Narodna in univerzitetna knjižnica
_ v Ljubljani _

140156


kA

za

. aCiUi
drugi klas

malih šol na kmetih.

VeJja nezvezano 14 Kr. sr.

Zvezano v usnjatem herbtu 19 Kr. sr.

— - 5 -« v •»»-

la lluiiaju, 18513.

V zalogi ces. kralj, bukvarnice za šolske bukve
pri sv. Ani v Janezovih ulicah.

140156

>\  4o

V javnih šolah se smejo, ako ministerstvo uka
i bogošastja izjema ne dovoli, samo predpi¬
sane , z Štempelnom šolsko - knižnega prodaja
zaznamovane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje
biti, kakor je na pervem listu postavljeno.

7

Šolske postave za ljudske šole.

I, Za vedenje pred šolo.

1. Otroci! svojo šolsko pripravo imejte zmi-
raj lepo zloženo in pripravljeno; nič na nji ne
spridite, in snažno jo varujte.

2» Ne jemljite je nikoli več v šolo, kakor
kolikor je za vsako učenje potrebujete. Noži in linirji
se brez očitnega privoljenja učenikovega ne smejo
v šolo nositi.

3. Preden greste z domi, preglejte, ali je vaša
obleka snažna. Obraz, roke in noge si umijte, nohte
porežite, lase lepo poravnajte. Tudi potrebo opra¬
vite poprej.

4. Če zavoljo kake bolezni ali zavoljo kakega
drugega pravega zaderžka ne morete v šolo iti,
prosite, da se učenikom na znanje da.

5. O pravem času pojdite z domi, in po poti

v šolo se ne zaderžujte, da o pravem Času pri¬
dete. Ojstro vam je prepovedano se na takih krajih
zaderževati ali še celo razgrajati, kjer se ljudje
shajajo. ...

0. Tiho in pametno hodite. Pozdravite se, ka¬
dar se na poti snidete. Ce greste od daleč, zberite
se fantje s fanti in dekleta z dekleti.

7. Kadar do šole pridete, otrebite si blato ali
sneg s čevljev, sneg otresite tudi s klobukov in
plajšev.

8. Pozdravite jih, kteri vas v šoli srečajo.

4

9. Ne zaderžujte se pred šolo ali v šoli; poj¬
dite vselej naravnost v učilnico.

10. Kdor prepozno pride, mora učeniku res¬
nično zaderžek povedati. Gorje mu, kteri si hoče
z lažmi pomagati. Vsaka laž se ojstro kaštiga,

II. Za vedenje v šoli.

1. Kadar v učilnico stopite, se učeniku ali
uČenici lepo priklonite. Ako jim imate kaj pove¬
dati, povejte. Pozdravite po tem tudi druge učence
in učenke.

2, Svoje plajše, klobuke, kape, poveršne su¬
knje« Štorje ali omrele, kernirje i. t. d. na svoj
kraj položite, tako da jih morete hitro v roke vzeti.

8. Po zimi ne hodite na ravnost k peči, po
letu ne k Štirni ne na okna, ampak vselej na
svoje odkazano mesto.

4. Ne bodite si nevošljivi zavoljo sprednjega
mesta, ker se po pridnosti in po lepem vedenju deli.
Skerbite s tem perve mesta zaslužiti.

5. Svojo šolsko pripravo položite, preden se
uk prične, na polico pod klop.

6. Tiho in mirno Čakajte začetka uka. Pri¬
pravljajte se zanj. Mislite poprej, postavim, kaj bi
vtegnili biti uprašani, ali pa tiho berite iz kakih
Šolskih bukev.

7. O molitvi pred ukom ustanite, roke gor
deržite, in lepo molite, kar se vam naprej moli.

8. Po molitvi le tisto od priprave v roke vze¬
mite, česar vam je vselej za uk treba,

9. Med ukom vselej po koncu sedite, in der¬
žite roke, če ne pišete, ravno pred seboj na
klopi.

10 . Oči in ušesa naj bodo v učenika ober-
njene* Vsakikrat storite, kar se vain zapove, radi
in na tanko. Pokoršina je lastnost, ki jo mora
ysak učenec imeti.

5

11. Ktere brati ali odgovarjati pokličejo,
naj ustanejo, in se lepo ustopijo.

12. Kteri bi radi brali, odgovorili ali kaj upra-
šali, smejo to le spodobno z vzdignjeno roko po¬
kazati.

13. Kteri so k mizi ali k tabli poklicani, naj
tako gredo iz klopi, da drugih po nepotrebnem ne
motijo, ravno tako naj gredo spet na svoje mesto,
kadar drugej nimajo več opraviti. Kteri zravno
njih sedijo, se morajo radi umakniti.

14. Ne smete si nagajati, si oblačil, bu¬
kev, pisem i. t. d. nikakor ne spridovati.

15. Ne smete se pomenati, si ne všeptavati ali
za drugimi govoriti, tudi se ne ozirati, z rokami
igrati, z nogami ne derzati ali mahati, ne po klopeh
hoditi, brez pripušenja ne iz svojega mesta hoditi,
ne po svoji volji zdaj stati, zdaj sedeti, klopi ali
sedežev v njih ne premenjevati.

16. 0 nauku ne smete nič jesti, tudi ne
jedil kazati, ne piti prositi. Kterim se kosilo s sebo
da, ker so daleč doma, naj ga, kadar v učilnico
pridejo, na mestu hranijo, ki ga učenik pokažejo.

17. Brez sile ne smete na straniše hoditi; pa tudi
ne nanj prositi, preden tisti nazaj ne pride, ki mu
je bilo pred dovoljeno.

18. Komur je dovoljeno na straniše iti, ga ne sme
umazati ali počerkati. Ce umazanega najde, naj
precej pove. Ne sme dalje zunaj biti, kakor kolikor
mu je treba, in zunaj straniša na nobenem kraju ali
kotu svoje potrebe opravljati.

19. Nobene naj manjše stvari sine smete skri¬
vaj jemati, pa brez pripušenja si eden drugemu
tudi ne ničesa posojevati, zastonj dajati, prodajati ali
premenjevati.

20. V šoli vam zročenih bukev, pisem,
številskih tablic, linirjev, čertalnic ali rajscajga,
občertov ali cajhning, podobnic ali modlov, po-
zemljine ali naturalij brez pripušenja ne smete

6

domu jemati. NiČesa ne spridite in ne popačite; ta
bi bilo nehvaležno.

21. Ne poškodujte in ne mažite nikakor klopi,
miz, stolov, oken, vrat, stene in kaj takega.

22. Ne mečite koscov papirja, spridenih pe¬
res ali kaj druzega pod klopi.

23. Med sebo bodite mirni in prijazni, postrež-
ljivi in priljudni! varujte se gerdega, neporednega
vedenja.

24. Kadar drugi učeniki ali uČenice, ki se
pri učenju verstijo, v učilnico pridejo, ali Če se
šolski oglednik, fajmošter ali duhovni učenik,
grajšinski gospod ali kdo drugi imeniten pokažejo;
ustanite, od učenika ali učenice opomnjeni se
priklonite, in tako dolgo lepo stojte, dokler se
vam ne reče sesti.

2&. Ko je uk končan, orodje spet pospravite,
in pred se na klop položitp.

26. Kadar se imenik ali katalog bere, odgovo¬
rite, ko se vaše ime pokliče, dosti glasno: Tukaj.

27. O molitvi po šoli tako storite, kakor
pred šolo.

28. Ko'se molitev konča, vzemite svoje orodje,
pojdite z versto iz klopi, kakor se vam vselej ukaže,
vzemite spravljene plajše, klobuke, kape i. t. d. n slo¬
pi te se, kakor vam učenik ali učenica rekd, po
dva in dva v versto, da greste, in kadar mimo njih
greste, se jim priklanjajte, in pustite se peljati z
versto in tiho do pred šole.

29. Če se gre po štengah ali Čez ktere Sta-
ble, hodite počasi in varno, da kdo ne pade.

30. Če imajo kteri zmed vas učeniku ali
uČenici kaj povedati ali potožiti ali pri njih kaj
drugega storiti, naj store, preden se iz učilnice gre.

III. Za vedenje v cerkvi.

1. Ktere učenik pred ukom v cerkev pe¬
ljejo, tisti naj orodje tičas v klopeh popuste; Če

— 7 —

pa še le po uku v cerkev gredo, naj ga s seboj
vzamejo.

2. Po dva in dva, in kjer je Šola namešana,
naj najprej fantje, za njimi pa dekleta tiho, mirno,
lepo v cerkev gredo, se ondi na odmenjene mesta
ustopijo, in med službo božje stojč ali klečč, ka¬
kor se jim ukaže, pobožno in pristojno molijo
ali pojejo: po opravilu pa spet po pervem redu iz
cerkve odidejo.

3. Zberite se ob nedeljah in praznikih o pravem

Času v cerkvi na odmenjenih mestih, pri nauku
zvesto poslušajte, in pri molitvah pobožno in
lepo molite. *

4. Pri zedinjenem petju in pri molitvah ne
vpijte, pri očitnih obhodih ali procesijah se reda
deržite, in molite ali pojte po napeljevanju gospoda
fajmostra ali duhovnega učenika.

5. Ravno tako delajte pri obhajilih in pogrebih,
kadar jih spremljate.

6. Kteri ob nedeljah popoldanski nauk obisku¬
jejo, naj se, kjerkoli je mogoče, v učilnici shajajo,
po dva in dva tiho in lepo v cerkev hodijo, in na
svojih mestih nauk zvesto poslušajo.

7. Tako naj se tudi, kteri gredo ob odmenjenih
dneh k spovedi in k svetemu obhajilu, kjer je mo¬
goče, pred v učilnici zberejo, od tod po dva in
dva v cerkev gredo, se spodobno zaderže, in po
tem tiho ino mirno domu vernejo.

8. Zaderžite se v cerkvah in v vseh svetih
krajih spodobno in pobožno. Ne ozirajte, ne pre¬
hajajte se prešerno, ne jemljite nobene igrače
s seboj, ampak molitvene ali pesemske bukvice.
Skerbite ogibati se vse stiske, in pojdite, kadar¬
koli je mogoče, po dokončani božji službi pred
odrašenimi, naj pred fantje, potlej dekleta.

8

IV. Za vedenje zunaj cerkve in šole.

1. Zaderžite se ob nedeljah in praznikih, v
cerkev grede, pametno in spodobno. Ravno tako
tudi domu grede.

2. Ne mudite se pred cerkvijo, Če se tudi
božja služba še ni začela. Se manj se smete tam
igrati. Ne hodite brez dovoljenja v zvonik ali turen,
ne lazite na zid, ki je okoli cerkve, ne praskajte
po zidu, ne pišite in ne čerkajte nanj.

3. Kadar vas zverstene iz cerkve ali šole pe¬
ljejo, hod te v tem redu, dokler je mogoče. Ne
smete se tedaj pred šolo muditi, in ondi ali pri dru¬
gih hišah ali na kterem drugem očitnem kraju svoje
potrebe opravljati, ne vsaksebi tekati, ampak tiho
in pametno domu hodite.

4. Ne očitajte tistim po poti, kteri so bili izmed
vas v šoli svarjeni, kregani ali strahovani, ne
pesmehujte se jim zato, in ne pravite drugim. Ne
zmerjajte eden drugega, ne dajajte si gerdih imen,
ne zaničujte eden drugega zavoljo slabejše glave ali
telesnih nadlog.

5. Ne bodite po cestah in potih in nikjer niko¬
mur nadležni, ne praskajte nikjer zida ali plank,
ne oškodovajte ničesa pri hišah, pohišju, pletih,
zelenjavah, drevesih, travnikih, njivah i. t, d.

6. Ne jemljite nikomur ničesa, varujte se zmi-
kati ptujega sadja, grozdja ali letine na poljih
i. t. d.

7. Pozdravljajte jih, kteri vas srečajo, in ime¬
nitnim osebam se spodobno priklanjajte.

8. Učite se, in delajte doma svoje šolske na¬
loge (to je, kar se vam naroči naučiti se in opra¬
viti) berite, pišite, rajtajte, risajte ali cajhnajte,
ponavljajte, kar ste se že pred učili. Opravljajte
pa tudi radi in na tanko dela, ki vam jih stariši ,
opraviti ukažejo.

9 —

9. Kadar vam je dovoljeno igrati se, izovolite si
take kraje, kjer niste nikomur nadležni. Igrajte se
razloženi, fantje s fanti, dekleta z dekleti. Igrajte
se brez prepira in vpitja; ne igrajte se tako, da
bi bilo zdravju škodljivo , nepošteno in nespo¬
dobno, Poprašajte svoje stariše in učenike.

10. Ne dersajte se po nevarnem ledu, tudi ne ob
hišah in drugih potih; ne kopajte se v nevarnih
vodah, in nikoli ne nagi,

11. Ne obešajte se zadej na vozove ali sani,
in ne storite nikoli nič, kar vam vaši predniki in
vikši prepovedo.

12. Kadar vam je iz šole za zmiraj ostati, zgla¬
site to spodobno in zahvalite se vsem, kteri so imeli
z vami opraviti. Vedite, da so učeniki vaši naj
večji dobrotniki, kterim ste vse žive dni hvalo
dolžni. Skazite svojo hvalo naj pred s tem, da
pridno obiskujete oponavljavni nauk in nedeljsko
šolo, da zadobljene vednosti ne pozabite, ampak
jo v prid obračate.

* *

*

Ravnajte se po teh postavah radi in na tanko.
Kdor jih ne spolnuje, ga bodo jegovi učeniki po
okolišinah na skrivnem in očitno posvarili in okre¬
gali, mu bodo v kaštigo vzeli listek pridnosti,
častni sedež, Častno znamenje, častno službo,
ga bodo deli sedeti ali stati na odločen, na sra¬
moten kraj: ga bodo izbrisali iz Častnih ali zlatih
bukev in zapisali v Černe bukve, ali ga bodo
celo s šibo ali s paličico tepli, in on si napravi s
tem hud zapis v vedenju. Nepoboljšljive iz šole
•zženejo.


Povestiiz svetega pisma stare zaveze.

Od stvaritvi sveta.

ir

Ce se le okoli sebe ozremo, zagledamo brez šte¬
vila veliko reči, ktere so vse dobre in koristne za
nas. Solnce nas poživlja s svojo dobrotljivo gor-
koto, in razveseljuje s svojo lučjo. Zemlja redi s
svojim sokom sadeže ali zeliša, zeli in drevesa,
ki so v živež nam in drugim živim stvarem. Sapa
nam je potrebna, da dihamo, in si življenje ohra¬
nimo. Vetrovi čistijo zrak škodljivih soparjev,
hladijo prehudo vročino, zlajšujejo v barkah voziti
po morju in jezerih, in gonijo mline k pridu ljudem.
Rosa, dež in sneg so zlo dobrotljivi, ker povišajo
rodovitnost zemlje, rastino sadežev, zeli in dreves,
in ker bi mogla zemlja brez te poživnosti kmalo
pusta biti. Celo hude vremena, ki so velikrat straš¬
ne in škodljive, nam vendar veliko več prida
storijo, kakor škodovajo. Poglejte, kako po hudem
vremenu travniki lepo zelenč, kako se sadeži in
zeli z novo močjo in lepoto vzdigajo, kako je
drevje na novo poživljeno Hude vremena sči¬
stijo sapo škodljivih soparjev, zmanjšajo omotno
letno vročino; zrahljajo zemljo, in povišajo s tem
nje rodovitnost, velikrat nam dežja naženejo, in
poživijo suho perst.

11

Kako velik je še le prid živine za nas ljudi.
Služi nam v ohranjenje našega življenja, v
našo priložnost, in v naše veselje. Veliko živine
nam daje živež; ona nam nosi pripravo za našo
obleko. Nektero živino so ljudje privadili, da jo
imajo za svoje dela in opravila. S kolikim trudom
bi morali naši stariši delati, in s kolikim potom
svojega obraza polje sami obdelovati, ko bi jim do¬
mača živina delati ne pomagala! Kolike prijet¬
nosti življenja nam napravi le samo nagli in močni
konj! Kak prijetno nas razveseljuje ptičev petje!
Ali kdo more sošteti vse dobrote, ki jih nam lju¬
dem stvari na zemlji delajo! Veliko, veliko sadežev
in živali prida še ne poznamo, ki nam ga delajo.
Pa gotovo je, da imajo tudi one za nas in za druge
stvari svoj prid.

Če dalje premislimo, kako lepo in po redu
je vse na svetu napravljeno, kako je vse na svojem
pravem kraju, kako se vse o pravem času godi;
moramo še bolj stermeti in se Čuditi tistemuo
kteri je vse to tako lepo in zalo naredil! Ko bi se
naša žemlja solncu, ki se okoli njega suče, bolj
približala, bi se naše polja in verti posušili,
in zemlja bi bila nerodovitna pušava. Ko bi se pa
od solnca preveč oddaljšala, bi vse zmerznilo;
vse pozeblo. — Ropne in strupene zveri žive
večji del po samotnih krajih, in bežijo od ljudi,
V vročih deželah raste in rodi sočnato sadje,
ki se ž njim ljudje poživljajo; po merzlejših krajih
se pa tiste reči najdejo, ktere so ravno tam
ljudem koristne in potrebne. —- Kako po redu
in prav se verstijo dnevi in noči, kako na tanko
si nastopajo letni Časi. Zemlja, naše prebivališe,
se suče že več jezero let okoli solnca, in ni še
nikoli, in celo nič zgrešila svojega pota. Luna se
suče vpravno okoli zemlje, in spremenja svojo
svitlobo v naj lepšem redu.

12

Ali je mogoče, da bi se ktera še tako slaba
koča sama naredila? Če lepo, vpravno sozidano
hišo vidimo, ali ne mislimo precej, da jo je umen
zidar naredil? Kaj pa je naj večja in naj lepša
• hiša v primeri s svetom tako vpravno storjenim?
če tedaj vsaka vpravno storjena hiša mora imeti
umnega zidavca, koliko bolj mora imeti svet um¬
nega, in sicer neskončno umnega začetnika.

Ljudje znajo hiše zidati, mesta narejati; ali
pa tudi morejo bilko trave narediti ali červičku
življenje ohraniti? Ali morejo ljudje gor k solncu,
k luni ali k zvezdam priti, da bi jim luč dali
ali pot pokazali, od ktere naj ne odstopijo! Ali so
tedaj mogli ljudje našo zemljo in vse, kar je na
nji, ali so mogli veliki zali svet narediti! Kratko
. nikar, vsi ljudje skup ne bi bili mogli tega sveta
narediti. Tistemu, kteri je svet naredil, mora mo¬
goče biti vse narediti, kar hoče: on mora ne¬
skončno umen, on mora neskončno dobrotljiv
biti, ker je vse tako prav in modro naredil, in
ljudem k pridu napravil. Tega vsemogočnega,
neskončno umnega in neskončno dobrotljivega
začetnika sveta imenujemo z vso častjo Boga.

Solnce, luna, zvezde, naša zemlja in vse,
kar je na nji, vse to ni bilo zmiraj, temuč Bog je
vse to nekdaj napravil. Radi bi pa tudi vi zvedili,
kako je ljubi Bog vse to izničesa, samo s svojo voljo
napravil, kako je vse to stvaril! Tega noben
človek ne bi mogel vediti, ker ni bilo nikogar pri
stvaritvi pričejočega; le Bog nam je to zamogel
povedati. In ljubi Bog nam je tudi na znanje dal,
on nam je razodel, kako se je vse o stvaritvi
godilo. Pobožni možje so razodenje , ki jim ga
je storil, popisali, in nam ga v svetih bukvah za¬
pustili, ktere imenujemo sveto pismo.  Iz teh svetih
bukev bote zdaj slišali, kako se je godilo, ko
je Bog stvarjal svet in vse reči na njem.

13

V začetku, tako nam pripoveduje sveto pismo,
ne bilo nič, kakor Bog sam. Pred Se ne prav šest
jezer leti je Bog hotel, da bodi nebo in zemlja,
in bilo je oboje. Ce Bog kaj ukaže, se zgodi, in če
hoče, je že. Pa zemlja ni bila precej taka, ka-
korSna je zdaj: bila je s tamo in vodo obdana, pusta
ino prazna. Tedaj je hotel Bog, da bodi svitloba, in
svitloba je bila. To se je zgodilo pervi dan. Drugi
dan začnejo biti oblaki po volji božji, ki našo
zemljo kakor pokrov obdajejo. Po tem so se po
volji božji narejali hribi in doline po naši
zemlji; voda se je stekala v globokejšje kraje, in
tako se začnejo morja, jezera, reke in potoki, na
suhem pa so mogli rasti mnogoteri sadeži, zeli in
drevesa. To se zgodi tretji dan.

Sadeži, zeli in drevesa potrebujejo, da morejo
rasti, cvesti ia sadje roditi, s vi tl obe in gorkote. Zdaj
ukaže Bog četerti dan, da naj svetijo solnce po
dnevi, luna in zvezde pa po noči, da nam spremin
časov kažejo, in da naj se štirje letni časi za¬
poredoma Verstijo. Peti dan je Bog hotel, da naj
na zemlji zdaj tudi žive stvari prebivajo; stvaril
je tedaj ptice v podnebju in ribe v vodi. Sesti
dan je stvaril Bog druge živali in zadnjič člove¬
ka. Človek je pa veliko blagejše in imenknejše
bitje, kakor vse druge stvari na zemlji, ker ima
razun telesa prav umetno napravljenega tudi še
pametno in neumerjočo dušo; po božji podobi
je stvarjen, in k temu namenjen, da Boga »poznava,
časti, ljubi,moli, da je Čedalje boljši in pobožnejši
in pa večno zveličan. Pervemii človeku je bilo ime
Adam, to je: »iz zemlje stvarjen“, in jeigovi po¬
močnici Eva, to je: “mati vseh ljudi“.

Zdaj je bilo na zemlji vse tako napravljeno, da
je bila prav pripravna za prebivališč pametnih
stvari. Bog je pogledal stvari in vidil, da je Vse
prav dobro in vse prav po namenu, za kterega je
bilo stvarjeno. Sedmi dan je Bog počival, to je,
jenjal je nove reči stvarjati. Ta dan je postavil

14

v svet praznik, ob kterem naj ljudje ne delajo,
ampak počivajo in posebno le nanj mislijo, naj je-
gove popolnomosti in zapovedi premišljujejo, naj
ga za prejete dobrote hvalijo, naj ga vseh potrebnih
dobrot prosijo, naj ga Častijo in molijo. — Gospo¬
dovi aposteljni so nam kristjanom nedeljo v prazno¬
vanje postavili, da naj ondaj od dela jenjamo, in
naj se k božji službi z vso pobožnostjo podamo.

Če vse to prav premislimo, kar je Bog iz
ničesa le samo s svojo voljo naredil, moramo ster-
meti nad velikostjo jegove moči. Ničesa ni bilo,
iz česar bi bil Bog vse to narejal ali sostavljal;
nobenega orodja in nobene pomoči ni potreboval;
nič mu ni bilo treba prizadevati si, ne truditi se;
le hotel je, da naj bo vse to, in bilo je. Bog je
stvarnik nebes in zemlje; vse lahko stori, kar hoče;
on je vsemogočen! V njegovo moč tedaj sme¬
mo in moramo vselej zaupati, ker ni nesreče ne
.potrebe, da bi nam on ne mogel pomagati.

Kako poredoma in modro je Bog ravnal ob
stvaritvi zemlje! JŠe le potlej, ko je bila zemlja za
prebivališe živih stvari pripravljena, je stvaril
živali, in zadnjič Človeka, ko je bilo že vse
pripravljeno, Česar potrebuje k svojemu ži¬
vljenju. Kako mnogotere so stvari, kako različne
po svojih razpolih, in vendar je vsaka prav takšna,
kakoršna mora biti , da svoj namen doseže, in
da srečo vseh povikša. Bog ima pri vsem, kar
stori, nar boljše misli, in vse prav dobre izpelje;
Bog je neskončno moder. Tudi mi tedaj vselej
s preinislikom delajmo, in pri vseh svojih opravilih
se zmiraj po modrem redu ravnajmo Pri vsem,
kar delamo , imejmo dobre misli, in prizadevajmo
si srečo svojim bližnjim povikševati.

Kolika je dobrota božja do nas ljudi! Vse kar
vidimo na zemlji, je za našo srečo stvarjeno in
pripravljeno. Vse 'stvarjene reči moramo v svoj
prid oberniti in jih rabiti ali nucati. Posebno je
dal Bog naši duši um in svobodno voljo, stvaril

15

nas je po svoji milosti z veliko imenitnostimi, po
svoji podobi, in je hotel, da ga naj zmiraj bolj in
• bolj spoznavamo, častimo in ljubimo, da bodemo
sveti in pa večno zveličani. In mi naj bi tega ne¬
skončno dobrotljivega Boga, svojega naj ne boljšega
očeta ljubili? Res, brezštevilne dobrote, ki
nam jih Bog vsak dan deli, hočemo prav premi¬
šljevati in ga za nje v molitvi serčno hvaliti; do¬
brote, ki nam jih deli, hočemo po njegovi volji
v dobro obračati, in s tem tudi srečo svojim
bližnjim poviševati, jegove svete zapovedi hoče¬
mo vselej na tanko spolnovati in skerbeti, jegove
jubezni in dobrote vredni biti.

U

Od dveh pervih človekov v raju' in od
njunega greha,

Bog je djal perva Človeka v prav prijazen in
lep kraj, ki je bil prijetnemu vertu enak. Pravimo
mu raj, V raju naj bi zemljo obdelovala, in pa
dobro in pobožno in srečno živela. Perva
človeka sta bila, ko jih je bil Bog stvaril, ne¬
dolžna in nepokažena; lahko sta božje lastnosti
in božjo voljo spoznavala; k dobremu sta bila
nagnjena, in z zvestim spoznavanjem božje svete
volje sta se božje ljubezni in prijaznosti vredna
delala. Lahko sta delala, zakaj juno telo je bilo
" zdravo in terdno , in ni bilo boleznim in boleči¬
nam ne smerti vdano. Bog sam ju je podučevai,
kako da naj ga častita, ljubita in molita, in če¬
dalje boljša in pobožnejša prihajata. Da bi se perva
človeka bolj in bolj vadila pokorna biti, in božjo
sveto voljo na tanko spolnovati, jima da Bog lahko
zapoved. Rekel jima je: „Od vsega drevja po raju
jejta, samo od tega drevesa ne smeta jesti; če
bota jedla, bota morala umreti." To drevo je ime¬
noval stvarnik drevo spoznanja dobrega in hudega.

16

Nekega dne gre Eva celo blizo prepovedanega dre¬
vesa, kar na njem kačo zagleda. Kača spregovori
rekoč: „Zakaj vama je Bog od vseh dreves jesti
prepovedal? 1 ' Eva reče: »Od vseh dreves po raju
smeva jesti, samo od tega drevesa je Bog rekel:
Nikar ne jejta od njega, sicer bota umerla." „0,“
reče kača na to, „ne hota ne umerla! Se le prav
spregledala bota, če od njega okusita. Enaka bota
Bogu, in vedila bota dobro in hudo." Eva se da
tem lažnjivim besedam zapeljati, je od prepove¬
danega sada, in ga da tudi Adamu jesti. Tako sta
oba božjo zapoved vedoma in prostovoljno prelo¬
mila in grešila.

Ali je bilo pač to prav, da sta bila Bogu ne¬
pokorna? Slušati bi bila morala Boga, kteri jima
je bil toliko dobrega storil, ako ravno nista raz¬
umela, zakaj jima je prepovedal jesti od tega dre¬
vesa; saj je vselej dobro, kar Bog zapove.

Komaj sta bila perva človeka božjo zapoved
prelomila, sta že spoznala, da nista prav storila.
Strah in nepokoj je v nju stopil, pekel jih je stor¬
jeni greh. Nič več nista zdaj mogla z veseljem
na Boga, svojega stvarnika in predobrotljivega Očeta,
misliti, bala sta se ga, in se mu skrivala med ger-
movjevraju. Kdor namreč kaj hudega stori, se boji
Boga in ljudi, in se sam pred seboj sramuje.

Proti večeru zaslišita glas božji, ki pravi;
„Adam, kje si?" Bog ju je s tem k spoznanju
junega greha in k poboljšanju napeljeval Adam
odgovori; »Slišal sem sicer tvoj glas, toda bojim
se pred te priti, ker sem nag, za to sera se skril,"
Bog mu reče: »Zakaj pa si jedel sad, kterega sem
ti djal, da »e jej ?“ Adam odgovori: »Pomočnica,
ktero si mi pridružil, mi je dala prepovedanega
sada. ter s#m ga jedel,“, Eva pa reče: »Kača
me je s svojimi lažnjivimi besedami zapeljala."

_ 17  —

Bog, kteri vse dobro obdaruje, pa tudi vse hudo
kaštiga, kteri na tanko spolni, kar koli obljubi,
reče Evi: „Tvoje težave bom pomnožil, veliko
boš terpela s svojimi otroci. Možu boš v ob¬
lasti, in on bo tvoj gospod. 1 ' Adamu pa reče Bog:
„Ker sl poslušal besedo svoje žene, in si jedel
prepovedanega sada, bodi prekleta zavolj tebe zem¬
lja; s potnim obrazom boš svoj kruh jedel, dokler
se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet." Nič
več ju ni pustil v tem prijetnem kraju, temuČ ju
pahne iz raja.

Ta zgodba nam prav očitno kaže, da stori
greh Človeka vselej nesrečnega, mu vzame no¬
tranji pokoj, in ga pripravi ob prijaznost in dopa-
denje božje. Čujmo tedaj skerbno nad svojim
nagnjenjem in željami; zatirajmo vsako prepovedano
željo precej v začetku, ko jo je še lahko zatreti,
in imejmo vse za škodljivo in pogubljivo, kar nam
je Bog prepovedal, naj se nam še tako prijetno
dozdeva, naj nas še tako mika.

Ta greh nepokoršine izvira iz dveh pervih
Človekov v vse ljudi, in se imenuje izvirni ali
pojerbani greh. Mi vsi smo bili po tem grehu Bogu
zoperni in zaslužene kaštiga vredni. — Pa ne¬
skončno usmiljeni Bog je že pervima, človekoma
obljubil poslati Odrešenika, kteri ju bo od greha
odrešil.

Kajn in Abelj.

Kajn, Adamov pervorojeni v  sin, je bil kmet,
Abelj, jegov brat, pa pastir. Že takrat so ljudje
v znamenje svoje pobožne hvaležnosti, kar so
imeli naj boljšega, Bogu v dar nosili, in s tem
očitno na znanje dajali, da morajo za vse dobrote
le Bogu hvalo dati. Kajn prinese tedaj poljskega
pridelka Bogu v dar, Abelj p® mu daruje perve
mladiče svoje čede. Na Abeljnov dar je Bog
Berilo za II. klas. 2

18

z dopadenjem gledal, ker mu ga je s pobož¬
nim in resnično hvaležnim sercom opravljal.
Kajnov dar pa ni mogel Bogu dopasti, ker je bil
nevosljivec in divji togotnež, in ni imel pri da¬
ritvi pobožne hvaležnosti v svojem sercu.

Kajn naj bi bil iskal vzroka, da jegov dar
ni bil Bogu tako všeč, kakor Abeljnov, sam v sebi,
v svojem hudobnem sercu. Ali iskal ga je le
v svojem bratu, ravno kakor da bi bil on Bogu
bolj dopadel, ko ne bi bilo jegovega brata; bil je
jezen na Abeljna, bil mu je zavoljo božjega dopa-
denja nevošljiv, in ga je smertno sovražil. Ko sta
bila nekdaj sama na polju, ste Kajna nevošljivost
in sovražtvo tako prevzele, da svojega nedolžnega
brata Abeljna zgrabi in ubije.

V kako strašno pregreho zapelje Človeka
lahko huda strast, če se ji precej v začetku ne
ustavi! Še brata umoriti ga ni groza, kdor se ne-
vošljivosti, sovražtvu in jezi uda, in teh hudih
nagnjenosti že v pervi mladosti ne kroti in ne zatira.

Za to strašno pregreho je tudi šiba božja
prišla. Kajn je bil sicer od začetka prederzen;
zakaj ko ga je Gospod Bog vprašal; „Kje je tvo
brat Abelj ?“ mu je odgovoril: „Kdo me je mojemu
bratu varlia postavil ?“ Ali Bog mu reče: v Kri tvo¬
jega brata vpije z zemlje do mene, da bi se nad
teboj maševal. V begu boš, in po svetu se boš
klatil, in nikjer ne boš mira in pokoja našel.“
Tako je tedaj prišla šiba božja nad Kajna, ker
je bil svojega brata ubil; zakaj noben greh ne ostane
brez kaštige, in naj se nam tudi hudobnež po
zunanjem srečen dozdeva, v svojem sercu vendar
nima mira. Kajn obupa in ves zdivjan zakriči:
„Moja pregreha mi ne more več odpušena
biti!“ Zapustil je očetovo hišo in kraj, na kte-
rem je storil to strašno pregreho, in se je po-

lft

likal po samotah, in huda vest ga je noč in daa
pekla in mučila.

Ali bi si ne bil mogel Kajn dobrega izgleda
svojega brata pred oči postaviti in poboljšati se?
Pa ne da bi bil svojega brata posnemal, mu je bil
še le nevošljiv zavoljo božjega dopadenja. Kako
lepo pa ravna Abelj, ker se ni dal svojemu bratu
s slabim izgledom pohujšati! Kadar nad drugimi
slabe izglede vidimo, nikar jih ne posnemajmo, in
ne dajmo se jim v greli zapeljati; raji se dajmo z
dobrimi izgledi drugih k dobremu vneti.

Kako gerda in ostudna je nevošljivost! Vese¬
limo se raji, kadar se bližnjemu dobro godi; iz
serca mu vse dobro privošimo, in pri sleherni
priložnosti mu k sreči pomagajmo. Nevošlji-
vec ni nikoli dovoljen, in si sam življenje ogre-
nuje; sovraži vse, kterim se bolje kot jemu godi,
in jih iše v njih sreči zaderžati. Kako zopern
mora nevošljivec Bogu biti, ker nam je Bog toli¬
ko zaterdil, da si eden drugemu vse dobro iz
serca privošimo in storimo, da se med seboj lju¬
bimo; nevošljivec pa ravna ti veliki zapovedi na
ravnost nasproti.

Potop pervega sveta.

Pervi stariši so zavoljo zgube svojega dobrega
sina Abeljna zlo žalovali. Bog jim je dai drugega
sina, ki se mu je Set reklo. Bil je po Abeljnovo
dober in pobožen in veselje svojim starišem. Se-
tovi mlajši so posnemali izgled svojega očeta, in
so božjo voljo na tanko spolnovali, pa sčasoma
so se dali spačenim Kajnovim mlajšim v hudo
zapeljati, in odtod je prišlo, da se je ves Člo¬
veški rod čedalje globokeje in globokeje v grehe in
hudobije pogrezoval. Le Noe s svojo družino je
ostal še pobožen in bogaboječ, Od njega pravi

— 20  —

sveto pivmo, da je bil mož brez madeža, in da je
po volji božji živel.

Bog, kteri vse hudo studi, in hoče, da naj
po stezah jegovih zapovedi hodimo, je vseskozi prav
ojstro opominjal in svaril spridene ljudi, in jim
žugal, popolnoma jih pokončati, ako se ne po¬
boljšajo. Dal jim je odloga sto in dvajset let, da
bi bili v se šli, svoje grehe spoznali, in jih opu¬
stili. Pa nič niso marali za opominovanje in svar¬
jenje; božja prizanašljivost in milost jih ni k po-
boljšanju pripeljala. Toraj je Bog sklenil, spačeni
in nepoboljšljivi človeški rod z grozuim poto¬
pom kaštigati in pokončati. Pokončal ga je tudi
res 1056  let po stvarjenju sveta. Samo Noe s svojo
družino je bil živ ohranjen v veliki ladji ali barki,
ktero si je moral sam po božjem povelju napraviti.
V to barko je šel Noe s svojo ženo, s svojimi
tremi sinovi in jih ženami, in je vzel seboj vsake
živali dvoje, kar jih v vodi ni moglo živeti, da
so žive ostale.

Ker ni bilo upati, da bi se sprideni ljudje po¬
boljšali, je Bog zažugano šibo poslal. Strašno
začne dež liti. Kakor iz strašnih slapov hrumi
voda štirdeset dni in štirdeset noči spod neba
na zemljo. Vsi studenci se odprd, in iz zemlje
voda pridere. Zmiraj se naraša in naraša, in
zadnjič stopi čez naj višje gore. Nikoli nikjer se
niso mogli ne ljudje ne živali rešiti; vse po vsi
zemlji je bilo pokončano.

Sto in petdeset dni je voda po zemlji stala. Bog
pošlje gorek veter, in oblaki se razvlečejo; voda
upada, verhovi gor »e sčasoma iz vode prikazu¬
jejo, in Noetova barka obstoji na Araraški gori
na Armenskem. Noe izpusti naj pred krokarja,
potlej pa goloba, da bi zvedil, ali je voda že dosti
upadla ali ne. Krokarja ni bilo več nazaj, ker
je nad merhovinami, ki so po vodi plavale, dosti
živeža dobil. Golob pa spet k barki prileti.
Sedem dni pozneje Noe spet goloba izpusti, kteri

21

Še le zvečer nazaj prileti, in prinese oljkino ve¬
jico s zelenimi peresci v kljunu. To je bilo veselo
znamenje, da je votla dovolj upadla.

Noe gre zdaj iz barke, iz hvaležnosti postavi
Gospodu oltar, in mu na njem za Čudne odre¬
šenje v zahvalo dar zažge. Bog je imel toliko do-
padenje nad Noetovim darom, da je jemu in je-
govim sinovom obljubil, da ne bo nikoli več s
potopom zemlje razdeval, in v znamenje storjene
obljube je mavrico na nebu postavil.

Noetovo djanje imejmo v izgled, kako da med
hudobnimi ljudmi živimo: Noe je tudi med spa¬
čenimi ljudmi ostal pobožen in priden, častil
je pravega Boga, in ni se dal drugim s hudobnimi
pogovori in slabimi izgledi zapeljati. Kaj je tudi
nam storiti, kadar slišimo pogovore, ali vidimo
slabe izglede?

Kako milostiv in usmiljen je Bog! Dal je hu¬
dobnim ljudem 120 let odloga se poboljšati, in jih
je še po svojem zvestem služabniku Noetu opo¬
minjal in svaril: pa ne da bi se bili dali z božjo
milostjo in prizanašljivostjo k pokori in pobolj-
šanju omečiti, so še le malovrednejši in hudob-
nejši prihajali. Kadar je bila mera jih pregreli
napolnjena, je priderla šiba božja. Tako pride
šiba božja dostikrat počasi, pa pride vendar
le gotovo, ako se grešnik k Bogu ne oberne in
ne poboljša.

Kolikanj da Bog pobožne ljudi ljubi, vidimo
nad Noetom. Otel je jega in kar je bilo jego-
v ih, zato ker je bil dober in pobožen. Tako oteva
Bog tudi še zdaj Čudodelno svoje zveste služab¬
nike ob Času sile. Pravični je pod posebno
brambo božjo, toraj smemo v naj večji nevar¬
nosti biti veseli in mirni, če smo le pobožni in
pravični in vredni ljubezni in dopadenja bož¬
jega.

Pervo, kar je Noe po prestani nevarnosti sto-

22

ril, je bilo, da je Boga za odrešenje in ohranjenje
zahvalil. Jegova hvaležnost je bila Bogu prijetna,
Ali ne prejmemo tudi mi vsak dan brez števila
veliko dobrot od Boga? Kaj nam je toraj tudi vsak
dan storiti? In s čim skazujmo sosebno svojo
hvaležnost do Boga?

Hamov greh.

Po tem začne Noe spet zemljo obdelovati.
Grozdje mu zdaj v misel pride, ki se je do zdaj
le jedlo, ožeti, in si iž njega pijačo napraviti.
Ker ni moči te pijače poznal, je je pervič pre¬
več pil. Upijani se, in v šotoru nespodobno
razodet leži. Ko ga Ham, jegov sin, ugleda,
se zaničljivo posmehuje, ker ima divje veselje
nad tem nezadolženim pregreškom svojega očeta,
in ne spomni se ne dobrot, ki jih je toliko od svo¬
jega očeta prejel, ne lepih izgledov pobožnosti in
bogaboječnosti, ki jih je nad njim vidil. Kaj, še
svoja brata, Šema in Jafeta, je mislil v enako pre¬
greho zapeljati! Toda Sem in Jafet sta bila umnejša.
in boljša od Hama; nista tega svojemu očetu v greh
Štela; mislila sta le raji na pobožnost in krepost,
ki sta jo sicer vselej nad svojim očetom vidila,
vzameta plajš, gresta z vstran obernjenimi obrazi
v šotor k očetu, ter ga odeneta.

Ko se Noe prebudi, in vidi, da je odet, po-
praša svoje sinove, kdo bi ga bil odel. Kadar pa
zve, kako se je Ham soper otročje spoštovanje
pregrešil, i n  kaj da sta Sem in Jafet storila, je
dobrega očeta grozno bolelo, da je mogel nad
svojim sinom toliko nehvaležnost doživeti; vendar
ga je veselilo, da sta una sina toliko otročje
spoštovanje do njega skazala. Pohvalil je juno do-
sro djanje, in j e  k Bogu za nju molil, da bi se
jima in junim otrokom dobro godilo, to je, bla¬
goslovil ali žegna! ju je; Hamu pa je jegovo pre-

5£3

greho očital, in mu napovedal, da Bog gotovo
ne bo tega jegovega nespoštljivega djanja do svo¬
jega očeta brez kaštige pustil; temuč ga bo nad
njim in nad njegovimi pervimi mlajšimi še kaštigal.
To imenuje sveto pismo: Noe je Hama klel. Pre¬
rokovanje pobožnega Noeta se je tudi spolnilo.
Semovirn in Jafetovim mlajšim se je veliko bolje
godilo, kakor pa Hamovim.

Vidite, ljubi otroci, kolika in kako strašna
je pregreha, ako otroci svojih starišev spodobno
ne spoštujejo, ali če se jim Še celo zaničljivo
posmehujejo! Tako pregreho Bog gotovo tepe.
Sveto pismo pravi; „Oko naj tistemu, kteri očeta
zasramuje in svojo mater zaničuje, krokari spod
čela izkljujejo, in jihovi mladiči naj ga požrejo."
Sem in Jafet pa nam dajeta lep izgled otročjega
spoštovanja in otročje hvaležnosti. Posnemajte,
ljubi otroci, ta izgled, in božji blageslov ali žegen
bo nad vami!

Zidanje Babilonskega turna.

Noe je po potopu še 350 let živel, in je
umeri, ko je bil 050 let star. Od začetka je Bog
ljudem prav dolgo življenje dajal; kakor so se pa
ljudje sčasoma množili, ravno tako se je tudi
čas jihovega življenja skrajševal. Mlajši Noetovi
so se zmiraj bolj po zemlji razmikali, kar dobijo
veliko ravnoto, kjer se mislijo ustaviti, in tu naj¬
dejo med rekama, ki se jima Evfrat in Tigris pravi,
tudi dobre pašnike za svoje Čede. Da bi jih
imena vekomaj slovele, in da se po deželah ne
bi razgubili, si izmislijo turen zidati, kterega verh
bi se neba dotikal, in bi se od vseh krajev vidil.

Pa to je bilo božjim sklepom nasproti. Bog
namreč je hotel, da bi se ljudje po vsi zemlji raz-

24

širili, in jo obdelbvali. Toraj je overi jih zidanje,
in jezik jim je zmešal. Več jezikov se med njimi
začne, da eden drugega ne umejo. Ravno zato
morajo zidanje popustiti, in se v mnoge narode
razdeliti. Mesto in nedodelani turen so imenovali
Babel, to je po našem jeziku zmešnjava. Tisti
rodovi, kteri so en jezik govorili, so šli skupaj, in
so se v daljnih deželah ustavili. Tako so se za¬
čele mnoge ljudstva in mnogi narodi, in so se
zmiraj bolj po zemlji razširjali.

Iz tega vidimo, da Bog Človeške dela po
svojih neskončno modrih in dobrotljivih sklepih
obrača in vlada. Kar je pa božji volji nasproti,
gre naskrižem. Toraj se pri vseh svojih delih
vedno sprašujmo: Ali je to, kar mislim storiti,
tudi po božji volji? Ali bom s tem jegovO sveto
voljo spolnil? Bom s tem svojemu bližnjemu kaj
k sreči pripomogel ? he  po tem si smemo svesti
biti božjega žegna, Če po božjih neskončno
modrih in dobrotljivih sklepih ravnamo. Brez božje
pomoči bi bil ves naš trud zastonj; po božjem
žegnu pa moremo vse upati.

Abraham,

Bog je sicer ljudi poduČeval, kakošen da je, in
kaj da od njih hoče; kaj da naj od njega upajo,
če bodo jegovo voljo na tanko dopolnovali; Česa
da naj se pa tudi bojijo, ako bodo jegovim zapo¬
vedim nasproti ravnali. Toda ko so se ljudje vsak¬
sebi ločili in po zemlji razširjali, so kmalo po¬
zabili nauke svojih pobožnih očakov, zlasti pa
nauk, da je Bog, on nevidni Oče vseh ljudi, vse
stvari!, da vse hrani in vlada, in tudi za vse skerbi.

25

Začeli so stvari po božje Častiti, in so menili,
da smejo od njih marsikaj dobrega pričakovati, ali
da se morejo marsikakega zlega nadjati. Sosebno pa
so solnce, luno in zvezde za bogove imeli, ker so
se ljudem nekaj savoljo svoje koristnosti, nekaj pa
zavoljo svitlobe in blešobe sosebno imenitne zdele.
Na Egiptovskem so nekteri celo živali po božje
Častili, ktere so ali s svojo koristnostjo ali škod-
livostjo in velikostjo slovele. Verovali so toraj v
dobre in hude bogove.

Tem izmišljenim bogovom ali malikom v čast
so tempeljne zidali, oltarje postavljali, in darove
opravljali. Temu grehu se pravi malikovanje. Pri
tem ni bilo ljudem nič mar za poboljšanje, v
svojih grehih so živeli, kaj, mislili so celo svojim
bogovom s samimidarmi dopasti, ako ravno hudega
nagnjenja svojega serca ne zatarejo in se ne pobolj¬
šajo. Vse svoje zaupanje so v malike stavili, in
se na vedeštvo, praznoverstvo in druge neumnosti
veliko zanašali. In ljudje so se zmiraj bolj v ne¬
vednost in pozabljenje Boga, v greh in hudobijo
pogrezovali, in si časno in večno nesrečo na
glavo nakopavali,

Je li mogel Bog, ljubeznjivi Oče vseh ljudi,
pri tem neobčutljiv biti? Je li mogel pripustiti,
da bi pravo spoznanje jegovih lastnosti in jegove
volje popolnoma iz zemlje zginilo ?

Med mlajšimi Šema, Noetovega sina, se je spo¬
znanje in Češenje edinega pravega Boga še naj
dalje ohranilo. Pa tudi ta rod je bil že v nevar¬
nosti navzeti se malikovanja. Toraj si je Bog iz tega
roda moža izvolil, kteri bi pravo spoznanje božje
med ljudmi ohranil, in med vse narode na zemlji
razširil. Ta mož je bil Abraham, ki je s svojo
živo vero, s svojim terdnim zaupanjem in svojo
voljno pokoršino do Boga vsem ljudem v lep izgled,
in je oče Izraelskega ali Judovskega ljudstva.

26

Abraham je bil v Uri na Kaldejskem rojen.
Jegovemu očetu je bilo ime Tare, s kterim je
šel v Haran na Mesopotamsko. Pa tu ni smel
ostati, ker je malikovanje tudi že jegovo
bližnjo žlahto udarilo. Bog mu je tedaj ukazal
iti v ptujo deželo, da ne bi tudi on zabredel v
malikovanje. „Iz dežele mi idi,“ Bog Abrahamu
reče, „od očetove hiše izmed svoje bližnje
žlahte v deželo, ktero ti bom pokazal. Velikemu
narodu te bom očeta storil. Obilno te bom po-
žegnal, in po tebi bodo vsi narodi na zemlji oblago-
darjeni.“ In Abraham je bil božjemu povelju po¬
koren. — Ali ni tudi nam ljubi Bog zapovedi dal ?
Ktere so te zapovedi? In kako smo jih dolžni spol-
novati ?

Abraham gre na Kanansko.

Abraham je šel na Kanansko s Saro, svojo
ženo, in z Lotom, sinom svojega rajnkega brata.
Tukaj se mu Bog prikaže, ter mu pravi: „Tu
ostani, to deželo bom tebi in tvojim mlajšim v
last dal, in oče boš velikemu narodu.“ Kjer je
bilo dosti trave, sta Abraham in Lot toliko Časa
ostajala, dokler so imele june Cede kaj paše; po
tem sta spet dalje hodila. Da sta imela ob suhih
poletnih mescih vode za svoje čede, sta globoke
jame kopala, in va-nje deževnico napeljevala. Ka¬
mor koli je Abraham po svoji hoji prišel, in kjer
koli je šotoril, je postavil oltar, ter je na njem
svojemu Gospodu in Bogu, kterega je resnično
Častil in po otročje ljubil, dar Češenja in hva¬
ležnosti prinesel, in ob tem je svojce Boga prav
spoznati in častiti učil-

Po Abrahamovo tudi mi vseskozi in radi od
božjih neskončno popolnoma lastnosti, od božje
vsegamogočnosti, dobrotljivosti, svetosti in pra¬
vičnosti govorimo, vseskozi na jegovo vsepriče-

27

joČnost in vsevednost mislimo, vedno si priza¬
devajmo s pobožnim življenjem mu dopasti.

Abraham nam je dal tudi prav lep izgled mir¬
nosti. Dozdaj sta Abraham in Lot zmiraj v enem
kraju skupaj prebivala, toda sta imela vsak svoje
čede in hlapce. June Cede so se pa tako po¬
množile, da jim je marsikdaj potrebne paše pri-
mankovalo. Ravno tako jim je tudi večkrat voda
pošla. Za tega voljo so med Abrahamovimi in
Lotovimi hlapci večkrat prepiri za spašnike vstali.
To je mirnega Abrahama grozno bolelo. Rekel je
Lotu: »Ljubi bratanec! lepo te prosim, naj ne bo
nobenega prepira med nama in najnimi pastirji; saj
sva bližnje žlahte. Glej, vsa dežela ti je odperta!
Lepo te prosim, ločiva se. Če greš ti na levo,
grem jaz na desno; če se pa ti na desno oberneš,
grem jaz na levo!“ Tako sta se v miru ločila.
Lot si je izvolil rodovitno, vodnato stran ob reki
Jordanu, ter je prebival v Sodomskem mestu.

Kako vam dopade Abrahamovo djanje? Ali si
ne bi bil smel Abraham, ki je bil starši, rodovit-
nejšega kraja izbrati? Toda Abraham je iz ljubezni
do mira od svoje pravice odjenjal, in je raji slabši
spašnik za ljubo vzel, kakor da bi bil priložnost
h kregu in prepiru dajal. Tako se moramo tudi
mi vseh prepirov in kregov ogibati. Ce hočemo
v miru živeti, ne smemo zmiraj svoje pravice
terditi, temuč večkrat moramo odjenjati, in se
raji kakega dobička vanati, kakor priložnost k
prepiru dati. Sveto pismo nas prav ojstro k mir¬
nosti opominja, ker pravi: »Blagor mirnim, otroci
božji bodo imenovani. 1 ' Imejte tedaj, kolikor je
v v aši moči, z vsemi ljudmi mir.

Lot je sicer mislil z boljšimi pašniki ob Jor¬
danu veliko pridobiti, Ali je pa Lot boljšo stran
izvolil? Prišel je med prav hudobne ljudi, in je

28

bil v nevarnosti, da ga ne bi v hudo zapeljali ;
moral je od njih tudi marsikej zopernega preterpeti.
Ali je bil zavoljo svojih boljših pašnikov srečnejši?
Tako se velikokrat na svetu godi. Človek zgubi,
ko misli dobiti, in pridobi, ko odjenja, in misli, da
bo zgubil.

Takrat je bilo veliko kraljičev in knezov,
kteri so se med seboj prepirali, bojevali in si Čede
in ljudi odpeljevali. V takem boju je bil tudi So-
domski kralj premagan; jemu in vsem Sodomljanom
so poropali čede in premoženje, in ta nesreča
je tudi Lota zadela. Ko je Abraham to zvedil, si
ni dolgo pomišljeval; kar šel je s svojimi hlapci
stiskanim na pomoč. Premagal je sovražnike,
ves rop jim je vzel, in rešil Lota, in kar jih je
bilo še drugih vjetih. Kako je bil Abraham pač
vesel, da je nesrečnim toliko pomogel, in kako
so ga hvalili, kar jih je bil rešil!

Ko se je Abraham od tega boja vernil, mu gre
Melhizedek, Salemski kralj, naproti, in daruje kruh
in vino, bil je namreč duhoven Boga Najvišjega,
žegnal je Abrahama, in rekel: „Zegnan bodi,
Abraham, od Boga Najvišjega, kteri je stvaril nebo
in zemljo ! In hvaljen bodi vsegamogočni Bog, kteri
te je varoval, in ti tvoje sovražnike v roke zdal!“
In Abraham mu je desetino dal od vsega. Tudi
Sodomski kralj je k Abrahamu stopil, in ga prosil,
da naj vse Čede in vse premoženje za se obderži,
kar gaje sovražniku odvzel; on je zadovoljen, da je
le ljudi nazaj dobil, ki so bili vjeti. Toda Abraham
je odgovoril: „Kakor resnično živi Bog, vsega¬
mogočni Gospod nebes in zemlje, jaz ne vzamem
nikar niti od vaših oblačil, ne jermena od vaših
Čevljev! Bog me  je že dosti obdaril, ker mi je
zmago dodelil. Hlapcom mojih sosedov, kteri so
mi bili na strani, dajte kak del: jaz pa in moji
hlapci nič ne vzamemo. 4 '

Dobri ljudje se ne dajo za svojo radovoljno po¬
strežbo plačati: sramovali bi se plačila tolikanj

29

želeti in samopridni biti. Naj lepše plačilo je
za nje, Če smejo misliti, de zatirancom in stiskan-
com pomagajo. Ne govorijo, kakor nekteri terdo-
vratniki in samopridneži: „Kaj je meni mar drugih
nesreča!“ Po Abrahamovo hočemo misliti tudi mi
in ravnati, če je naš bližnji v kaki nesreči in naše
pomoči potrebuje.

Abrahamu sin obljubljen.

Nekdaj se je Bog Abrahamu prav ljubeznivega
razodel. Abraham sedi pred dver.mi svojega šotora
v senci pod drevesom. Bilo je ravno opoldne, in
solnce je močno pripekalo. Kar zagleda tri može
priti, pa jih ne pozna. Naproti jim gre, se jim
nizko prikloni, in reče naj imenitnejšemu iz¬
med njih: „Gospod, če me hočeš zlo razvese¬
liti, ostani pri meni, in ne ogibaj se mojega šo¬
tora. Počijte si malo tukaj pod drevesom, preden
se dalje spustite." Rečejo mu:„ Stori, kakor si djal.“

Abraham hiti v šotor, in reče Sari, svoji
ženi: „Urno speci podpepelnikov ali mlincov iz naj
lepše moke." Potlej teče k Čedi, odbere naj
lepše tele, in ga da hlapcu. Berž ga more pri¬
praviti. On sam prinese tačas mleka in sirovega
masla, in po tem podpepelnike in pečenko. Ves
čas je pod drevesom pri njih, ter jim streže.

Po obedu reko Abrahamu: „Kje pa je Sara,
tvoja žena?" Ahraham odgovori: »Tamkaj je v
šotoru." Na to reče naj imenitnejši izmed njih:
»K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina
imela." Sara je to slišala, in se sama pri sebi
skrivaj posmeje. Ptujec pa reče: »Zakaj se Sara
posmehuje? Je li mar Bogu kaj nemogoče?"
Ustraši se Sara, ko je slišala, da ptuji mož jene
misli ve.

Abraham zdaj vidi, da ti možje niso

30

ljudje. Ravno taka je pa tudi bila. Angeli so bili,
da, sam Bog se mu je v človeški podobi razodel!

Učimo se iz tega, da so dobri ljudje božji
ljubki in veselje angelov.

Abraham prosi za Sodomo.

Poslrežljivi Abraham je popotnike nekoliko
pospremil, kteri so proti Sodomi šli. Gospod
reče: »Bom mar Abrahamu skrival, kar me je

misel storiti, ker se bo iž njegovih mlajših velik
narod zaredil, in po njemu bodo oblagodarjeni vsi
narodi na zemlji ?“ Poznam ga, da bo svojim otro¬
kom in jih mlajšim božje zapovedi pirporočal
na tanko spolnovati, da Gospod zavoljo Abrahama
vse dopolni, kar mu je obljubil." In Gospod reče
Abrahamu: »Vedi, da bom hudobne prebivavce
po mestih ob Jordanu pokončal." Abrahama pre¬
vzame nadloga, ktera probivavce teh mest čaka, in
prederzne se zanje prositi. Rekel je: „Ako bi bilo
v Sodomi petdeset pravičnih, ali bi jih hotel s
hudobnimi vred kaštigati in pokončati, in ali bi
zavoljo teh pravičnih ne prizanesel raji tudi greš¬
nikom?" Gospod odgovori: „Ce najdem v Sodo¬
mi le petdeset pravičnih, vsemu mestu bom za¬
nesel." Abraham pravi: »Glej, jel sem s teboj go¬
voriti, dasiravno sem prali in pepel; naj toraj še
dalje govorim! Ko bi jih bilo pa le pet in štirde-
set, ali samo štirdeset, ali bi tudi razdjal mesto ?“
In Gospod odgovori: „Tudi zavoljo štirdeset pra¬
vičnih ne bom razdjal mesta." Abraham še go¬
vori : „Nikar ne bodi hud, Gospod, da še dalje
govorim! Kako pa Se se v mestu le trideset
ali le dvajset pravičnih znajde? „Gospod odgovori:
»Tudi zavoljo dvajset pravičnih ne bom pokončal
meščanov." Abraham še reče: »Gospod, ne

bodi hud, da še pregovorim! Morebiti jih bo le
deset pravičnih v njem," Gospod reče: »Tudi

31

zavoljo teh deset pravičnih ne bom mesta pokon¬
čal.“ Zdaj Gospod Abrahama popusti, in Abraham
se verne domu.

Angela prideta v Sodomo, kjer jih Lot v svojo
hišo vzame. Hudobni prebivavci so hteli ž njima
gerdo delati. Lot si je prizadeval jih od hudega
zaverniti. Ali vse Lotovo opominjevanje je zastonj,
še vrata hočejo s silo vlomiti; toda angela pote¬
gneta Lota k sebi v hišo, zakleneta dveri, in uda¬
rita ljudi s slepoto, da več ne morejo vrat najti.
Na to rečeta angela Lotu: „Če imaš koga svojcov
v mestu, sinove ali hčere ali žlahtnikov kte-
rega, vse s seboj vzemi iz tega mesta; zakaj vedi,
Bog bo to mesto z vsemi jegovimi hudobnimi
prebivavci vred z ognjem spod neba požgal.“

Ko se je zarja napočila, zapustijo Lot, jegova
žena in jegove dve hčeri mesto, in bežijo na
bližnje gore. Komaj so bili iz mesta ubežali,
kar pade ogenj in goreče žveplo spod neba na
hudobne mesta, in jih zažge, in mesta in prebi¬
vavci v njih se pogreznejo. Slano jezero, polno
žvepla, je na tistem kraju vstalo. Ko je Lotova
žena ogenj slišala pokati, se ozre zoper zapoved
angelov po mestu, in se pomuduje pri jegovem
strašnem poginu, kar tudi jo ogenj dobi, in za¬
voljo svoje nepokoršine je v solnato postavo spre¬
menjena.

Ta zgodba je za nas prav podučna. Iž nje
spoznamo, da je Bog milostiv, usmiljen in ves do¬
brotljiv, da ne želi smerti grešnika, ampak da se
naj spreoberne, in živi; iž nje vidimo, da Bog
hudo studi in grešnika kašliga. Izgled Sodom-
Ijanov nas uči, da hitro prejde sreča hudobnežev,
in da nad njih pregrehe na zadnje le vendar pra¬
vična šiba božja pridere. »Vidil sem,“ pravi
pobožni David, „hudobnika, bil je prederzen,

32

razširjal se je, in zelenil je kakor lovor. Ko sem
pa po tem mimo šel, glej, že ga ni bilo več ;
opraševal sem po njem, pa nikoli nikjer ga ni bilo
najti. Nasproti pa je sreča pobožnega stanovitna.
Bog ga v jegovem upanj« ne pusti v sramoto za¬
bresti.

Abraham dobi ukaz svojega sina darovati.

Abraham in Sara sta bila prav vesela svojega
sina Izaka; bil je pobožen in pokoren. In ko je
večji prihajal, je bil še bolj pobožen in boga¬
boječ; toraj je bil tudi veselje in veliko upanje
svojih starišev. Pa Bog je hotel vero in pokoršino
Abrahamovo skusiti, ako bi bil pripravljen dati,
ko bi Bog hotel, tudi kar ima naj ljubšega. Kar
je pa Abraham imel naj dražjega, je bil pobožni
in dobri Izak. In ravno tega ljubega sina, hoče
Bog, da bi mu Abraham daroval. Koliko bridkih
misli je pač ljubeznivega očeta serce tergalo, ko
je ta božji ukaz zaslišal! Svojega preljubega sina
naj bi on oče daroval, je li bilo to mogoče, oče¬
tovemu sercu? Pa Abraham je k temu pripravljen,
ker je božji ukaz. Naj ne bi bil Abraham toliko
vere v Boga imel, naj ne bi bil vedno s tiho po¬
koršino božjih zapovedi spolnoval, ne bi mu bilo
to mogoče storiti. Kes, dobri oče bi bil raji
svoje življenje dal; ali Bog je sina hotel, in kar
Bog hoče, je bil voljen storiti. Poln vere in zau¬
panja, da Bog samo to hoče, kar je dobro in
koristno, Če ravno ljudje tega vselej ne razumejo,
pelje Abraham s težkim sercom svojega sina na
Morijsko goro, ktero mu je bil Bog odločil, ter
vzame dreva in ogenj s seboj. Izak, viditi vso pri¬
pravo za daritev, vpraša; „Oče! tukaj so derva
in ogenj, kje pa je dar?“ Z  bridkim sercom odgo¬
vori Abraham: „Za  dar bo že Bog skerbel, ljubi
sin! 4.  Ni mu mogel oče še povedati, da je on sam
tisti dar.

33

Ko je bilo na Morijski gori že vse k daritvi
pripravljeno, je hotel Abraham svojega sina Izaka
darovati; ali glej, angel božji zavpije: „Abraham,
stoj, in ne stori nič žalega mladenču! Bog je
tvojo vero in pokoršino skusil, in vidil, da ga
bolj ljubiš, kot svojega edinega sina.“ Ves vesel
je bil zdaj Abraham, bilo mu je pri sercu ravno
tako, kakor da bi mu bil Izak še le zdaj dan. Rad
bi bil zdaj Gospodu hvalen dar zažgal. In glej,
v gošavi tiči oven za roge zapleten. Vzame ga
Abraham, in ga daruje Gospodu v hvalen dar.
Bog ponovi zdaj Abrahamu že pred storjeno ob¬
ljubo , da bo jegov zarod tako pomnožil kakor
zvezde na nebu in pesek ob morju, in da bo iž nje¬
govega zaroda Mesija rojen, po kterem bodo
odobroteni vsi narodi na zemlji.

Res, Gospodovi sklepi so prečudni, in nepre-
sledne jegove pota! Gospod vse lepo izpelje!
Kteri Boga ljubijo, so jim vse reči v dobro. Kar
Bog stori, je prav storjeno; kar on pošlje in uka¬
že, je vselej dobro in koristno.

Jzgled pobožnega Abrahama naj nas k veri in
k upanju v Boga priganja in spodbada, k voljni
pokoršini do njegovih zapovedi, naj se nam tudi
še tako težke dozdevajo. Otroci, navadite se
že zdaj Boga nad vse ljubiti, in z voljo delati,
kar on zapoveduje, potlej vas ne bo v poznejši
starosti težilo božjih zapovedi na tanko spolnovati;
vsem božjim naredbam se bote voljno udajali, če vas
bo tudi težko stalo, in Če tudi spoznali ne bote,
kako da bi vam mogle dobre in zdrave biti.

Berilo za II, klas.

3

34

Izak vzame Rebeko.

Po ti skušnji je še dolgo pobožna družina
pokojno in veselo živela; na zadnje je Sara 127 let
stara umerla. Abraham je njivo kupil, na kteri je
bil grob izkopan ,  v kterega je truplo svoje žene
pokopal.

Ko je bil Izak štirdeset let star, ga je želel
jegov oče oženiti. Abraham je skerbel, da bi
jegov sin tako ženo dobil, ktera se Boga boji, in
jegove zapovedi spolnuje. Pošlje tedaj svojega
zvestega hlapca Eliezerja, da bi jegovemu sinu
tako ženo poiskal. „Idi,“ reče Abraham Eliezerju,
„in zberi ženo mojemu sinu, pa ne med malikovavci,
ampak med hčerami moje rodovine." Hlapec
vzame deset kamel izmed Abrahamove Čede, jih
otovori z jedjo za po poti in z mnogimi darili za
nevesto in jene stariše, in gre na Mezopotamsko,
rojstno deželo svojega gospodarja, v mesto Haran.
Nekega dne zvečer pride do tega mesta.

Eliezer se ustavi pri studencu, na kterega so
mestne hčere po vodo hodile. Boga je na pomoč
klical, da bi svoj opravek dobro opravil, in je mo¬
lil: „ Prosim te, o Bog, stoj mi na strani, da dobim
dobro in pobožno nevesto sinu svojega gospodarja.
To mi bodi v znamenje tvoje volje: ktera devica,
ko jo poprosim, mi bo dala piti, in bo tudi še moje
kamele napojila, ona bo naj boljša nevesta za Izaka."
Še ni izmolil, ko bi trenil, pride deklica iz mesta
po vodo k studencu, in prošena da ne le Eliezerju
piti, ampak napoji tudi jegove kamele. Ta devica
je bila Eliezerju zavoljo ponižnosti in postrežljivosti
prav všeč. Obdaril jo je z zlatimi uhani (jpingelni)
in zapestnicami, in jo vprašal: „Hči, čigava si?
Ali je prostora, da bi prenočil v hiši tvojega očeta?"
Deklica odgovori: „Kebeka sem, Batuelova hči."
Eliezer je Boga hvalil, da je ta deklica ravno iz
Abrahamove rodovine.

35

Bera teče deklica domu, in povč vse to.
Imela je tudi brata, Labana po imenu. Ko vidi
Laban pri sestri zlate uhane in zapestnice, in sliš,i
kaj vse pripoveduje, hiti k možu, in mu reče t
^Prijatelj božji, kaj zunaj stojiš? Berž pojdi v
hišo! Pospravil sem vse, in tudi kamelam prostor
naredil." Eliezer pove, zakaj daje poslan, in reče:
„Ali mi hočete svojo hčer Rebeko nevesto dati za
Izaka?" Mu odgovorijo: „Spoznamo, da je to volja
božja, kteri se ne bomo ustavljali." Eliezer po¬
klekne, in zahvali veselega serca Boga, da mu
je tako dobrotljivo pomagal Abrahamovo naročilo
opraviti. Eliezer in Rebeka sta se domu vernila z
nekoliko deklami vred, ki jih je Rebeka za svojo
postrežbo s seboj na Kanansko vzela. Izak in Re¬
beka sta prav veselo in mirno živela v šotoru, v
kterem je pred Sara prebivala.

Bog vlada dostikrat čudno človeške prigodbe,
pa vselej po svojih brez konca modrih in dobrot¬
ljivih sklepih. Marsiktere majhine okolšine v na¬
šem življenju, se nam zdi, da se le naklučijo, pa
ne naklučijo se, temuč Bog jih obrača in vlada
nam v prid.

Ezav in Jakob, Izakova sina.

Izak je imel dva sina, Ezava in Jakoba; bila
sta po telesu in duši eden od drugega močno raz-
ločena. Ezav je bil ves dlačen in kosmat, divji,
togoten in prešeren, rad je na lov ali jag zahajal.
Jakob je bil pa pohleven in tih, rad se je doma
deržal, izvolil si je krotko pastirsko življenje, pri
tem je pa tudi svoji materi pomagal, ravno za to
o a  je bolj čislala kot Ezava.

Enkratpride Ezav ves truden iz hoste, in velika
lakota ga sprehaja. Jakob je ravno lečni sok kuhal,
toraj mu Ezav reče: „Daj mi to jed, in dam ti
svoje pervenstvo (to je, pravice pervorojenega).
Jakob je hotel tega zagotovljen biti, toraj reče Ezavu:

36

Prieezi, da mi prepustiš pervenstvo.“ Ezav, ki
ni hotel svoje želje ukrotiti, poterdi svojo obljubo
s prisego, je, in ne pomisli, da bi se utegnil svoje
obljube sčasoma kesati.

Večkrat je bil med bratoma prepir, ker je
Ezav s svojo togoto in svojim divjim vedenjem pri¬
ložnost dajal. Pa popolnoma sovražtvo je še le med
njima vstalo, ko je bila Rebeka mlajšemu Jakobu
žegen pervenstva zadobila. Ko je bil namreč Izak v
svoji starosti oslepel, in Čutil, da se mu konec
življenja bliža, je rekel Ezavu: „Pojdi moj sin
na lov, in Če kaj ujameš, mi jed napravi, ka-
koršno veš, da rad jem. Potem te bom žegnal
preden umerjem.“

Ko Rebeka to sliši, pregovori Jakoba, da si
ovije roke in goli vrat s kozličevino, se obleče
v Ezavovo naj lepše oblačilo, nese po divje pri¬
pravljenega kozliča očetu, in ga prosi za žegen
pervenstva. Izak je jedel, žegnal Jakoba, ki ga
je Ezava mislil, in rekel: „Bog ti daj roso z ne¬
bes in rodovitno deželo, žita in vina obilno.
Narodi naj ti služijo, in tvoji bratje naj ti bodo
pokorni. Gorje mu , kteri ti kaj hudega želi , in
blagor mu, kteri ti dobro voši.“

Ko Ezav domu pride, in očeta za žegen prosi,
je na dan prišlo, da je Jakob že žegen prejel.
Ker Ezav, kar se je bilo zgodilo, ni mogel prenarediti,
in je bil že tako svojemu bratu pravico pervenstva
za lečni sok nepremišljeno prodal, bi bil moral
vse to z voljo terpeti. Pa Ezav je bil zavoljo
tega razlogoten, in je v togoti žugal, da bo svojega
brata umorih

37

Jakob gre na  Mezopotamsko.

Od togote divjega brata je moral Jakob od
doma pobegniti; šel je tedaj na Mezopotamsko.
Na ti poti je moral pod milim nebom nočiti.
Kamen je djal pod glavo, ter zaspi. V spanju se
mu Bog prav prijaznega razodene. Vidil je gred
ali lojtro, ktera je na zemlji stala, in z verhom do
neba segala, in božji angeli hodijo po nji gor in
dol. Verh nje je vidil Boga sedeti na sedežu, kteri
mu reče: „Jaz sem Bog, ki meje tvoj ded Abra¬
ham molil, in me tudi tvoj oče Izak moli. Zemljo,
na kteri spiš, bom tebi in tvojim mlajšim dal, in
iž njih zaroda bo Mesija rojen. Spremil te bom
v tujo deželo, iz ktere te bom spet zdravega
nazaj pripeljal v hišo tvojega očeta, ako boš
le vedno moje zapovedi spolnoval.“ Ko se Jakob
iz spanja prebudi, reče poln veselja: „Gotovo,

tukaj je tudi Bog pričejoč, tega nisem vedil, božja
hiša je tu in vrata nebeške!” Kamen, ki ga je
pod glavo imel, postavi v spomin po koncu, ter
ga z oljem oblije. S to nebeško prikaznijo ves
pokrepčan Jakob terdno veruje, da ga bo Bog tudi
na tujem varoval in žegnal, zakaj on je povsod
pričejoč- \

Vedno zaupajte v Boga, ravno tako kakor je
Jakob zaupal. Bog vam bo vodnik in oče tudi
na tujem, kjer vam ne bodo mogli vaši stariši ne
s svetom ne z djanjem pomagati. Saj je Bog povsod
pri nas, Če smo tudi daleč od svojih starišev,
ali zapušeni od svojih znancov in prijateljev; le
umiraj bodimo pobožni in bogaboječi, da bomo
božje pomoči in božjega varstva vredni. Izroči
t»°spodu svoje pota, in upaj va-nj, on bo vse prav
naredil.

38

Jakob je srečno na Mezopotamsko prišel*
k svojemu ujcu Labanu, in je jelove Cede pasel.
Čez nekaj Časa reče Laban Jakobu: „NoČem, da
bi mi zastonj služil, povej , kakošno plačilo ho¬
češ.* Jakob mu odgovori: „NoČem plačila, daj mi
svojo mlajšo hčer Rahelo za ženo, in sedem let
ti bom drobnico pasel. “ Ko je sedem let prete¬
klo, reče Laban: „Ni navada, da bi se mlajša
hči pred kot starša možila. Še sedem let mi
služi, če hočeš še Rahelo za ženo imeti." Jakob
je še sedem let služil, in potlej se je hotel domu
v svoj kraj verniti. Ali Laban, kteri se je bil po
Jakobovi pridni skerbi s čedami obogatil , ga ne
misli od sebe pustiti: toraj mu reče: „Še dalje
ostani pri meni, in plačilo si sam izgovori." Jakob
ostane še šest let pri Labanu, in si je pridobil
veliko Čed, s kterimi se je potlej na Kanansko
vernil.

Vidite, kaj si človek vse s pridnostjo in zve¬
stobo pridobi! Privadite se že v pervi mladosti
pridnosti in delavnosti. Pridnega roka bogati, pri
lenuhu pa pomanjkanje in reva prebiva.

Jakob se spravi s svojim bratom Ezavom.

S strahom in trepetom je šel Jakob proti Jor¬
danu , zakaj mislil si je, kolikanj da ga jegov brat
Ezav sovraži. Pa Jakob stavi v Boga svoje zau¬
panje, in si misli: Bog, kteri me je doslej tako po
očetovo vodil in mi toliko dobrega storil, me bo
tudi pozneje obdaroval, in iz te nevarnosti rešil.
Molil je: „Nisem vreden milosti in zvestobe, ktero
si, o Gospod, nad menoj, svojim hlapcom, skazal!
Z golo palico v rokah sem šel pred dvajsetimi leti
Čez reko Jordan, zdaj pa grem z dvema Če-
dama nazaj. Varuj me pa  tudi zdaj serdite
roke mojega brata, zakaj močno se ga bojim."

Jakob je bil z nebeško prikaznijo v zaupanju

39

v Boga poterjen, in gre svojemu bratu naproti.
Mislil ga je potolažiti z obilnimi darmi, odbranimi
Čedami, ki mu jih je po svojih hlapcih pred seboj
poslal. Za njimi je šel sam s svojci, ter se je
svojemu bratu Ezavu, ko ga je ugledal, sedemkrat
globoko priklonil.

Ezav pa se je branil od Jakoba darov vzeti, in
reče: „Le imej, kar imaš; jaz imam sam dovolj.«
Ker muje pa Jakob le ponujal, je Ezav darove od
njega vzel, da ga ni žalil, in da mu je pokazal,
da nima nobenega sovražtva več v svojem sercu
do njega.

Vsak Človek, kteri premisli dobrote, ki jih
vsak dan iz Očetove božje roke prejema, mora
z Jakobom reči: „Gospod, nevreden sem tvoje mi¬
losti, ki jo meni, tvojemu hlapcu, skazuješ!

Naša dolžnost je jezo in sovražtvo opušati.
Serdljivec ogrenujesebi in drugim življenje, ker mu
jeza in sovražtvo ne dasta nikoli mira in pokoja,
temuč si mora vedno nasprotnega razžaljenja svest
biti. In, ali se more nespravni togotnež v svojih
molitvah z zaupanjem k Bogu oherniti, in od njega
milosti in odpušenja, blagoslova in pomoči pri¬
čakovati? Tega ne, ker Bogu le spravno serce
dopade: „Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče v
nebesih usmiljen."

Jožefa bratje prodajo..

Jakob je imel dvanajst sinov. Naj mlajša med
“jimi, Jožef in Benjamin, sta imela mater Rahelo,
ktera jima je zgodaj umerla. Jožef je bil očetu
na J ljubši, ker je bil prav dober in pobožen, in
se ni nikoli napčnosti in grehov svojih starših bra-

40

tov udeležil. Ravno zato so mu o Če, da bi mu za¬
voljo jelovega lepega zaderžanja veselje storili, pi¬
sano suknjo omislili. Za tega voljo so ga jeli bratje
sovražiti in Čertiti. Ali pa smemo komu zavoljo
lepšega oblačila nevošljivi biti in ga zato čertiti ?

Bratje so jeli Jožeta še bolj sovražiti, ker je
vsako krivico in napako, ki so jo storili, svojemu
očetu povedal. Ali pa ni Jožef prav imel ? Ali ni
prav, da otroci starišem povedo, kadar kaj nap-
Čnega ali hudega od bratov in sester ali od poslov
vedo ? To je jih dolžnost, samo da ne smejo iz
kakega slabega namena, ne iz pike ali sovraživa
do njih, ampak samo zato povedati, da se grešniki
posvarijo in poboljšajo, stariši se pa škode obvaru¬
jejo. Ali so imeli bratje prav, da so Jožefa Čertili ?

Jožef je imel neko noč dvoje sanje , s kterim
si je še hujše sovražtvo svojih bratov na glavo na¬
kopal, tako da mu nikdar lepe besede ali lepega
pogleda ne morejo več dati. „Zdelo se mi je,“
pripoveduje Jožef bratom, „da vežemo snopje na
/polju. Moji snopi so vstajali, in se po koncu posta¬
vljali; vaši snopi so se pa mojim priklanjali. Še
drugikrat se mi je sanjalo, da se mi solnce, luna in
enajst zvezd priklanja.“ Zavoljo teh sanj so ga
bratje še bolj sovražili, ker so menili, da hoče
Jožef jih gospod biti, in še sami oče mu pra¬
vijo: „Kaj bomo mar jaz, tvoja mati in tvoji bratje
tvoji podložni ?“

Bratje so le pripravne priložnosti pričako¬
vali svojo piko do Jožefa v djanju pokazati. Ona
se jim primeri, ko so oče Jožefa nekdaj do njego¬
vih bratov, kteri so v daljnih krajih Čede pasli,
gledal poslali, kako se jim godi. Ko ga bratje
od daleč zagledajo, se v njih sercih stara pika
do njega zbudi. »Vidite,“ pravijo, »vidite ga, zdaj

41

gre sanjač sčm; ubijmo ga, in verzimo ga v kako
jamo, očetu pa porečemo, da ga je divja zver
požerla. Bomo le vidili, Čemu so mu sanje.“

Vidite, kam sovražtvo in maševanje človeka
zapelje, ako se jima ne ustavlja! Kmalo bi bili
brata umorili, ko jih ne bi bil Bog zaderžal, kteri
je bil Jožefa za posebne reči namenil, liuben, naj
starši brat, jih je iz lepa pogovarjal in od tega
strašnega sklepa odvraČeval. „Oh,“ jim reče, „nikar
vendar ne oskrunjajte svojih rok s kervjo svojega
brata; raji ga že verzite v tisti le prazni vodnjak!“
Sam s seboj je pa mislil; Če ga v vodnjak ver-
žejo, pojdem, in ga bom izvlekel, in k očetu ga
nazaj popeljem.

Neusmiljeni bratje storijo, kakor jim je Ruben
svetoval, in potlej sedejo mirni k jedi, kakor da
ne bi bili nič hudega storili. Ruben pa ne more
med tako nečloveškimi brati jesti, jih popusti, gre
in misli, kako bi Jožefa smerti otel.

Ko bratje še južinajo, pridejo Izmaelski kupci,
ki so šli v Egipet in so z marsiktero rečjo, zlasti
pa tudi s sužniki, kupčevali. Tedaj reče Juda svo¬
jim bratom : „Kaj nam pomaga, Če naš brat la¬
kote umerje? Prodajmo ga raji za sužnika tem
ffiemo gredočim kupcom; saj je vendar naš
brat.“ Te besede so bratom všeč. Jožefa iz vod¬
njaka potegnejo, in prodajo tega mladenča, ki je
bil še le šestnajst let star, kupcom za deset to¬
larjev. Jožef prosi, zdihuje, joka, ali vse nič ne
pomaga, moral je iti sužnik v tujo deželo brez
upanja še kdaj viditi svojega očeta.

Ali kaj hočejo grozovitni bratje ubogemu
očetu sporočiti? Kozliča zakoljejo, Jožefovo pi-

42

sano suknjo v kery pomočijo, jo pošljejo vso
kervavo očetu, in oznanijo mu: „To suknjo le smo
našli: poglejte vendar, ko bi utegnila suknja va¬
šega sina biti.“ Ubogi oče precej spozna suknjo
svojega sina, in ves žalosten zažene na glas svoj
jok: „Mojega sina suknja je! Divja zver je mo¬
jega Jožefa raztergala!" Jakob razpara zgornje
oblačilo po sebi, se obleče v rasovnik, in joka
neprenehoma. Bratje, se ve, so se prestrašili nad
žalostjo in jokom svojega očeta, prizadevali so si
ga potolažiti, ali nič ni pomagalo. „Pustite me
jokati," jim reče žalostni oče, „jokal bom, dokler
ne pojdem za Jožefom pod zemljo."

Ta prigodba je za nas prav podučna. Iž
nje vidimo prav očitno, v kake strašne pregrehe
sovražtvo in nevošljivost pripravi. Zatirajte te¬
daj vsak začetek sovraživa in nevošljivosti v svo¬
jem sercu; zakaj ž njima bi se pred Bogom
silno pregrešili in ljubezni nasproti ravnali, ktero
smo vsakemu človeku dolžni v

Ostanite dobri, ko bi tudi vaši bratje in vaše
sestre kaj hudega poČinjali, in ne dajte se jim v
noben greh zapeljati. Svarite jih raji z ljubeznijo
in krotkostjo; ako se pa ne poboljšajo, starišem
povejte; toda ne oznanite jim vsakega pregreška,
tudi ne iz sovražtva ali maševanja, ampak iz gole
ljubezni, da jih stariši posvarijo in poboljšajo.

Jožef v Putifarjevem domu in v ječi.

Izmaelci so Jožefa v Egipet pripeljali, in ga
imenitnemu gospodu prodajo, kraljevemu dvorniku,
Putifarju po imenu. Jožef je zvesto opravljal opra¬
vila, ki so mu bile dane, in si je v kratkem vso

— 48  —

ljubezen in vse zaupanje svojega* gospoda pridobil,
tako da mu vse gospodarstvo zroči. Srečno
in zadovoljno je Jožef živel. Pa jegova sreča
je le malo Časa terpela. Putifarjeva žena je bila
hudobna, in misli tudi Jožefa v hudobijo pah¬
niti. Ali Jožef se ne da zapeljati, in ji reče: „Kako
bi mogel storiti tako hudobijo vpričo Boga, kteri
je povsod, in vse vidi, in grešiti soper njega!“
Zena se nad tem tako raztogoti, da nedolžnega
Jožefa svojemu možu zatoži, da jo je hotel v greh
zapeljati. Putifar je ženi verjel, in ukaže po¬
božnega, nedolžnega Jožefa v ječo djati.

Blagor mu, kdor ima Čisto vest, in toraj
Boga prijatelja; zakaj Bog ga bo o pravem času
rešil, in mu pomagal! Jožef je imel dobro vest,
in zato v ječi ni obupal. Tudi v ječi je kmalo
toliko ljubezni pri ječarju našel, da mu da vse
sojetnike pod oblast.

Med jetniki sta bila tudi kraljev veliki točaj
in veliki pek. Oba sta imela neko noč Čudne sanje,
zavoljo kterih sta bila vsa klaverna, Jožef, ki je že sam
veliko terpljenja in veliko britkosti skusil, in toraj
s terpinci usmiljenje imel, jih ves mil vpraša;
„Zakaj sta danes tako klaverna ?“ Veliki točaj
pripoveduje sanje, ki jih je imel, in pravi; „Sanjalo
se mi je, da vidim vinsko terto s tremi mladikami.
Rastla je, že odgnala, ocvetla, in grozdje je na nji
dozorelo. Jaz pa sem kraljev kozarec imel v rokah,
■vzamem grozd, ga ožmem v kozarec, in ga
kralju podam.“

Na to odgovori Jožef: »Sanje prav izlagati je
božja reč. Nihče jih ne more razložiti, če nima
posebnega rasodetja božjega. 41  In Jožef je imel
res posebno razodetje božje, da je mogel sanje

— 44  —

prav razlagati. Rekel je velikemu točaju: „Čez tri
dni te bo kralj spet v poprejšnjo službo vzel in
mu boš spet kozarce podajal, kakor si popred
delal. In kadar ti bo spet dobro,“ mu še Jožef
reče, „spomni se tudi mene, in pomagaj mi iz
ječe, v ktero sem po nedolžnem pahnjen. Hebrej
sem, in iz same nevošljivosti in sovražtva za su-
žnika na Egiptovsko prodan. “

Veliki pek vidi, da je Jožef točaju sanje do¬
bro razložil, in začne tudi svoje sanje pripovedo¬
vati rekoč: „Meni se je pa sanjalo , da imam tri
jerbase na glavi. V verhnjem jerbasu so bile za
kralja mnoge jedi pekovskega dela. Pa ptice so mi
jih znad glave iz jerbasa jedle.“ Jožef reče: „Cez
tri dni se bo kralj tudi tebe spomnil: toda umoril
te bo, in poreče tvoje truplo obesiti, in ptice
bodo meso kavsale iz tebe.“

Tri dni po tem je bil kraljev god. Velike
gostje je napravil kralj svojim služabnikom, in
pri mizi mu točaj in pek v misel prideta. Ukazal
je točaja v staro službo postaviti, peka pa umo¬
riti, in jegovo truplo obesiti.

Ta zgodba nam daje veliko koristnih naukov. —
Ali bi se bil pač Jožef v Putifarjevem domu tako
hitro svojemu gospodu priljubil in zaupanje
dobil, ko si ne bi bil že v mladosti marsiktere
koristne učenosti pridobil, in pridnosti in dela ne
bil privadil?

Kar nikdar se ne dajte drugim k hudobiji za¬
peljati! Mislite po Jožefovo prav po gostem na
Boga, kteri je vsegapričejoč, in vse vidi, kteri
vse hudo sovraži, in le dobro ljubi. Ali bi si
upali vpričo starišev ali učenikov kaj hudega sto¬
riti? Koljko bolj se morate bati vpričo Boga kaj
nespodobnega ali nepripušenega počinjati! Bojte se
Boga, in varujte se hudega, Boga imejte vedno

45

pred očmi, in v svojem sercu, nikar v noben
greh ne dovolite, in Bog vam bo vedno pomagal,
vas ne bo tudi v stiskah in britkostih nikoli zapustil.

Jožef iz ječe rešen in povikšan.

Primerilo se je enkrat, da je kralj sam prav
nepokojne sanje imel, kterih ni nobeden Egiptov¬
skih modrijanovin sanjorazlagavcov mogel razložiti.
Točaj, kteri se zdaj Jožefa spomni, reče kralju;
„Israelski suženj je v ječi, kteri je meni in veli¬
kemu peku sanje, ki sva jih imela, razložil, in po
izlagi se je vse na tanko zgodilo." Pri ti priči
je bil Jožef iz ječe pripeljan, in pred kralja po¬
stavljen. Takrat je bil Jožef v tridesetem letu
svoje starosti.

Kralj je Jožefa prijazno ogovoril, in mu reče:
„Sanje sem imel, in slišim od tebe, da veš vse
sanje gladko razlagati." Jožef mu pa odgovori:
„Bog bo mojemu gospodu dobre reče oznanil."
Faraon je začel: „Zdelo se mi je, da stojim pri
Nilu reki. Kar pride sedem lepih rejenih krav iz
vode, in se po bregu pasejo. Za njimi pa pride
sedem gerdih suhih krav iž nje. Suhe kra¬
ve pa so unih sedem debelih požerle, in niso
bile nič debelejše. V tem sem se prebudil, in
mislil, kaj bi te sanje pomenile; pa si jih nisem
mogel razložiti. Na to sem spet zaspal, in spet
se mi je sanjalo. Vidil sem sedem polnih klasov iz
enega stebla poganjati. Za njimi jih priraste sedem
drobnih snetjavih klasov. Drobni požrejo polne klase,
in vendar niso bili polni."

Jožef je odgovoril: „Oboje sanje so enakega
pomena. Sedem debelih krav in sedem polnih kla¬
sov pomeni sedem rodovitnih let, ki jih bo Bog v
Egipet poslal. Za njimi pa pride sedem nerodovitnih
let, ko p 0  vsem Egiptu nič ne poraste, in se  bo
vsa obilnost rodovitnih let pojedla. Svetujem tj

46

tedaj, kralj, da poišeš umnega moža, kteri bo
obilnost bogatih let v žitnice spravljal, da bo ob
dragini kaj jesti.

Kakor izlaga sanj, ravno tako je bil tudi ta
modri svet kralju toliko všeč, da je kar rekel j
„Kje dobimo koga, da bi bil kakor ta od Boga
razsvitljen ?“ Djal je tedaj Jožefu: „Ker si toli¬
ko modrost od Boga prejel, boš od slej pervi za
menoj v deželi, in tvojim ukazom in naredbam
mora vse moje ljudstvo pokorno biti.“ Na to sname
kralj svoj perstan, in ga Jožefu na perst natakne,
ga v belo tančico obleče , kakoršno so pervaki
dežele nosili, mu obesi zlato verižico okoli vrata,
in ga reče v kraljevi kočiji po mestu peljati, in
pred njim klicati: „To je deželni oče! Vsak mu
skazuj pokoršino in čast, on je deželo rešil.“

Tako je bil Jožef počešen in povikšan; Bog
je tako hotel! Pa veliko ljudi, ki jih Bog odobroti
in osreči, pozabi jega in prejete dobrote, se pre¬
vzamejo in napihnejo, in se dajo svojim hudim
željam in strastim premagati. Tak ni bil Jožef. Zmi-
raj je pobožen in ponižen ostal, ni se v svoji
sreči prevzel, in do vseh je bil ponižen in prija¬
zen. Hodil je po deželi, je žito skupovai in ga v
žitnice spravljal.

Kako dobrotljivo je Jožef po svojih modrih
naredbah za vso deželo skerbel, se je posebno v
hudih letinah pokazalo. Ne le po Egiptovskem,
ampak tudi po bližnjih deželah je velika lakota
nastajala, pa v Egiptu se je lahko pomagalo, ker
je bilo veliko žitnic polnih žita. Žitnice so zdaj
odklenili, in ne le Egipčanom, ampak tudi drugim
narodom žito prodajali.

47

Kdor je zmiraj pobožen in bogaboječ, mu
bo gotovo na zadnje dobro. To »e je nad Jo¬
žefom na tanko spolnilo. Jegovo terpljenje in
jegove britkosti so ga k sreči in kraljevi Časti
pripeljale. Nadloge so ga priganjale Boga in po¬
božnost zmiraj bolj ljubiti, in tolikanj terdneje se
je Boga deržal, ker je bil od bratov prodan, v
ječo pahnjen, in od vseh ljudi zapušen. — Na¬
vadite se, vsako terpljenje, ktero vas zadene, in
vsako zlo, ki se vam primeri, s poterpežljivostjo
in stanovitnostjo prenašati, po tem Čedalje boljši in
pobožnejšl prihajati, v ljubezni, ,v zaupanju na
Boga in v pokoršini do njegove svete volje Čedalje
bolj rasti. Bog vam gotovo vse nadloge le v vaš
prid pošilja. Ali ni mogel tudi Jožef po ternjavi
poti hoditi, da je rešil vso deželo, da je bil dobrot¬
nik in ohranivec svojega očeta in svojih bratov?

Jožefovi bratje pridejo v Egipet

Tudi po Kananskem, kjer so Jožefov oče in
bratje živeli, je vstala velika dragina. Ko je Jakob
zvedil, da je v Egiptu žita na prodaj, pošlje
svojih deset starših sinovtježita kupovat; le Benja¬
mina, naj mlajšega sina, je pri sebi obderžal. So
prišli v Egipet, in jim je, kakor vsem, kteri so po
žito hodili, k Jožefu rečeno. Ko se mu bližajo,
se mu po šegi jutranjih dežel do tal priklanjajo.
Jožef spozna precej svoje brate; bratje pa jega ne
spoznajo, in tudi on se dela, kakor da jih ne bi
poznal. Po tolmaču je ž njimi govoril, in jih vpra¬
ša :  „Kdo ste? od kod ste prišli? “Mu odgovorijo:

Kananskega smo, in smo prišli žita kupovat. 14
Jožef reče: „Ni tako ne, ogleduhi ste, in ste
prišli deželo ogledovat, da bi jo z vojsko vzeli!“
Vsi prestrašeni mu odgovorijo: ,,Gospod, tega ne!
Mi tvoji hlapci ne mislimo nič hudega. Bratje

48

smo, sinovi enega očeta: dvanajst nas je bilo; naj
mlajši brat je doma pri očetu, eden pa več
ne živi.“ — Jožef jim na to reče: „Je prav,
se hočem prepričati, ali govorite resnico. Eden
zmed vas naj gre domu, in naj pripelje naj mlajšega
brata, ki pravite da je doma pri očetu. Vi drugi ste
pa ta čas moji jetniki.“ Po tem jih reče vse na
tri dni v ječo peljati.

Tretji dan veli Jožef brate iz ječe pred-nj
pripeljati, in jim reče: „Po milosti hočem z
vami ravnati, in vas vse razun enega izpustiti. Ta
ostane zapert, dokler mi svojega mlajšega brata ne
pripeljete.“ Zdaj si bratje mislijo, kako so z Jože¬
fom ravnali, in pravijo po Hebrejsko med seboj:
„Po pravici terpimo vse to, ker smo se toliko
nad svojim bratom pregrešili. Vidili smo britkost
jegove duše, milo nas je prosil, pa ga nismo
uslišali! Zato je prišla ta nadloga nad nas.“ Inllu-
ben jim reče: „Ali vam nisem pravil, ne pregrešite
se nad mladenčem! Zdaj le se nam jegova kri
utepa!“ — Glejte, kako človeku huda vest tudi
čez več let se pregreho očita! In kdor se kri¬
vega ve, si mora vsako nesrečo, ki ga zadene,
božjo šibo misliti.

Ker jih je Jožef umel, dasiravno je po tolmaču
ž njimi govoril, se mu serce od ljubezni topi, se
oberne od njih, in joka. Pase oberne spet proti njim,
in reče Simeona vpričo vseh vkleniti. Svojim slu¬
žabnikom pa ukaže, jim žakle (Vreče) z žitom na¬
suti, in va-nje vsakemu jegov denar djati, ki so
ga za žito s seboj prinesli. Potlej otovorijo svoje
osle, in se domu vernejo. Ko so v bližnji gostiv-
nici vreče odvezali, in svoj denar najdejo, se zlo
prestrašijo in se bojč, da utegnejo misliti, da so tatje.

Gredo dalje, in pridejo srečno domu. Kadar
k očetu pridejo, mu pravijo: »Oče, v Egiptu

kraljuje hud gospod: ogleduhe nas je imenoval, in,
ko smo mu pravili, da nas je dvanajst sinov enega
očeta, da je naj mlajši še doma, eden pa je že
umeri, nam je zapovedal, da mu tudi naj mlajšega
brata pripeljimo. In da bi bil tega gotov, je Si¬
meona zastavljenca priderža!. 44  Nova britkost je bila
to žalostnemu očetu. „Ob vse moje otroke me
bote pripravili, 44  žaluje stari oče. „Jožefa več
ni, Simeon sedi v ptuji deželi zapert, in zdaj mi
hočete še Benjamina vzeti? 44  Ruben bi rad očeta
potolažil, in reče: „Meni zaupajte brata, in ako
ga nazaj ne pripeljem, hočem dva svojih sinov
za-nj zgubiti! 44  Toda Jakob se ne more pripraviti,
da bi naj mlajšega sina od sebe pustil, zakaj ne¬
sreča z Jožefom ga je oplašila.

Jakobovi sinovi gredo drugič v Egipet.

Lakota je pritiskala, in žito, ktero so bli
sinovi iz Egipta prinesli, začne pohajati, teda
reče Jakob: „Pojdite dol v Egipet, in kupite žita
da lakote ne umerjemo.

..Brez Benjamina, 44  reče Juda, „ne smemo
priti. Dajte toraj mladenča z nami; jaz sem za-nj
porok, in mene za-nj primite/ 4 ' Jakob jim )e dal
svojega ljubega sina; pa s koiikošno brhkostjo je
svojega ijubčika od sebe dal, si lahko mislimo.
Rekel je': „Da vam bo budi gospod v Egiptu mi-
lostiv, vzemite s seboj, kar raste v naši deželi
naj boljšega, in nesite mu v dar. Vzemite tudi de¬
narje s seboj, ki ste jih pri verhu vreč najšli, more¬
biti da je zmota; in vzemite tudi še drugih denar¬
jev s seboj, da dovolj žita kupite. Bog vam daj
pri možu v Egiptu milost doseči/ 4

Oh, koliko britkosti napravijo poredni otroci
svojim staršem! Kolikošna reva izvira velikokrat
iz ene same hudobije! Vsa nesreča in žalost Jako¬
bova je izvirala iz sovražtva in nevošljivosti bratov
Berilo za II. klas. 4

50

do Jožefa! Da bi se pač vi vsakega grešnega na¬
gnjenja varovali, in vsakega sudega dela bali, zakaj
jegovi nasledki so le nesreča in pogubljenje!

Jakobovi sinovi so šli zdaj z denarji in darmi
v Egipet. Ko v Egipet pridejo, jih reče Jožef v
svojo hišo peljati, in jim dober obed napraviti;
hotel je namreč s temi možmi obedovati. Bratje,
ki jim je huda vest še zmiraj krivico očitala, se
tega močno prestrašijo, menili so, samo zato so
v gospodovo hišo peljani, da jih bodo kot tatove
strahovali, in v sužnost djali. Rekli so tedaj
hišniku, da so s seboj denarje prinesli, ki so jih
v svojih vrečah dobili, in niso vedili, kako so
va-nje prišli. Hišnik jih tolaži rekoč: „Le

brez skerbi zavoljo tega bodite; jaz sem vaše de¬
narje že prejel: kar ste v vrečah dobili, vam je
Bog poslal.“ Vode jim prinese, da si noge umi¬
jejo, in poklade jihovim oslom, in jim Simeona iz ječe
pripelje. Zdaj so začeli serčnejši in veselejši priha-
jati.

Kadar Jožef v hišo stopi, padejo vsi po
šegi tiste dežele pred-nj na kolena, in mu podajo
vsak svoje dari. Jožef jih prijazno pozdravi, in
vpraša: „So li zdravi vaš stari oče?“ Mu odgo¬
vorijo : „Zdravi so naš oce.“ Potlej pogleda svo¬
jega naj mlajšega brata, kteri je ž njim Rahelo mater
imel, ter mu reče: j,Bog te sprimi moj sin!“ Pri
teh besedah se mu je nad bratom iz ljubezni do
njega užalilo, in se zjoka. Ko si Jožef solze
obriše, se k obedu usedejo. Jožef je sam p r j
eni mizi obedoval, pri drugi so obedovali jegovi
služabniki, pri tretji pa jegovi bratje po svoji
starosti. Pa Benjamin dobi v znamenje posebne
ljubezni Jožefove vsega petkrat več, kot drugi
bratje.

51

1

Jožefovi bratje se vernejo na jfeanansko.

Jožef zapove svojemn hišniku: ».Napolni mo¬
žem vreče z žitom, kar ga gre va-nje. Deni pa
verh žita vsakemu jegove denarje, v vrečo naj
mlajšega pa še mojo sreberno kupoDrugo  jutro
bratje zgodaj odrinejo, in si nič hudega ne misli¬
jo. Komaj so mestne vrata zapustili, Jožef
hišniku za njimi hiteti ukaže. Hišnik jih terdo
prime, ter jim reče; „Zakaj ste tako nehvaležni,
da ste sreberno kupo, ki moj gospod iž nje pije,
ukradli ?“

Blagor mu, kdor je dobre vesti, kadar je to¬
žen! Bratje si niso imeli v ti reči nobene krivice
očitati, toraj so djali:„Kaj, mi bi bili storili kaj ta¬
kega, in tvojemu gospodu sreberno kupo ukradli?
Umerje zmed nas naj tisti, pri kterem se kupa
najde; pa še tvoji sužnji bodimo vsi drugi po
} verhu!“ „Tega ne,*‘ odgovori hišnik, „le tisti bo
suženj mojega gospoda, pri kterem se kupa najde.“

Kar se jim je nemogoče zdelo, to se je v res¬
nici skazalo : v Benjaminovi vreči je bila sreberna
kupa. Od žalosti in britkosti so bratje svoje obla¬
čila na sebi razparali, in se vsi z Benjaminom
vred spet v mesto vernejo. Jožef jim reče:
„Zakaj ste mi to naredili ?“ Juda odgovori: „Go-
spod, kaj ti hočem odgovoriti? Bog je našel
krivico nad nami; zato se nam tako godi. Glej, mi
vsi smo tvoji sužnji!« Jožef reče: ..Tega rne Bog
varuj! Kdor je kupo ukradel, bo moj suženj; vi drugi
pojdite k očetu v miru domu.“ Juda reče: „Gospod,
jaz naj bom tvoj suženj namesto Benjamina; za¬
kaj jaz sem staremu očetu porok za-nj. Če ga
8  seboj ne pripeljemo, bo britkost starega očeta pod
zemljo spravila. 4 * Jožef se zdaj ne more nič več
premagati. Egipčanom, ki so okoli njega, ukaže
iz hiše iti, potlej pa jok na glas zažene, in po
hebrejsko reče: „Jaz sem Jožef, vaš brat! Ali
res še živijo moj oče?

*

— 52  —

Bratje ostermijo od straha, in kar besedice pre¬
govoriti ne morejo; Jožef pa jim je serce delal.
,.Ne bojte se“ jim pravi, „ne tolikanj vi, ampak Bog
me je sem poslal, da ste vi lakote in smerti rešeni;
zato me je kneza naredil po vsi Egiptovski deželi.
Še pet let ne bo ne setve ne žetve. Hitite do
mojega očeta, recite jim: Jožef, vaš sin, vam
sporočuje: Bog me je gospoda vse Egiptovske de¬
žele postavil, dol k meni pridite. Vi in vaši
otroci bote blizo mene prebivali; jaz vas bom živil,
vas, in kar vas je, vse.“ Jožef da še vsakemu,
zlasti pa Benjaminu, darov, in tudi očetu jih po¬
šlje, in verh tega še z blagom otovorjenih oslov
in z živežem za po poti obloženih oslic, in po
tem jih odpravi. In pri odhodu jim še reče: „Ne
kregajte se mi po poti zavoljo nekdanjega, vse naj
bo pozabljeno."

Iz tega vidimo, da ni Jožef iz maševanja s
svojimi brati od začetka tako terdo ravnal, ampak
da bi zvedil, kakošni da so do Benjamina. Ko
je pa jih poboljšanje in ljubezen do Benjamina
spoznal, je pozabil vso krivico, ki so mu jo bili
storili. Da bi pač tudi mi po Jožefovo krivico
pozabili, ki nam je bila storjena, dahi pač tudi mi ve¬
selje imeli tistim dobro storiti, kteri so nas razžalili!

Jakob pride v Egipet. Jakobova in Jože¬
fova smert.

Tudi kralj je zaslišal, da so prišli Jožefovi
bratje v Egipet. Kralj je tega vesel, in ukaže Jo¬
žefu po starega očeta in jegovo družino poslati, in
jim v Egiptu' posebno deželo odkazati, kjer bodo
za svoje Čede dosti paše imeli.

Bratje pridejo domu, in povejo očetu: „Jožef,
vaš sin. še živi. in je pervi za kraljem v Egiptu!"
.Jakob jim ne verjame; ko mu pa vse od kraja po-

53

vejo, in vozove pokažejo, da se v Egipet popelje,
se je razveselil in poln veselja zavpije: „Dosti mi
je, da moj sin Jožef še živi! 4 ' — Dobri stariši
nimajo večjega veselja na zemlji ,  kakor če svoje
otroke srečne vidijo.

Rad je šel pobožni starček v Egipet, da Jo¬
žefa še enkrat vidi, svojega priserčnega sina,
preden umerje. Precej se je z vso svojo družino
in z vsemi svojimi čedami na pot napravil. Na
meji Kananske dežele je še Jakob Bogu dar opra¬
vil , in Bog mu je v prikazni govoril: „Pojdi v
miru na Egiptovsko, Tudi ondi te bom varoval, in
Jožef ti bo oči zatisnil. Iz tvojih otrok hočem
v Egiptu velik narod storiti; nekdaj jih bom spet
iz Egipta izpeljal, in jim Kanansko deželo v last
dal, kakor sem obljubil Abrahamu in Izaku, tvojima
očakoma. 4 '

Kadar se Jakob velikemu mestu Egiptovske de¬
žele približuje, pošlje Judata, svojega sina, pred
seboj, Jožefu jegov prihod napovedat. Jožef se
svojemu GČetu v kraljevem vozu naproti pelje, in
ko očeta od daleč zagleda, plane iz voza, in
»prejme svojega starega očeta z velikim spoštova¬
njem. Jakob hiti svojemu ljubemu sinu v naročje,
ga objema in poljubuje, in od veselja joka, ter pravi:
„Zdaj pa rad umerjem, da te le vidim še enkrat!“
Jožet, dasiravno je bil gospodar Egiptovske de¬
žele , se ni sramoval očeta, temuč pred kralja
ga pelje s svojimi brati. Neumni in uapubnjeni
otroci se sramujejo svojih starišev in rodbenikny
nizkega stana. Le liudega in nepoštenega življenja
se mora človek sramovati. Ali mu ni še le v Čagt,
če se kdo s syojim ukom in lepim zaderžanjem iz
nizkega stana do visokega povzdigne?

54

Jožef je po kraljevem povelju svojemu očetu
in svojim bratom selo na Gesenskem odkazal, v naj
lepšem kraju Egipta, kjer so za svoje Čede dosti
paše dobivali, irijih je obilno z vsem preskerboval,
česar jim je bilo treba.

Jakob je po tem še sedemnajst let živel, in
je umeri, ko je bil 147 let star. Kadar se je jegova
sinert približevala, pošlje po svojega siua Jožefa.
Jožef pride in pripelje tudi svoja dva sinka, Efrajma
in Manaseta, k staremu očetu. Ko Jakob sliši,
da je jegov ljubi Jošef prišel, povzame vso svojo
moč, se skloni na postelji, žegna jegova sinka,
in jima še marsikaj naroči. „Bog mi je razodel,“
še reče, „da bo Kanansko deželo mojim mlaj¬
šim v last dal. Kadar tedaj spet van-jo pridete,
razdelite jo med se. Ta dva Jožefova sina vza¬
mem za svoja sina.“ Judatu je pa še posebej na¬
povedal, da bodo iž njegovega roda knezi dežele in
Mesija rojeni. Zdaj ga je moč zapustila, poravnal
se je nazaj na posteljo, ter mirno v Gospodu zaspal,
poln vere v božje obljube.

Vsi so jokali; Jožef je svojemu očetu oči
zatisnil, in solze so se mu na očeta uderle. Zapo¬
vedal je zdravnikom Jakobovo truplo z naj dražjim
mazilom pomazati, in povedal je kralju, daje svojemu
očetu s prisego obljubil, pokopati ga na Kananskem
na pokopališu jegovih preddedov, in ga prosi
privoljenja, to svojo obljubo spolniti. Kralj mu
je to rad dovolil. Sedemdeset dni so po Jakobu v
Egipta žalovali.

Kako lepo in blago je ravnal Jožef, ko si je
prizadeval svojemu staremu očetu življenje po-
lajšati! Ali ni to vsakega otroka dolžnost? Ali
niso otroci za vse dobro za Bogom le svojim staršem
hvale dolžni? Naj bodo otroci tudi umni, bogati
in imenitni, bi vendar taki ne bili, ko bi jih stariši
ne bili redili i n  učili, jih ne ljubili in za-nje ne
akerbeli. In božja zapoved na ravnost zapoveduje,
.starše spoštovati in ljubiti.

55

Po očetovi smerti so se bratje bali, da bi se
Jožef' zavoljo krivice, ki so mn jo storili, nad njimi
ne maševal; toraj so ga še enkrat za odpušenje
prosili, ker so menili, da jim je Jožef do zdaj le
zavoljo jih očeta zanašal. Toda Jožef jim rečo
zavoljo nekdanjega brez vsega straha biti, in pravi:
„Vi ste mi sicer hudo mislili, pa Bog je to v moj
in vaš prid obernii. "Vas in vaše otroke bom
živil, kakor še o življenju rankega očeta.“
S to obljubo potolaženi in poveseljeni so se jegovi
bratje na Gesensko vernili.

Jožef je res, kakor do zdaj, za svoje brate
skerbel. Deželo je z veliko zvestobo in umetnostjo
gospodoval, tako da je kraljevo prijaznost in lju¬
bezen ljudstva do smerti užival. Po očetovi smerti
je 54 let živel, in je v 110. letu svoje starosti umeri.
Jožefovo truplo so po kraljevo umazilili in v
Egiptu pokopali. Kralj in ljudstvo so ga obžalo¬
vali, in še dolgo časa po tern je bilo Jakobovim
mlajšim v Egiptu prav dobro.

Nad Jožefovimi brati vidimo prav očitno,
kolikošna .je muka hude vesti. Huda vest
je res ogenj, kteri nikoli ne ugasne, in červ, kteri
nikoli ne pogine. Kadar vas tedaj mika in vleče
kaj hudega storiti, mislite si: Kaj, zavoljo hude
slasti, zavoljo časnega dobička bi pa bolečine
hude vesti v svojem sercu čutil in terpel '4  Ali s tem
bi si hotel veselje odvzeti, da ne bi mogel več z
veselim sercom k Bogu, svojemu očetu, pogle¬
dovati, svojega terpljenja mu ne tožiti, in za pre¬
jete dobrote ga več ne po otročje hvaliti? Kako
naglo je prešlo divje veselje bratov, da so se nad
nedolžnim Jožefom maševali, in koliko časa
jih je huda vest pekla !

Radi odpustite, Če vas kdo razžali, in preže¬
nite sovražtvo in jezo in vso maševanje iz svojega

56

serca. Lepo je in Bogu prijetno, bližnjemu, kadar
nas razžali, odpustiti. In kdor ne bi svoj emu bližnje¬
mu odpustil, ne bi tudi smel od Boga odpušenja
svojih grehov upati.

Jožef je mirno in veselo umeri, in jegov
spomin so dolgo ohranili v svojih sercih vsi, kteri
so ga le poznali. V večno življenje je vzel s seboj
veselje, da je tukaj svojemu bližnjemu v prid delal.
Ce tudi vi želite kdaj mirno in Častito umreti,
obračajte po Jožefovo svoje življenje bližnjemu
v prid, in se že v mladosti prav veliko koristnega
naučite, privadite se dela in pridnosti, in prido¬
bite si serčno in resnično ljubezen do bližnjega.
Le po tem bote veselo in srečno živeli in bla¬
ženo umerli, in ohrani! se bo vaš spomin dolgo
med ljudmi.

K /jj; j  •(/ v  ,, • t, ,-■ /,[ *\; * f

Jakobovi mlajši hudo zatirani v Egiptu.

Po Jožefovi Sinerti so bili se Izraelci (tako se
imenujejo Jakobovi mlajši, ker se je Jakobu tudi
Izrael reklo') v Egiptu tako pomnožili, da se je
eden poznejših Egiptovskih kraljev jel bati, Izraelci
bi se vtegnili kdaj s sovražniki Egipta združiti,
in se celo polastiti vse dežele. Toraj je sklenil J_
raelce zatirati. Po ceglovnicah in po polju so morali
silno hudo tlako opravljati in pretežke dela de¬
lati. Oglednike je čez nje postavil, da so jih k
delu priganjali, in dostikrat neusmiljeno mučili.
Toda Izraelov narod se je po božji obljubi
tudi pod hudim zatiranjem množil. Ker tedaj
po tem takem ni mogel svojega namena doseči,
je ukazal vse vnovič rojene Izraelske fantiče v
vodo pometati. Pa Boga je treba bolj poslušati,
kakor ljudi, sosebno Če kaj očitno napčnega in
hudobnega zapovedujejo. Toraj se tudi ni povsod
neusmiljeni iu pregrešni kraljevi ukaz spolnoval.

57

Mojzes rojen in na kraljevem dvoru zrejen
in podučen.

Nekaj Časa po tem, ko je bil neusmiljeni kralj
ukazal Izraelske fantiče v vodo pometati, je bil
Mojzes rojen, kterega je bil Bog v to namenil, da
bi zatirano ljudstvo iz sužnosti Egipčanov rešil.
Jegova mati ga je cele tri mesce v svoji hiši skri¬
vala. Pa zdaj ga nič več ne more Egipčanom
prikrivati. Iz bičevja tedaj splete jerbašček, ga
znotraj zasmoli, položi dete va-nj, in dene jerbaš¬
ček pri kraju Nila v ločje. Otrokova sestra se
je morala od daleč ustaviti, in gleda, kaj se bo z
otrokom zgodilo.

Mojzesa je hotel Bog za velike reči prihra¬
niti , ravno zato ga je smerti obvaroval.

Kraljeva hči je k vodi prišla kopat se, kar za¬
gleda jerbašček. Precej reče svojih dekel eni

po-nj iti. Ko ga odpre, zagleda otroka v njem. In
glej, dete je vekalo. Kraljevi hčeri se smili, in reče:
„Oh, Izraelskih otrok ta bo kteri!“ Sklenila je to
dete živo ohraniti, in zrediti ga. Otrokova

sestra stopi zdaj k nji, in ji reče: »Naj grem naj,

in kako Hebrejko pokličem, da bo dete dojila.*
Kraljeva hči ji reče iti, in deklica urno teče po
svojo lastno mater. Mati je prišla, in kraljeva
hči ji reče: »Vzemite tega otroka, in redite mi
ga, da odraste.“ •— Pač je bila mati vesela, da
je bil jen otrok ne le živ ohranjen, ampak tudi
celo od kraljeve hčere ji v rejo dan.

(

Bog ve vselej svoje misli in svoje sklepe izpe¬
ljati, če jih tudi ljudje ovreti skušajo. Kralj je
bil ukazal vse vnoViČ rojene Izraelske fantiče v
vodo pometati, pa pri vsem tem je bil Mojzes pri
življenju ohranjen, ker je imel svoje zatirano ljud¬
stvo rešiti. Prav mirno smemo tedaj pri vseh pri-

58

godbah svojega življenja v Boga zaupati, zakaj
brez njegove volje nas ne inore nobena nesreča
zadeti, in on nas zna iz vsake nevarnosti rešiti.

S kakošno ljubeznijo in skerbjo želijo starši
svoje otroke zrediti! Noben trud jim ni prevelik,
da bi le svoje otroke pri življenju in zdravju ohra¬
nili, in jih časno in večno srečne storili. O. da
bi si pač vsi otroci to k sercu vzeli, in svojim
staršem za te dobrote ves čas svojega življenja
hvaležnost skazovali! Kteri otrok svojim starišem
ljubezen in skerb z nehvaležnostjo in britkostjo
vračuje, si pač ne sme božjega idopadenja obe¬
tati, ker Bog zapoveduje; „Spoštuj očeta in ma¬
ter,“ in je še s to zapovedjo posebne obljube
sklenil.

Ko je bil Mojzes nekoliko odrastel, ga j# kra¬
ljeva hči k sebi vzela, in ga da na kraljevin dvoru
rediti, in mnogih naukov egipčanskih učiti. Do
štirdesetega leta svoje starosti je Mojzes na kralje¬
vem dvoru ostal. Enega* dne gre Mojzes v tisti kraj,
v kterern sog jegovi deželani, 'Izraelci, prebivali.
Mojzes' vidi, da Egiptovski brič revnega I-
zraelca grozno neusmiljeno pretepa, in ga zato
^ taka togota popade, da je Egipčana ubil. Drugi
* dan je šel spet k svojim rojakom, ter vidi, da se
dva Izraelca prepirata. Se je potegnil za zatiranca,
unemu je pa očital jegovo neusmiljenost. Ta pa
je bil hud zavoljo Mojzesovega svarjenja, in reče:
„Kdo te je sodnika čez naji postavil? Ali bi mar
tudi mene rad ubil, kakor si včeraj Egipčana?"

Mojzes se tega prestraši, i n  bal se je, da bi
se ta reč kralju ne povedala, Za-uj ni bilo več
v Egiptu varno ostati; zbežal je toraj na Madjansko,
ktero ni bilo več Egiptovskemu kralju pod oblastjo.
Ondi se je Mojzes soznanil z Jetrom, duhovnom

59

in pastirskim knezom, kteri mu svoje čede v skerb
zroči, in mu svojo hčer Zeforo v zakon da.

Dasiravno je Mojzes na kraljevem dvoru v obil¬
nosti živel, vendar svojih stiskanih bratov ni
pozabil. V sreči in obilnosti moramo vedno na
potrebe svojih bratov misliti, on iž njih jim poma¬
gati, ali pa vsaj jim jih pomanjševati.

Mojzes poklican Izraelce iz Egipta rešiti.

Mojzes je pač velikokrat na revo svojih roja¬
kov na Egiptovskem mislil, in želil jih je rešiti.
Ali od nikoder ni imel upanja, da bi se to kdaj
moglo zgoditi. Pa kar je ljudem nemogoče, to
je Bogu mogoče.

Enega dne je Mojzes na Horebski gori Jetrove
■ovce pasel, in Gospod se mu prikaže v gorečem
germu, kteri pa ni; zgorel. Mojzes gre bliže germa
pogledat, kaj da bi to bilo; kar ga glas iz plamena
ogovori: „Ne hodi bliže! Izuj pred svoje čevlje,
zakaj ta kraj je svet.“ Glas še dalje govori: »Jaz
sem Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, Bog tvo¬
jih očetov.“ Mojzes poln svetega straha si zakrije
obraz. Glas božji še pravi: »Vidil sem revo svo¬
jega ljudstva v Egiptu in slišal jegovo zdihova-
nje. Izpeljati jih hočem iz Egipta v deželo,, kiero
sem jihovim očetom obljubil, in ti boš jih vojvoda!

Mojzes se je štel nevrednega in nepripravnega
ta ukaz spolniti, in se je bal iti pred kralja v Egipet.
Toda glas božji mu reče: „Ne boj se, jaz ti bom
na strani stal.“ Mojzes vpraša: »Kaj hočem I-
zraelcem reči, kdo daje tisti,ki ine jedo njih poslal ?“
Glas odgovori: »Jaz sem tisti, ki je zdaj, ki je zmi-
raj bil, in ki zmiraj bo; reci jim toraj: Večni
meje do vas poslal.“—Mojzes bi se bil rad znebil
tega božjega povelja, in reče, da mu ne bo nihče
verjel, da se mu je Gospod prikazal. Glas božji
reče: »Kaj imaš tisto v roki?“ Mojzes odgovori:

(50

„Palico.“ Glas reče: „Na tla jo verzi.** Jo verze,
in v kačo se je spremenila. Bog mu jo ukaže
prijeti, in ko jo prime, se mu v roki spet v palico
spremeni. Glas božji inu še dalje reče: „Deni
roko pod suknjo.* 1  Mojzes jo dene, in ko jo spod
suknje vzame, je polna gob. Mojzes jo je na božje
povelje spet pod suknjo vtaknil, in ko jo spod suknje
vzame, je bila vsa čista,

Mojzes se še dalje izgovarja, in pravi, da ni
zgovoren, in da se mu jezik zavaljuje. Pa glas božji
odgovori: „Kdo je dal usta Človeku in besedo
jegovemu jeziku? Kdo je stvaril mutca in govorca?
Mar ne jaz ? Pojdi le serčno: jaz ti bom v misel
dajal, kaj da govori. Aron, tvoj brat, ti bo v Egiptu
naproti prišel in te spremil; on bo govoril, ti pa
Čudeže delal: meč ti bom dal, veliko Čudežev
storiti. Kralj se bo sicer ustavljal, pa na zadnje bo
ljudstvo vendar pustil peljati.**—Mojzes se zdaj uda
božjemu povelju, in gre v Egipet. Aron mu pride
naproti, ker je bil tudi on od Boga povelje dobil pred
kralja stopiti, in mu reči, da naj Izraelce izpusti.

Mojzes je spoznal velike težave svojega poklica,
in je le malo v svojo moč zaupal. Ne smemo se
sicer preveč na svojo moč zanašati, in nikoli ne
misliti, da nam ne more nič spodleteti, temuč,
da nam mora vsaka reč le po sreči izteči. Pa
tudi premalo ne smemo v svojo moč zaupati, in
ne preboječi biti. S preveliko nezaupljivostjo
bi se veliko dobrega overlo, k čemur je treba
serčnosti in poguma. Mojzes je bil pokoren bož¬
jemu povelju, in je zaupal v božjo pomoč, da-
siravno je imel veliko težav. Tako moramo tudi
mi pri svojih dobrih sklepih Boga pomoči prositi,
se je s avestjo nadjati, in ž njo pridno in stanovitno
delati. Z božjo pomočjo se vse, bodi si še tako
težko, izpelje.

61

Mojzes in Aron stopita pred kralja. Deset
stisk pride nad Egipet.

Mojzes in Aron stopita po božjem povelju pred
Faraona, in mu rečeta: „Tako pravi Gospod:

Spusti moje ljudstvo iz svoje dežele, da mi gre
god obhajat v pušavi.“ Kralj ves prevzeten od¬
govori : „Kdo je tisti Bog, ki ga Izraelci molijo, da
bom jaz v strahu jegovi besedi? Ne poznam ga,
in tudi ljudstva ne spustim. 1 ' Od sehmal je kralj še
huje ljudstvo stiskal, ker je menil, da še premalo ima
opraviti, in si je toraj zmislilo Bogu god obhajati.
Še bolj so zdaj Izraelci pod stiskami zdihovali in
ječali. Toraj sta Mojzes in Aron spet pred kralja
stopila, in ga vnovič prosita, da naj Izraelce
izpusti. Mojzes dela čudeže kralja prepričati, da
ima res od Boga povelje ljudstvo v pušavo izpe¬
ljati. Pa kralj se ne da omečiti.

Zdaj so prišle nad Egipet mnoge šibe božje.
Vsa voda v Egiptu se po božjem ukazu v kri
premeni, ribe poginejo v nji, in nihče je ne more
več piti. — Mnoge živali, žabe, krastavice,
komarji in obadi nadlegovajo in mučijo ljudi
in živino; po polju in hišah jih je bilo vse živo,
in nihče se jim ni mogel ubraniti. — Strašna
kuga se vname med živino, ter jo je hudo morila.
— Cerni mehurji in hudi metljaji so se po lju¬
deh izpahnili. — Pa vse te šibe niso kralja oma¬
jale, da bi bil Izraelce izpustil; toraj mu je Mojzes
strašno točo napovedal, in ga opomnil, da naj
nikar ne pusti drugi dan živine, ki mu jo je kuga
pustila, na pašo gnati, sicer mu jo toča pobije.
Drugi dan je res tako toča rožljala, da je vsa
zelenjava po polju končana, in da so tudi ljudje
in živina pod milim nebom pobiti.

Kralj pošlje po Mojzesa in Arona, in obljubi
ljudstvo izpustiti, naj le toč* neba. Toča je ne¬
hala, kakor je Mojzes obljubil; pa komaj se zvedri,
kralj že spet ni hotel ljudstva izpustiti. — Na to

— 6  2  —

pride po božjem povelju brez števila kobilic, in
pokrijejo vso deželo. Vse so pokončale, nikjer
zelenega lista na drevju ne ostane, ne na tleh. —
Po tem je vstala po vsem Egiptu taka tema, da še
opoldne človek Človeka ni vidil.

Te stiske bi bile pač morale kraljevo terdovrat-
nost omečiti, in ga primorati Izraelce izpustiti, da
bi svojo deželo toliko hudega obvaroval. Pa stiske
so ga le toliko časa pretresale, dokler so terpele.
Berž, ko je. stiska odjenjala, se je skujal, in ni
hotel ljudstva izpustiti. Le zadnja strašna stiska, ki
je jemu samemu prav do živega prišla, ga je
primorala ljudstvo izpustiti. Vsi pervorojeni, tudi
kraljev starši sin, so po Egiptu eno noč pomerli.
Pri Izraelcih pa ni kar eden umeri. Grozen jok
je bil po vsem Egiptu.

Kadar kralj zve, da so starši sinovi eno noč
po hišah pomerli, pošlje na nagloma do Mojzesa
ukaz, da naj se precej z Izraelci iz dežele vzdigne.
Izraelci so tudi odhoda že pričakovali, in so bili
na Mojzesovo povelje vsi na pot pripravljeni. Brez
pomude so pot nastopili, in šlo jih je iz Egipta
600 , 001 ) mož, žen in otrok ne štetih.

Mojzes je pred to strašno nočjo Izraelcom
zapovedal: ,,Zakoljite jagnje, specite in pojejte ga
do čistega. Z jagnjetovo kervjo zaznamovajte hišne
podboje in naddure, To jagnje jejte stoje podre¬
zam ali podpasani, palico v rokah, in čevlje na
nogah. In vse prihodnje čase naj vam bo to velik
god.“ Temu godu se je reklo velika noč, in Izraelci
so ga vedno obhajali v spomin, da je Bog jih
preddede čudodelno iz Egipta rešil, in jihove per-
vence ali pervorojene uno strašno noč žive
ohranil.

63

Nobenega človeka prederznost nič ne pre¬
more zoper božjo moč. To se vidi nad Egip¬
tovskim kraljem. Božja prizanašljivost je od za¬
četka manjše, potlej pa zmiraj večje šibe posku¬
šala, ker Bog grešniku ne želi smerti, ampak
da bi se spreobernii in živel. Ako pa ljudje terdo-
vratni v svojih grehih ostanejo, in se pri vsem bož¬
jem opominjevanju ne poboljšajo, je Bog dovolj
mogočen tudi ves svet grešnikov strahovati. To
smo vidili pri vesoljnem potopu, to je Bog pokazal
nad hudobnimi Sodomljani in Gomorjani, tega se
učimo tudi iz te prigodbe.

Ob stiski je kralj obetal ljudstvo izpustiti; berž
pa ko je stiska odlegla, seje skujal. Temu kralju
je veliko ljudi enakih Ob nadlogah in težavah
delajo naj lepše sklepe, ter obetajo in obetajo po-
boljšaBje: berž pa ko nadloge in težave odjen-
jajo, tudi že pozabijo, kaj so sklenili in obljubili,
Nekteri ljudje, ki sicer le malokdaj v Boga mislijo,
se ga pač v nadlogi spomnijo ; pa berž ko nad¬
loga neha, ga tudi ze pozabijo. Taki ljudje se dajo
le z večkratnimi nadlogami in s hudim terpljenjem
zmodriti in poboljšati.

Izraelci so vsako leto praznik obhajali v hva¬
ležen spomin svojega rešenja iz Egiptovske suž-
nosti. Tudi mi pomnimo sosebno tiste dni, ob
kterih nam je Bog kako posebno dobroto dodelil.
Spomnimo se hvaležno prejete dobrote, in uter-
jujmo se s tem v zaupanju v Boga.

Moj zes pelje Izraelce skozi rudeče morje.
Izraelci so v pušavi čudodelno ohranjeni,

Mojzes pelje zdaj Izraelce na Kanansko, toda
ne po bližnjem potu, temuč kterega jim Bog
kaže. Proti rudečemu morju jih pelje, ob kte-

64

rem so se Izraelci ustavili. Faraon to zve, ter
misli, da so Izraelci zašli, in žal mu je, da je
toliko delavcov iz svoje dežele izpustil. Sklene jih
spet nazaj prignati, ker je mislil, da so med go¬
rami zaperfi, in mu toraj ne morejo ujti. Se vzdigne
s svojo vojsko, dere za Israelci, in v treh dneh jih
tudi dojde.

Strah in trepet je zdaj Izraelce prevzel. Pred
seboj imajo rudeče morje, po obeh straneh stermo
pečovje, za seboj pa Egiptovsko vojsko. Začnejo
se kregati z Mojzesom, in pravijo: „Ali si nas
zato iz Egipta izpeljal, da nas naj tukaj v pušavi so¬
vražnikov meč pomori?" Mojzes pogovarja malo-
serčno ljudstvo, ter pravi: »Zaupajte v Boga;
on bo nad nami veliko Čudo storil, zakaj Gospod
se bo za vas vojskoval. 4 '

Oblak, kteri je po dnevu pred Izraelci hodil,
da jim je pot kazal, po noči se je pa ko ogenj
svetil, se za Izraelci na tla spusti. Po strani Izraeicov
razsvitluje noč, po strani Egipčanov je temen,
tako, da od teme Egipčani ne morejo Izraei¬
cov viditi. V ti stiski se Mojzes z molitevjo k Bogu
oberne, in Bog mu ukaže palico nad morjem
iztegniti. Jo iztegne, in voda se razgerne. Vzdigne
se vroč veter, in dno je do suhega posušil. Moj¬
zes gre z vsem ljudstvom po suhem skoz morje. Ko
Faraon to zve, je po divjaško z vso svojo vojsko
za Izraelci v morje planil. Ali ko so Egipčani
na sredi morja, iztegne Mojzev spet svojo palico
Čez morje, in glejte, vse Egipčane povezne morje.
To prečudno rešenje je Izraelce živo živo presu¬
nilo, in v zaupanju v božjo vsegamogočno brambo
uterdilo. Mojzes je poln serčne hvale z Izraeici
Bogu hvalno pesem pel, in v nji poviševal ne¬
skončno dobroto , ktero je Bog nad njim in nad

65

Israelci pokazal. Hvalimo Gospodaje  rekel
Mojzes na glas „prelepo se je jegova moč poka¬
zala nad nami. Vergel je konja in jezdeca v morje J“

Faraon je mislil, da so Izraelci zašli, in da jih
bo spet v svojo oblast dobil; pa ravno v tem je
našel svoj grob. Ko hočemo drugim škodovati,
si sami naj bolj škodujemo.

Izraelcov seje maloserčnost lotila, ko so bili ob
rudečem morju od vseh strani zaperti. Kako se
vendar kmalo v nadlogi Človeka nezaupljivost loti,
Če mu je Bog tudi iih kar znamenje svoje mo¬
gočnosti in dobrotljivosti dal! Le Mojzes ni bi!
maloserčen, temuc terdno je v Boga zaupal, in
Bog je tudi čudežno pomagal. Ako smo lih v veli¬
kih nevarnostih in nadlogah, nikar ne zgubimo
zaupanja v Boga, temuč z otročjim zaupanjem
pričakujmo od njega pomoči in rešenja. Ako je
Bog z nami, kdo bo zoper nas?

Mojzes pelje zdaj Izraelce naprej po pušavi. Čez
nekoliko mescov bi bili lahko na Kananskem, toda
preden smejo v obljubljeno deželo, so morali svojo
divjačino, terdovratnost in nepokoršino opustiti,
in se reda in pokoršine navaditi.

Od rudečega morja so Israelci že tri dni
hodili, in vode ne najdejo; na zadnje pridejo v
kraj, kjer je voda, toda grenka je bila, in piti je
ue morejo. Precej začne ljudstvo goderniati. Bog
pokaže Mojzesu les, s kterim je .vodi grenkoto
odvzel, ha se da piti.

Ker niso v pušavi mesa imeli, kterega so »e
bili v Egiptu navadili, in ker jim je bil živež,
kar so ga bili i z  Egipta s seboj vzeli, že pošel, so
Berilo za II. klas. 5

6 (>

želeli še sužnji biti v Egiptu, da bi ineso jedli.
Nad Mojzesom so godernjali rekoč: „Da bi bili

pač v Egiptu ostali!“ Mojzes reče: „Drevi boste
mesa, in zjutraj kruha dobili. Ne godernjate nad
meno, ampak nad Bogom.“

Kar je bil Mojzes napovedal, se je spolnilo. Še
tisti večer prileti velik vlak prepelic, ktere so po
stanu (logarju) Izraelcov tako nizko ferfrale, da so
jih vjeli, kolikor so hteli.

Drugi dan so našli zemljo okoli celega stana
z inalim okroglim zernjem natrošeno. Vprašali
so se: „Manhu?“ To se pravi po našem jeziku:
„Kaj je to ?“  In Mojzes jim odgovori: „Glejte, kruh
je to, kterega vam Bog za živež pošlje. Dokler
bote v pušavi, ga hote vsak dan, zvunaj sobote,
na tleh dobivali. Naberite si ga vsak dan toliko, ko¬
likor ga tisti dan potrebujete, in nič si ga za drugi
dan ne prihranujte; pred soboto tisti dan pa si ga
še enkrat toliko naberite, zakaj sobota je počitek
Gospodov, in vam bodi svet dan.* Ta jed, ki so
jo Izraelci skozi štirdeset let v pušavi uživali, se
mana imenuje. Bilo je drobno, okroglo zernje,
bele farbe, v ustih pa sladko, kakor medena povitica.
Pekli so ga ali kuhali, ali kako drugaČi pripra¬
vljali. ,

Ko so Izraelci dalje šli, pridejo v stran Ho-
rebske gore, kjer se je bil Bog Mojzesu v gorečem
germu prikazal. Ondi jim je spet vode zmanjkalo.
Zoper Mojzesa godernjajo, in pravijo : „Daj nam
piti!“ Bog reče Mojzesu: „S starešini ljudstva pojdi
na Horebsko goro, in udari s palico na skalo,“ In
studenec merzle vode priteče iz suhe skale, in
vse si žejo ugasi.

Ti in še drugi spričljaji posebne previdnosti
božje bi bili pač morali Izraelce v zaupanju v
Boga uterditi; ali Izraelci so božje dobrote kmalo

67

spet pozabili; pri vsakem terp)jetiju, ki jih je zadelo,
so bili nevoljni, so zoper Boga godernjali, in 30 bili
nepokorni jegovim zapovedim, Bog jih je stra¬
hoval , da bi s tem terdovratnost in nepokornost
od njih odpravil. Pa tudi prizanesljv in dobrotljiv
je bil, in dasiravno jih je strahoval, jim vendar ni
vseh dobrot kratil, vedno jim je dajal, česar so
za svoje življenje potrebovali.

Če ravno ni Bog nam še tako čudežno, kakor
je bil takrat Izraelcom, življenja ohranil, skerbi
Bog vendar za nas. Saj nam vsak dan daje,
Česar nam je treba, da živimo, in pa še več
nam daje, kakor potrebujemo: jegova dobrot¬
ljivost je večna. Da bi mu bili pač prav hvaležni,
in da bi tudi v nadlogi va-nj terdno zaupali ! Toda
kolikokrat smo Bogu ravno tako nehvaležni kakor
nekdaj Izraelci! Kolikokrat pozabimo jegove do¬
brote, in zgubimo vse zaupanje v jegovo pomoč,
kadar terpljenje in bridkosti nad nas priderejo!

Bog da Izraelcom zapovedi.

j* S

Tretji mesec po odhodu iz Egipta so prislj
Izraelci v veliko pušavo do Sinajske gore, iu tukai
jim je Bog hotel deset zapovedi častito oznaniti. Bog
zapovč Mojzesu: „Reci ljudstvu, da naj se danes in
jutri očistijo, in si oblačila operejo : pojutrišnjem
jim bom svoje zapovedi oznanil."

Ko se tretji dan napoči, se nekaj strašnega
Zgodi. Sinajska gora se začne kaditi. Grom in blisk
oznanujeta božjo pričejočnost, in temen oblak
pokriva goro. Mojzes pelje ljudstvo iz šotorov, in
jih ustavi ob gori ; ljudstvo sliši razločno oznano-
va ti deset božjih zapovčdi. Bog govori:

»1. Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te rešil
iz Egiptovske sužnosti. Ne imej tujih bogov zravno
mene. Ne narejaj si zrezane podobe, da bi jo molil,

08

ne iz tistega, kar je nad zemljo, ne iz tistega, kar
je na zemlji ali pod zemljo.

2. Ne imenuj po nemarnem imena svojega Boga.

3. Ne pozabi sobote posvečevati. Šest dni
delaj , sedmi dan pa je počitek Gospoda tvojega
Boga. Ta dan ne delaj, ne ti, ne tvoj hlapec, ne
tvoja dekla, ne tvoja živina.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo
živel, in da ti bo dobro v deželi, ktero ti bo
Gospod, tvoj Bog, v last dal.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvuj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega hiše, ne njive,
ne hlapca, ne dekle, ne živinčeta, ne ničesa,
kar je jegovega,“

Vse ljudstvo je slišalo glas božji, vse je vidilo
goro se kaditi. V strahu in trepetu je stalo ob gori.
Rekli so Mojzesu: „Ti nam govori, in puslušali

te bomo, da Bog ne govori z naur, in da ne umer-
jemo. M  Mojzes reče ljudstvu, „Ne bojte se, Bog
vas je hotel le s koristnim strahom navdati, da je-
govih zapovedi ne bi prelomovali.“ Po tem gre Mojzes
na goro v oblak, v kterem je bil Bog pričejoč.

Bog je dal Mojzesu še drugih zapovedi za Iz¬
raelsko ljudstvo, postavim: da naj ptujcu nikar kri¬
vice ne delajo, vdov in sirot ne zatirajo, slepcu
spodtikljajev ne stavijo, da bi padel nad njimi; da
naj sivi glavi vstanejo, in starčeke Častijo; da naj
zgubljeno živino sovražniku nazaj peljejo; da naj
s sužnji po človeško ravnajo, bližnjega vsake
škode varujejo, in mu storjeno škodo spet popra¬
vijo.

69

f

Tudi je Bog Mojzesu zapovedal, da naj Izraele
vsako leto tri velike praznike obhajajo. Pervi praznik
naj obhajajo v spomin rešenja iz Egiptovske suž-
nosti, in da je Bog jih pervorojenim prizanesel.
In ta praznik se imenuje velika noč.  Drugi
praznik naj obhajajo petdeset dni po veliki noči.
Ta dan naj Bogu pervino svojih pridelkov (to je,
perve snope) v zahvalen dar prinesejo; zato se ta
praznik žetven ali binkoštni praznik  ime¬
nuje. Ta praznik naj tudi obhajajo v spomin, da
jim je Bog na Sinajski gori zapovedi dal. Tretji
praznik naj obhajajo, ko pospravijo vse poljske pri¬
delke, da se za-nje zahvalijo. Ta god so morali ob¬
hajati pod šotori iz košatih vej v hvaležen spo¬
min, da so bili jih preddedje štirdeset let v pušavi
pod šotori prebivali, in od Boga čudodelno
ohranjeni. Ta god je praznik šotorov ali
podšotorna obletnica.

Ko je Mojzes z gore prišel, in zbranim sta¬
rešinom ljudstva božjo zapoved oznanil, obljubi
vse ljudstvo jih natanko spolnovati, in reče: „Vse
bomo storili, kar je Gospod rekel.“ Mojzes je pod
goro oltar napravil, in rekel na njem Bogu daro¬
vati. Pokropil je bukve, v kterih so bile zapovedi
božje zapisane, in ljudstvo s kervjo dara, in pravir
„To je kri zaveze, ktero je Gospod za vse te zapo¬
vedi z nami storil. Kakor vi zdaj Častito obljubujete
božje zapovedi na tanko spolnovati, ravno tako
vam Bog obljubuje pomoč zoper vaše sovražnike,
rodovitnost zemlje in srečo, Če bote vedno po
poti jegovih zapovedi hodili; če pa od jegovih
zapovedi odstopite, bodo hude letine, dragina,
vojska in druge nesreče nad vas priderle."

Kako srečno ljudstvo bi bili pač lahko Jbs-
raelci, ko bi bili božje zapovedi na tanko spolno-
vali! In kako srečno bi tudi mi živeli, ko bi ne¬
prenehoma po poti božjih zapovedi hodili!

70

Bog je dal Izraelcom zapovedi ob gromu in
blisku, ker so v Egiptovski sužnosti v divjač-
nosti zrastli, in jih je bilo treba, ko neukretne in
terdovratne otroke, s strahovanjem od hu¬
dega odvračevati, dokler se niso nekoliko olikah
in za mehkejši poduk pripravili.

Ljudstvo malikuje.

Ko je bil Mojzes po božjem povelju še enkrat
na goro šel, in se je štirdeset dni na nji mudil,
so Izraelci jeli godernjati, in rečejo Aronu: »Na¬
redi nam bogov, da jih bomo pred sebo nosili, kdo vč,
kaj se je možu prigodilo, kteri nas je iz Egipta
pripeljal.” Aron jim odjenja. Veliko mu jih pri¬
nese zlatih uhanov in drugega zlata, in Aron jim iz
zlata tele naredi. Vse ljudstvo je zdaj zakričalo:
»Glejte ga Boga, kteri nas je iz Egipta pripeljal!”
Malikovavsko ljudstvo je temu maliku v čast da¬
ritev napravilo, jedlo od darovanega mesa, pilo, in
vesele pesmi prepevalo.

Ko je Mojzes deset zapovedi božjih prejel, ki
so bile na dve kamnatni tabli zapisane, pride z gore.
Zagledati ljudstvo malikovati, ga jeza zgrabi, ob tla
je počil tabli, da se na kosce razdrobite, zakaj mislil
si je: Tako ljudstvo ni vredno, da bi od Boga za¬
povedi prejelo, in vse je ukazal pomoriti, kteri so
se z malikovanjem pregrešili zoper pravega Boga,
ki so ga bili ravno obljubili Častiti in moliti. —
Treba jih je bilo kaštigati, ker so prelomili prise¬
go Bogu storjeno; treba jim je bilo strašnega izgleda,
da so se bali božje zapovedi zaničevati. Kaj bi
bilo pač iž ljudstva, ko se ne bi bilo s takim
strašnim izgledom podučilo, kolika je pre¬
greha božje zapovedi prelomiti, ki jih je ravno
pred obljubilo na tanko spolnovati, — ko ne bi bilo
skusilo, kolike kazni je vredna pregreha, pravega
.Boga zapustiti in k malikom se obferniti?

71

Aron je bil preslab, in je pregrešnim željam
ljudstva odjenjal. la vse moči se ustavljajmo, kadar
se kaj od nas hoče, kar je naravnost zoper božje
zapovedi in zoper notranji glas nase vesti.

Kako nestanovitne in omahljive so se tukaj
Izraelci pokazali! Pa preglejmo, če ni to tudi naša
slabost. Kolikokrat delamo naj boljše sklepe, in
obetamo Bogu poboljšanje; pa čez malo dni po¬
zabimo spet, kar smo sklenili, in se v svoje popreš-
nje grehe povernemo. Oujmo tedaj vedno nad
seboj, in Boga za pomoč prosimo, da na potu
poboljšanja stanovitni ostanemo.

Naprava službe božje pri Izraelcih,

Mojzes gre v tretje na goro, in prejme od Boga
razun dveh drugih kamnatnih tabel, na kterih je bilo
deset zapovedi zapisanih, tudi še veliko drugih po¬
stav , po kterih naj se pri Izraelcih služba božja
napravi in opravlja. Ko Mojzes z gore pride, so
Izraelci nad njim ostermeli, jegov obraz namreč
se je svetil.

Mojzes ozpani zdaj Izraelcom, da hoče sam
Bog jihov kralj biti, in jih vladati: zato si bo tudi
med njimi kraj izvolil, kteri bo za-nj prebivališe,
za-nje pa očitno znamenje božje pričejočnosti.
Ta kraj je bil velik šotor, ki se mu je snidnica
reklo, in je tri predele imel. preddvor,  sve-
tiše in presvetiše.  Preddvorj je bil velik
prostor na štiri vogle obdan okoli in okoli s pre¬
grinjali, ki so na srebernih drogih visele. V njem
je bil oltar za darove. V drugi predel, v svetiše,
so smeli le duhovni hoditi, da so službo božjo opra¬
vljali. v njem je bil zlat svečnik s sedmimi sve¬
tili, zlata miza z dvanajst kruhi in oltar. V presve¬
tiše je smel le veliki duhoven enkrat v letu iti ob
dnevu sprave, in Mojzes je va-nj hodil, če je hotel

72

od Boga kake povelja dobiti. V njem je bila skrinja
zaveze s tablami božjih zapovedi.

Za opravljanje službe božje je Mojzes po bož¬
jem povelju izvolil velikega duhovna, duhovne in slu¬
žabnike, ki so pri darovih pomagali, in v to je
bil Levitov rod odločen, ker se je ta rod ob
Času češenja zlatega teleta malikovanju prav go¬
reče ustavljal. Mojzes je po božjem povelju tudi
sosebne oblačila odločil, ktere so duhovni imeli,
kadar so službo božjo opravljali. Ko je bila sni-
dnica vsa napravljena, se je nad njo oblak spustil,
kteri je Izraelcom dosehmal pot kazal, in to je bilo
izraelcom znamenje božje pričejočnosti in po¬
moči. Kadar se je oblak znad snidnice nakviško
vzdignil, so šotore pobrali in dalje šli; dokler
je pa oblak nad snidnico plaval, je tudi ljudstvo
v svojem stanu ostajalo.

Bog je po Mojzesu Izraelcom na tanko povedal,
kako da hoče tudi po zvunanje Česen biti. To
je bilo Izraelcom pač prav dobro, ker so bili pri
tolikem nagnjenju do malikovanja v nevarnosti
pravega Boga zapustiti, in se k malikom oberniti.

Pri Izraelcih je bila služba božja še tako
napravljena, da jih je vse opominjalo, da Bog
prebiva nad njimi, in je jih Gospod, odrešenik
in kralj; da on jih varuje, in jim srečo daje, če je-
gove zapovedi dopolnujejo; pa tudi ojstro strahuje
prelomovavce jegove svete postave, in kadaj se bo
Bogu prava in stanovitna daritev za grehe sveta
opravljala.

Izraelci ostanejo 40 let
sova smert. Jozve, Izr

*• M oj z e
o j voda.

Ko so se Izraelci že celo
pomikali, in že pervi velika

ušavi dalje
znik oblia-

jali, so prišli zadnjič do gor, ki so mejile s Ka-
nansko deželo. Mojzes pošlje dvanajst oglednikov,
enega izmed naj imenitnejših vsakega roda, dežele
ogledovat, kakošna da je, in kako bi se naj ložje
v njo prišlo. Ogledniki se povernejo , hvalijo res
lepoto in rodovitnost dežele, in v poterjenje svoje¬
ga govorjenja prinesejo velik grozd na drogu; toda
tudi oznanijo, da se zavoljo toliko velikih mest in
zavoljo tolikih prebivavcov ne da v njo priti.
To je Izraelce tako oplašilo, da so božjo pomoč
popolnoma vnemar pustili, in se hočejo nazaj v
Egipet verniti. Jozve in Kaleb sta sicer obupljivo
ljudstvo k zaupanju v božjo pomoč opominja¬
la, in mu pred oči postavljala, da jim bo Bog,
ki jih je iz Egiptovske sužnosti rešil, tudi pomagal
deželo pod svojo oblast dobiti. Pa vse ju opo¬
minjanje je zastonj; še le kamnjati so ju hteli.

Pri ti priči se je božje veličastvo v oblaku
nad snidnico prikazalo, in Bog reče Mojzesu:
„Štirdeset dni so bili ogledniki v Kananski deželi:
40 let naj se tedaj tudi to terdovratno ljudstvo po
pušavi potika, in vsi, kteri so bili pri izhodu iz
Egipta Čez 20 let stari, zvunaj Jozveta in Kaleba,
bodo v pušavi pomerli.

Izraelci so se morali še 38 let po pušavi poti¬
kati, preden so smeli v obljubljeno deželo iti. Ko
ob svojih hojah niso vode imeli, so godernjali nad
Mojzesom in Aronom. Mojzes in Aron gresta v
snidnico, se na obraz veržeta, in prosita Boga za vodo,
da bi godernjanje ljudstva potihnilo. In Gospod
reče Mojzesu: „Zberi ljudstvo, udari s palico na
skalo, in vode vam bo dala v obilnosti." Mojzes
reče nezaupljiv: „Ali nam bodo pač te suhe skale
mogle vode dati?" Mojzes je dvakrat udaril, in ve¬
liko vode privre iz skale. Na to reče Bog Mojzesu
in Aronu: „Ker nista mojim besedam verjela, in sta
ljudstvu izgled nezaupljivosti dala, ne bosta vidva
tega ljudstva v obljubljeno deželo peljala".

74

Štirdeset let so se Izraelci po pušavi potikali,
in zdaj pridejo spet na mejo Kananske dežele. Mojzes
pokliče Izraelce pred se, jih prijazno in milo opo¬
minja, da naj božje zapovedi spolnujejo, in jim
vedno pomoč od Boga obeta, ako mu le zvesti
ostanejo; nasproti pa jim žuga naj strašnejše šibe,
ako se k malikom obernejo. Mojzes jim prepove
z nevernimi ljudstvi pečati se, da jih v maliko¬
vanje ne zapeljejo. Še enkrat jim prav živo
vse od Boga prejete dobrote pred oči postavi, in
jih po tem k ljubezni in zvestobi do Boga spodbada.
Po božjem povelju je Mojzes Jozveta Izraelskemu
ljudstvu odločil; on je šel pa na visok hrib, s
kterega je rodovitno Kanansko deželo pregledal,
in je na njem umeri v 120 letu svoje starosti,
in vse ljudstvo ga je obžalovalo, ker seje toliko
za jih srečo trudil.

Prav po očetovo je Mojzes pred svojo smertjo
Izraelcom lepe nauke dajal; mile so bile jegove
zadnje besede. Nič ni toliko želel, kakor da
bi Izraelci tudi po jegovi smerti vedno pravega Boga
z vso častjo molili, in po zvestem dopolnjenju je-
govih v  zapovedi časno in večno srečo do¬
segli. Če vas vaši stariši pred smertjo ljubeznjivo opo¬
minjajo, globoko si vtisnite jih zadnje besede v
svoje serca, in jih na tanko spolnujte. Ti nauki so
vam naj boljši del, in ohranijo vašo časno in
večno srečo.

Mojzes je do zadnjega zdihljaja neutrudno delal
za srečo in blagost Izraelcov. Toraj je pa tudi
mirno umreti zamogel. Če želimo srečno umre¬
ti, in brez bridkega straha pred božji sodni stol
stopiti, obračajmo po Mojzesovo neutrudno vse
svoje moči svojemu bližnjemu v prid, in spolnujmo
na tanko dolžnosti svojega stana. Večkrat se vpra¬
šajmo: „Kako si bom na smertni postelji želel,
da bi bil živel ?“ Toraj lep nauk je, ki nam naro¬
čuje; „Živi vedno tako, kakor si’ boš na smertni
postelji želel, da bi bil živel,«

75

Jozve pelje Izraelce v obljubljeno deželo

Jozve, Mojzesov nastopnik, je Boga zvesto ča¬
stil , in terdo va-nj zaupal. Ljudstvo je imelo ve¬
liko zaupanje v Jozveta, ker je poznalo jegovo
pobožnost in pravičnost. Gospod reče Jozvetu:
„Ne boj se, pomagal ti bom, kakor sem Mojzesu
pomagal, in velike Čudeže po tebi delal: peljal vas
bom v deželo, ki sem jo vašim očetom obljubil.
Samo da s malikovavskimi narodi se nikar ne pe¬
čajte, in moje zapovedi stanovitno spolnujte “

Čez tri dni se Jozve vzdigne, in pelje
Izraelce do reke Jordana. Ko do Jordana pridejo,
so morali duhovni s skrinjo zaveze spredaj iti, Jozve
in Izraelci pa gredo za njimi. Komaj se duhovni
vode dotaknejo, kar se Jordan razdeli, in duhovni
in ljudstvo so šli s suho nogo vprek. Jozve po¬
stavi v sredi reke dvanajst kamnov, in iz drugih
dvanajst kamnov napravi v pervem stanu oltar v
večni spomin, da jih je Bog po suhem skozi Jordan
prepeljal. Odsehmal jim ni Bog nič več mane
pošiljal, ker je na Kananskem niso nič več po¬
trebovali.

Izraelci so bili zdaj sicer v obljubljeni
deželi. Toda ta dežela je bila Še vendar v ro¬
kah mnogih malikovavskih narodov, ki jih je bilo
treba še le premagati. Prebivavci te dežele so
bili gerdemu malikovanju udani, še ljudi so svojim
malikom darovali, in strašne hudobije počinjali.
Mera jih pregreh je bila polna, in Bog jih več
noče imeti v deželi, ktero je bil Abrahamu in
jegovim mlajšim obljubil, da bi tudi oni ne bili
v malikovanje zapeljani, in da bi spoznanje in če-
šenje. pravega Boga popolnoma z zemlje ne zginilo.
Bog je toraj Jozvetu ukazal dežele polastiti se.

7 «

Izraelci pridejo naj prej do Jerihe, ki je bilo z
visokim zidovjem ograjeno mesto. Bog reče Jo-
zvetu: „Šest dni nosite skrinjo zaveze okoli mesta;
sedmi dan pojdite pa sedemkrat okoli jega,
in zadnjikrat naj duhovni v trobente zatrobijo, in
ljudstvo naj zažene vesel glas, in Jeriho vam bom
v roke dal.“ In glej , duhovni zatrobijo, ljudstvo
zažene vesel glas , in zidovi mesta Jerihe se
sosujejo, Izraelci planejo v mesto, ga razvalijo in
poderejo.

Strah in trepet se razlega po vsi deželi.
Izraelci se zmiraj dalje pomikajo, in se se več
drugih mest polaste. Pet knezov se sklene, in gredd
Jozvetn s svojo vojsko naproti. Bog pa Jozvetu
zapove, da naj se serčno v boj poda. Boj se
začne ob mestu Gabaonu, in na uni strani je bila
dolina Ajalon. Jozve je z božjo pomočjo so¬
vražnike premagal. Sovražnik beži, in Jozve
hiti za njim. In v begu pritisne sovražnika strašna
toča, ktera jih več pomori, kakor jih je meč
Izraelcov pomoril. Izraelci so derli za bežnim
sovražnikom, in Jozve zavpije : „Solnce postoj nad
Gabaonom, in luna ne hodi iz Ajalonske doline,
dokler Izraelci popolnoma ne primagajo!“ Jozvetova
prošnja jo uslišana, in zmaga dobljena.

VeČ let je preteklo, preden so vso deželo
užugali, in vse Kananejce ukrotili. Ko so bili de¬
želo v last dobili, jo je Jozve med dvanajst Iz¬
raelovih rodov razdelil. Levitov rod ni nobenega
dela dežele dobil, ker so ljudje tega roda po mestih
razkropljeni živeli, in so morali vero oznanovati
in službo božjo opravljati. Zato je pa Jožefov
rod dva dela dobil, ker je bil Jakob na smertni
postelji Jožefova sina za svoja otroka vzel, in jima
zagotovil, da bota ko jegovi otroci obljubljene
dežele deležna. Snidnica se je v mesto Silo
prenesla, ktero jo skoraj v sredi dežele bilo, in so
se Judje lahko iz vseh krajev tje shajali.

Ko je Jozve previdil, da se mu smert približuje,

77

je pred se poklical poglavarje ljudstva, jih še opo¬
minja božjo postavo zvesto dopolnovati, in se z
malikovavskimi narodi ne pečati. Opomni jih še
vseh dobrot, ki so jih dozdaj čudodelno od Boga
prijemali, in obljubiti mu morajo, da bodo le pra¬
vemu Bogu služili, ga častili in molili. Jozve je
umeri v 100 letu svoje starosti, in zakopali so ga
v laslini, ki mu jo je bil Bog obljubil.

Kar Bog obljubi, se gotovo spolni. Božja be¬
seda je gola resnica, in v vsem, kar Bog obljubi,
je zvest. Obljubil je Abrahamu in jegovim mlaj¬
šim Kanansko deželo v last. , in glejte, Bog jih
je va-njo pripeljal.

Sodniki. Heli. Samvel v mladosti,

Po Jozvetovi smerti je šlo vse huje. Izraelci
so se, dasiravno jim je bil Jozve prepovedal, vendar
le ženili s hčerami Kananejcov, ki so bili še v
deželi ostali, in od njih so bili v malikovanje in
v mnoge hudobije zapeljani. Neverni narodi so se
sčasoma spet pomnožili, in so močni, ter sku¬
šajo Izraelce z bejetn premagati in ukrotiti. Če
so Izraelci svojo hudobijo spoznali, in spet pravega
Boga jeli častiti in moliti , jih je Bog rešil po
hrabrih ali junaških možeh, kteri so Izraelce zoper
sovražnika na vojsko peljali in ga otepli. Ti
močni in serčni možje se sodniki  imenujejo,
ker so jim po zadobljenem miru večji del sodbo
dali. Dva naj zadnja sodnika sta bila Heli in
Samvel.

Heli je bil veliki duhoven, imel je dva sina,
ki sta bila tudi duhovna. Prav nerodoo in razuj-
zdano sta živela, in ljudstvu slabe izglede dajala.
Ljudstvo je bilo tega žalostno, ter je božjo službo
v neinar pušalo. Heli je vse zvedil, ni mu bilo
všeč življenje svojih sinov, svaril ju je tudi
zavoljo hudobnega življenja . in jima žuga z

78

božjo šibo, toda hujši strah jima dati je bil
starček premehek. Zavoljo tega je Bog Helitu
preroka poslal, da mu sporoči : „Tako govori

Gospod : Izvolil sem tebe in za teboj tvoja sina
velika duhovna. Zakaj tedaj svoja sina bolj lju¬
biš kakor mene? Vzel bom duhovstvo od tvoje hiše,
in tvoja sina bota oba na en dan umerla, in drugega
zvestega služabnika si bom izvolil, da bo mojo
voljo na tanko spolnoval“,

Samvela si je Bog izvolil, da je jegovo voljo
na tanko spolnoval. Ana, jegova pobožna mati,
si ga je od Boga sprosila, in ga je že pri jegovem
rojstvu za službo božjo v tempeljnu odločila.
Zio je skerbela, da bi bil lepo zrejen, in ko je
nekoliko odrastel, ga pelje k velikemu duhovnu
Helitu, da bi bil vse žive dni Bogu posvečen,
in bi mu pri snidnici stregel. Samvel je rastel v
božjem spoznanju, v čednosti in pobožnosti, in
se ni dal Hetitovima hudobnima sinoma zapeljati,
ker je vedno pri sercu imel lepe uke svoje matere.
Prav zvesto je poslušal lepe opomine svojega
rednika Helita, in ni nič maral za slabe pogovore
in izglede jegovih sinov. Boga je imel vedno pred
očmi; toraj je bil pa tudi Bogu in vsem dobrim
ljudem prijeten.

Samvel, še lantiČ, je imel božjo prikazen.
Samvel spi enkrat v snidnici, ki je skrinja zaveze
v nji stala. Heli je precej zravno jega spal.
Kar Bog Samvela zakliče: „Samvel, Samvel!"

Samvel je menil, da ga Heli kliče. Vstane,
gre k Helitu, in reče: „Tukaj sem! Klicali ste
roe.“ Heli odgovori: „Nisem te klical ne. „Le
idi. ter zaspi." Ravno tako se je drugič in
tretjič zgodilo. Heli je spoznal, da ga Bog kliče;
toraj Samvelu reče: „Če še enkrat slišiš kli¬

cati, reci: Gospod! govori, tvoj služabnik posluša"
Samvel stori, kakor mu je Heli naročil. Kar glas
božji Samvelu reče : „Storil bom eno na Izrael¬
skem, da jim bo po ušesih šumelo, kolikor jih

79

jo bo slišalo, in vse bom spolnil nad Hetitom, kar sem
mu napovedal. Jegova sina bota na en dan umerla,
od njega in jegove hiše bo veliko duhovstvo
vzeto, ker ni kaštigal hudobij svojih sinov. Heli
je Samvela zarotil, da naj mu vse povč, kar mu
je Bog razodel. Samvel mu pove. Na to reče
Heli, kteri je do svojih sinov premehek bil, ves v
voljo božjo udan: „0n je Gospod; naj stori,kakor
je volja jegova.“

Kdor hoče Boga prav Častiti in res pobožno
živeti, ta to tudi med hudobnimi lahko stori; to
vidimo nad Samvelom, Ali večji del se godi, da
imajo otroci nad napakami in slabimi izgledi drugih
dopadenje, in jih posnemajo. Samvela si vzemite
v izgled, po jegovo spolnujte nauke, in posne¬
majte izglede svojih pobožnih starišev, in nikar
se ne pečajte s hudobnimi in razujzdanimi otroci.
Po'tem hote Bogu in vsem dobrim ljudem prijetni.

Če vas stariši in učeniki strahujejo, spoznavajei
iz tega jih ljubezen, ki jo imajo do vas, in jih
dolžnost, ki jim jo je Bog naložil, zakaj odgovor
bodo dajali za vas. Jih prevelika mehkoba bi
vas le pohujšala, vaše starše pa Bogu zoperne
in strahovanj vredne storila.

Samvel sodnik. Savel kralj izvoljen.

Sainvel je zmiiaj raste! v pobožnosti in pra¬
vičnosti. Bogu je prav dopadel in pri ljudeh ve¬
liko veljal.

Hetitova sina se nista poboljšala, toraj ju je
tudi božja šiba zadela. Vstala je vojska s Fili-
ščani, na ktero sta tudi Helitova sina šla, in skrinjo
zaveze nosila. Israelci so tepeni, Helitova sina umor¬
jena , skrinja zaveze pride Filiščanom v roke.

80

Komaj je Heli to-zvedil, kar pade znak s stola, si
ulomi zatilnik in umerje. Star je bil že 98 let,
in jegove oči so bile že oternnele.

Samvel je bil že zdavno s svojo pobožnostjo
in poštenostjo vse ljudstvo \ na svojo stran dobil,
in vse ga je zvestega preroka (lospodovega imeno¬
valo. Bil je tedaj sodnik ljudstva izvoljen, in ko
je bil sodnik, si je Samvel prizadeval svoje ljudstvo
osrečiti. Po deželi je bodil, tožbe razsojeval,
in šole postavljal, da se je mladost božje postave,
svetih pesem in drugih koristnih reči učila. Take
šole so se preroške šole  imenovale.

Samvel je bil že star, in ni mogel že sam
sodnik biti. Dali so mu jegova sina pomagavca. Pa ta
nista bila tako dobra in pravična sodnika, kakor
je bil oče. Podkupovati sta se dajala, in nista
zmiraj po postavi in pravici sodila. To je ljudstvo
v nevoljo pripravilo, in hoče od Samvela, da
naj jim kralja da, kakor jih tudi drugi narodi imajo.
Samvel jim v to ne privoli, temuč pove jim, da
je sam Bog Izraelcom kralj , pove jim, kakošne
dolžnosti da bodo do kralja imeli, in da mu bodo
morali pokorni biti, Če jih bo tudi terdo tieržal.
Ali ljudstvo ne odjenja , in Samvel jim tudi na
božje povelje kralja obljubi; dan je tedaj odločil,
kterega se bo kralj volil.

Samvel je po božjem povelju Savla iz Benja¬
minovega roda za kralja pomazilil, in mu reče:
„Bog le kralja mazili čez svoje ljudstvo; po po¬
stavi in pravici ga vladaj, in zoper jegove sovraž¬
nike ga varuj.“

Kinalo po tem so kralja volili. Samvel reče
vadljati ali losati, iz kterega roda da bo, in zadelo
je Benjaminov rod j tudi iz ktere hiše, in tudi
hišo je zadelo, iz ktere je bil Savel: zadnjič kdo
da iz te hiše, in glej, Savla je zadelo! Samvel je
pa še zmiraj, dasiravno imajo Izraelci kralja, pri
njih veliko veljal; zakaj zmiraj je lako pošteno
ravnal, da mu ni bilo kaj očitali. Zadnjič vendar

le pravi Samuel: „Postaral sem se že, in vi imate
tudi kralja. Bodite jemu pokorni in zvesti Bogu.
Ako bote božje zapovedi spolnovali, bote z kra¬
ljem vred srečni; Če bote pa božje zapovedi
prelomovali, ne bote nesreči odšli/' Samuel umerje
v sivi starosti, in vsi Izraelci so po njem žalovali.

Sanivel je bil v možkih, kakor v mladenskih le¬
tih pobožen in brez madeža. Zato so ga pa tudi
sploh, in do zadnjega vsi spoštovali in ljubili. Ce
hočete tudi vi v svoji starosti spoštovani in
ljubljeni biti, se po Samuelovo že v pervi mladosti
pobožnega življenja navadite. Strah božji je
začetek vsega dobrega.

Vsa drugačna sta bila jegova sina. Dvojne
kazni sta bila vredna, ker sta tako dobrega in
pobožnega očeta imela. In kako živo je to
dobrega očeta boleti moralo, da ima tako spridena
sina! Tudi vi imate dobre in pobožne stariše; jih
lepi izgled vam bodi vedno pred očmi, in vas od
hudega odvraČuj. Mislite si, v koliko britkost
bi svoje ljube stariše pripravili, ko za njih svar¬
jenje in' lepe izglede nič ne bi marali! Le dostikrat
premislite, kar sveto pismo pravi: „Očetov žegen
otrokom hiše uterjuje, materna kletev pak jih do tal
podira."

Savel kralj. David za kralja maziljen.

82

n/a a  «« /e z tie/e/em uene/fc m /na/e

'/<* / e

ywye/a ; le m rde dznceefcati ne ye
na e/ n/eeiauern nez^ern n/eenam n/ta-

fe za.

n

e/a //zneee/ci

/e/ee/a  , ya cen /e/a €n> zctn ufeMadh  *

■SZ/ //er ne/ ne ne neec/ ?yente meenetice/ f
/enterc /te/ ye f/a nye‘/, /rt/ae f/fr

etneyer /eya ne /e tiee/e/. /Z/en/e/ye
nneco ^uf/n/ua-, en ve/f/a na ae/ n / ( ^
Jmecft /aau/t. /Zeer/e ti aeyn/e z mna-

y eme ttcmat/ ye /e/ fff/  en nnfcen.
///en/e/ ye , e/a /e'

&& iJsdf

janeetie eZZay ceen/e/ en ma/e/, en yiae/

/azne' na <jf ff  oef/te/fe neye' eme/e.

/Z/ee /Zcev/ce ye dneoct> n/ane/ee  / ve-
tt ze/neyrt en nff^itf/»yeneya,  «n Zaj/emee
^iatte/ff* nyta/anneya. /Zcetie/ ye /a/e/
/Ze/enceene, //ene' na /Z*na>e/ce marina

83

s ■ee/enet/t, JieJia/nonice Janete, u/e', en

• y • • • • / ‘ ' v C& t / > * y  * *

ye & vy€mt vLoy4foa vaoei* ^ileoocme
aa oe a fa/t/a mocyo / no^a/e Jni-

Jneicu/jfce/c, f/ee //zneee/ce ne/e/ a/nee/

at/ce^fe/ M/nee/en //eine/ na^a/a zaoe/,
^e /a/e/ M/acf te ae t/cvo-vci/e. //Zen ne

/t'/a Z/cnnut/e.

ce f,f.

rejentoo, ae je deetn Jine-
e/en%nt/, f/a.icrccuna ne de/ JZZene'/evepu
noc/cc, 'tie c/u/fiuen , <^&ayee r/cent~
Zea. c Jen te v/ftetf. %» /a Jivet/e -Vrnete/,

/  , ' < 5# ?  • » f •/> 9 Cjp

<tetc Jiecenet f , /1Pey at otontc  / ftPen de
<te*^e Jienitceit.fi Jine/acne/, ne /a  /«*-
/fea/na Jene /ttyc /te.te aa/u/a, Zemttc
*wej« /a c/cena , /e /a vejMiet/t ten J e
lice /centa J o/nava/ 1  ‘

Km /a &(tjiane Mitij Mrca/et #e
Srfinec/edccnaii * n oj a/a Zo /e/r ;  /en <>a

84

S^tnaelom al njel ltye Jiuaane

laSetpa alanSe. Samuelma-
nal Sunit lo-<ye  yw«M5^e ovneenele ,
ela ne orne ne yaSem ne zrnttit ntzec-

neSe. Savel ^e SSmulcanolepa

Ina^a zeuelt ^iadlt‘1, en va de
netp lo-^do- zeuena ^inelnantl, len de
d lem  /^e«t«y«4 «4 ft le'veno <$$ayte

it. San namenili Samuel mu ^la n
latern Imena Jiones n <0cfoyu ^ie-~

vve/ejpoval', ce dma lut/e de IcStla S-

etn de mezet t  ne oe mu
eeteue/ aenen ,

/Pmee/t ^ie /etn ^'e Pfeemue/u

4e/: ),c$jyt/e n //ttf/ait vat/  « &fe//e-

P/zey Jivutptf
i /e' epu

/eni ^io/uzu/, /tttefpre ^iatnuze. u  M*

^  ► /> sl?t j:/> / • •

enem,, en

"t/a, nf / '*M‘/ey<tep,u //žtyetie/ oeneu a
ztitte/cotn ^lamttza / ^itte^ee//

P*** ne’ /e/ne/enitett. Jte oe/e e/eze/e z nun /
/ //etntee/f e/zet,^ €n  *//)ttM</ <>o-  ^

met i

Mi

ft-

«-

86

Jo ye ^Jcence/ ztneJ JetJon

ueo yicyiee&ČeJ'  1 Y&> eyio/ieynt r/te/t, $e

yce ye JoJt/. /Jr/on namneo Jmya<e>noaJ
tn mtJbdJ Joyo vyetJti ne mane -uee>
veae J JeJe. cente/y e »ctuoJfa <)neye Jia-

deJne n m eJnOdJe n metzeJt net JnceJfen
e/vOn ytoJ/tcctn > f J** Je, a yteJfem tn,
JJenJec<nyem na Jcenjia. neyioJeyneyce
JJeenJce nftecneoe^enaJ

87

^AiidAeAvciA pe AAeen tf/ tu/u AceAne
m ed At pivepnceA,  m aoAuA fe nce Anet-
Apo nem eAoo-ete, cAoAA&k,  ne  ’ Ae‘A Save A<a ASe-
AeSoccne nove vp&Ae zeeot A AAetneeA
oe veAeep pnA e/o m et en A dupe oecA

VUZfHt-

*yAAet/ A^eAedeieene pe neAe/o dAoveA,

A/oAepaA/la. imen n , p.'met/ cepetu mapo

en ■u.eAeAao^o de pe mi e AxedAa, A/oApetA
pe AAnceeAo/iepce rzAjopec piKeAAenpceA) enpine-
eAeiotno pov-eueA, eAee nap de pne * ipem

V

A/ene Stvree/ec ptOdAeedeA. A'e Aa on
f&oApaA numueop) pinemetpetn, Aoe/o
A^eAedoeene /Ana eAo m, aetzip e  / ije-

j/ice on pinemcipce, AacAe SvcieAce A&eAed-

cetnem attznpc. SAAe Atene nep deno-

npae en. il p Aa^f Ae vepdceAe esmeiA /A-

88

vae/cau ae ne ttjictpo  * /Žo/yre/e*m ae
Jioa/uar/e. ./cene/ o/^fa/e /ca/emu  , A/e-

//žttitno /a/va/^iver/e ///auee/ n a/cm
k&ae/can, en pivr/n eae atijem /ata/om
žrneža. //ffr/rtv zaa/coe , /a/o //o-
/pa/pi/vancpec ^žvae/z/epcr &$apa. zaame-
/ape f  /mrene, r/a ae /o-ce en a /m
možem a/rtae/e, /ev- nece /&a^ee ;
,, /žeajioe// ne/f/ap aem na juta/ že mec/
nec/cr a/c' /encr Jio/t/, /žpr /c/^ivcže/f
en ovco JioJiae/e/ čemer/ oer/e. •s/Zca/m,
f/a ae /o nrrnno /c/<c /emu //e'/aoan,w

89

zjoe/e/a. &$oj,  /< m. e' je zajie-n /e t/e-vje
z-ue-ne'Jiamaja/ me /a /ut/ zajieu Žeja-
zafrmedana-uca- jejaueja Jmeaue/eja-
/mena Jiomeeja/,« je  «*«/

• /' i  * y 0 9

4 -uaja Jiaetca , a ut je Juneeoa t  en je

et/etdne/Jie/ j/at/ded dumneodau n Zon-
dena. Z/ctda jne Jia/n z-teujittnjee  «
dajo- JiamaZ ^adjceZu neejin-a/e.
/da d/f/jet/ ctnet/tt *tej/ee/ee, jre z-eene-
ouje en *aavamtje> //tttj.e'e/ mte Ji a at/
jauav-e: ,, //e ae Ji-eeZe/ na-t/me 4  aee/eca,
z medem en a dde/am , J MZ ’ J ,H  nete/ /e
<u emen.ee noejetrnajodn ejet, Z/feja f  de ja,
/e' zttnedttjed. d/o/ejee/ oe -uz-t/ej-

»ie nat/ Z/ee-uee/ee, /Z)teoet/ mu naji-na/e

de/e f  aeze et-Hna -u- Za-edec

e<z

n/e /e

ije &amen, ate tiene -te Jiv-ctoa ,

e/e?

en

90

»ce-

yee Zdo./yteZte ute vceuva*/ v> de/a
»ene. &o-/ytc/ te »vevne na c./vct» ,
//feude/ / /yemtt o/ecd,  i mu med

»e/eve, en, a/ctut% oe/e/ee. Z/te/a oo •/»-
Z/d/t,dietne Juyto/noma u»u-

ZZtevde/te <>e ye v<H dtt-

c/d/a , en ^iveyieitft/r, ,>a mu: ,, c/ezcvO
yd/t ye Z/reue/yiv/d/, t/e<>e/ye»er. /ta

fevde/* *

veee /ct

/d.

?

91  —

^toa/avt j/io^ Aa-ooez  ježevo -.moz ,
en ffcv na A dAt/dddane JiodAfe, Aev
itlft) Af f cAa Ao A/ja-udcA tu, 'twj!'idf po.ie-
Aau. S/Ad /Aan-de/ yieA ~/d/t Jeane
^tvemaffu, d/aueA/er/ff  m o v a/, Aa-
Aov  /,/ oA-AfteAc-A, auo^o Adev /Af-f Itdf/tt

David preganjan.

Pri vsem tem Savel ni jenjal Davida
sovražiti in cer ti ti, in mu res po življenju
streže. Jonatu, svojemu sinu, je (o razodel .

92

Ali dobri Jonata misli prav blago s svojim
prijateljem. Gre tedaj, in to Davidu pove ,
svojemu prijatelju, ter mu svetuje, da naj se
prikriva nekoliko časa zalezovanju j ego-
vega očeta, očeta pa pogovarja in prosi,
da naj ne stori Davidu nič zalega. Savel
se je potolažil, in je prisegel, da Davidu
ne bo več po življenju stregel. Ali ko je
kmalo po tem David vnovič sovražnike
v vojski premagal, in se ljudstvu prikupil ,
je to nevošljivega kralja tako zbadalo, da
hoče Davida z lastno roko umoriti, in da
mu zdaj svoje sovraztvo velo očitno pokaže.
Z varhi ukaze Savel Davidovo hišo ostra-
ziti, da bi ga gotovo v pest dobil. Ali je-
gova žena mu je življenje ofela: skozi okno
dol ga je po vervi spustila, da varhi niso
vidili, in je pobegnil v Ramo.

Nekoliko časa po tem se je Savel z Davi¬
dom sicer spravljenega kazal, in Jonata
sam je bil te misli. Ali Davidu se sprava
ni resnična zdela, in Jonata je kmalo spo¬
znal, da David prav ima. Ko je namreč
Jona ta nekdaj pri jedi od Davidove nedolž¬
nosti govoril, se Savel tako razserdi, da sulico
po Jonalu v er že; k sreči ga ni zadela.
Jonata je šel Davidu pravil od nevarnosti,
k ter a mu žuga, da bi se mogel še o pra¬
vem času rešiti. V puŠavi se snideta, ter
si prisežeta večno prijateljstvo in zvestobo,
in David hvali z ganjenim sercom blagega
Jonata , brez čigar pomoči bi ga bil kralj
morebiti že zdavno umoril.

93

Z daj je bil David od vseh zapušen, in
beži, da bi se rešil , Le nekaj malo zvestih
mož se mu predruži, kleri so pripravljeni
celo svoje življenje za-nj dati. Savel posku¬
sa vse, da bi Davida v roke dobil; od kraja
do kraja ga preganja. David pa beži. zmiraj
dalje v gore, ker se nikoli ni hotel s svojim
gospodom in kraljem bojevati. Večkrat je
bil pač v nevarnosti sovražnikom v roke
priti., pa Dog ga je obvaroval. Kdor ima
Boga prijatelja, mu ljudje ne morejo škodo <-
vati.

Jonata je lep izgled blagega prijatelja *
Opominja Davida vsake nevarnosti, ga za¬
govarja pri svojem očetu nedolžnega, se
za-nj poteguje, in postavlja tudi svoje življenje
zavoljo jega v nevarnost. Ves ljubeznjiv
in dober je Davidu dasiravno je ljudstvo
Davida zlo ljubilo, in v časti imelo, in
dasiravno je imel priti na kraljev sedež,
kterega bi bil Jonata po svojem očetu lahko
upal dobiti,  — Ravno tako blago tudi mi
vselej mislimo m delajmo, in ako smo tako
srečni, da najdemo resničnega prijatelja,
dopolnujrno do njega zvesto dolžnosti pri¬
jateljstva, in tudi v nadlogi in v nevarno¬
stih ga nikar na zapustimo. Prizadevajmo si
v  redni biti takega prijatelja. Sveto pismo pravi :
,,Zvest prijatelj je boljši od zlata. Oti je di¬
šeče olje življenja. Kdor se Boga boji

najde takega prijatelja. Le med bogaboječimi
je resnično prijateljstvo“

Davidova spravnost, Savlova sniert.

Daši ravno je bil David od Savla po ne¬
dolžnem sovražen in preganjan, se vendar
ni hotel maševati nad njim, akoje lih ene-
krati priliko imel. Nekdaj je David s svo¬
jimi zvestimi možmi v globoko skalnato jamo
ubežal. Savel prav sam pride va-njo, da bi
se od preganjanja malo počil , in zaspi. Da¬
vidovi zveslniki ga spoznajo, in svetujejo
svojemu gospodu, da naj se ga loti, David,
ves blag in prizanesljiv, se noče z nevre¬
dnim plačevanjem nad svojim kraljem, Go¬
spodovim maziljencem, pregrešili. Gre le
k svojemu kralju, in mu odreže košček
p lajša. Ko je Savel jamo zapustil, gre Da¬
vid za njim , in mu pokaže odrezani košček,
ter ga prepriča s tem , da mu nič hudega
ne želi. To lepo in ljubeznjivo djanje je
Savla do solz omečilo, in je rekel: „Ti si
pravičnejši od mene; ti mi dobro skazuješ,
jaz pa te sovražim in preganjam.'''' Se
spravi z Davidom, in gre v miru domu.

Pa ni bilo dolgo, in v Savlu se obudi
staro sovražlvo do Davida. S tremi je¬
zeri voj akov ga gre lovit, v pusavo, in
se ustavi blizo jega. Po noči gre David
z Abizajem, svojim zvestim tovor sem, v
kraljev stan,  in ko je vse spalo, pride v

Savlov šotor , da ga nihče ne vidi Lahko
bi ga bil zdaj umoril. Pa, David se neče
maševati, sulico in kupo le mu vzame. Po
tem se David na, bližnjo višavo spravi, po¬
kaže sulico in kupo kralju, in pa vnovič
prepriča svojega dobrega in spravnega serca.
Savel spozna Davidovo žlahtno serce , in
obljubi, da mu nikoli več ne bo zalega delal.

Zadnjič pride Savel še v vojsko s Fi-
liščani. Bil je poprej serčen in pogumen;
zdaj mu pa serce upade, ter hoče obupati.
Pa kako tudi je mogel upati božje pomo¬
či, ker se je ljubezni in prijazni božje
vsega nevrednega storil? Hud boj se vna¬
me med Izraelci in Filiščani. Trije Savlovi
sinovi so padli, med njimi je bil tudi Jo¬
na!, a; tudi sam Savel je bil smertno ranjen.
In ko seje  vidil od, svojih vojakov zapusene-
ga, od sovražnikov pa še preganjanega,
je spoznal, da jim ne more ubežati , in reče svo¬
jemu oprodu (služabniku), da naj ga umori.
Ko se oproda brani kaj takega storili, se
Savel sam na svoj meč nasadi. Oproda se
tega, tako prestraši, da se tudi on na svoj
meč natakne in s svojim kraljem urnerje.

Filiščani so Izraelce popolnoma pre¬
magali, Ko so med pobitimi Savla kralja
našli, mu glavo odsekajo , in jo dajo po
deželi prenašati. Nekoliko pogumnih Izrael-
cov je truplo svojega kralja dobilo iz rok
Filiščanov, in ga pokopljejo ter žalujejo
P° njem.

96

Kako lepo in blago je sovražniku odpu¬
stiti in mu dobro storiti! To ga primora
s ovražtvo opustiti.

Ko bi se bil David sovražtvu in maše-
vanju udal, bi se bil lahko nad svojini go¬
spodom in kraljem pregrešil . Pa jegovo
pobožno in spravno serce je vsako maše-
vanje sovražilo. Jeza ne stori nikoli, kar
je prav in Bogu prijetno. Varujte se jeze in
maševanja, in prizadevajte si biti krotki
in spravni .

Kako strašna je pregreha samomorstva !
Tako daleč zajde človek, kteri spomnivšise
svojih grehov zaupanje v Boga zgubi, in si
v hudih prigodbah življenja, ves obupljiv,
ne ve svetovati in pomagati. Tako si človek
z grehom nakoplje pogubljenje, Varujmo se
skerbno vsakega greha', pripravi nas ob po¬
koj serca, pripravi nas ob otročje zaupanje
v Boga, in brez zaupanja v Boga ni mira
v duši, ne zadovoljnosti.

David kralj.

Ko je David zredil smeri kralja Savla
in jegovih sinov, je bil grozno žalosten;
posebno pa obžaluje zgubo svojega blagega
prijatelja Jonata. Ko ga je bila perva žalost
minula, je šel v Hebron, mesto v Judovem
rodu, in tukaj ga je ta rod kralja izvolil
Drugi rodovi so bili Savlovega sina,
kteri je bil še živ, kralja izbrali. Ko

97

so pa tega nezvesti ljudje umorili, je David
od vseh rodov kralj oklican.

David, takrat  37  let star, je bil prav do¬
ber kralj. Jzgled je bil pobožnosti in boga¬
boječnosti, in Bog j e bil z njim v vseh rečeh «
Kraljeval je na Izraelskem  40  let z modrostjo
in častjo. David si je izbral v Jeruzalemu
svoj sedež, je povzdignil čast. službe božje,
in je sklenil namesto dozdanjega šotora, ki
je bila skrinja zaveze v njem, sozidati lep
tempelj, kterega je pa Bog še le jegovemu
nasledniku rekel postaviti. David se je
srečno vojskoval s pomočjo svojega ne¬
premaganega vojvoda Joaba, in si je več
bližnjih kraljestev podvergelOn  je srečo
Izraelskega naroda zlo povikšal. Pa še bolj
si je prizadeval s pravo vero in pobožnostjo
ljudstvo navdati ; iž njega samega je svetil
božji strah, in popisal je svete misli in ob-
čutljaje svojega serca v veliko lepih pesmih,
ki jih psalme  imenujemo.

Res, David zasluži, da ga imenujemo
pobožnega kralja. Ali tudi naj boljši
človek pade, če ne kroti vedno svojega hu¬
dobnega nagnjenja. David je poželel žene
svojega služabnika Vrija, in te hude želje
so ga tako zmotile, da je dal vojvodu svoje
vojske povelje Vrija,  svojega zvestega
služabnika , pri oblegi nekega mesta posta¬
viti na naj nevarnejši kraj, kjer  bo boj naj
hujši, in ga brez pomoči pustiti.

Pa kako zlo se je David kesal te hudo¬
bije! Ta hudobija mu je bila zmira) pred
Berilo za II. klas, 7,

98

očmi. Vse svoje dni jepokoro delal, in si pri¬
zadeval to pregreho poravnati. Ustavljajmo
se tedaj vsaki hudi strasti stanovitno; pote¬
gnila bi nas v hudobno delo, in bi nam bila
vir našega pogubljenja. Grešno veselje
je kratko, in premeni se v bridko
terpljenje.

Absalon se vzdigne nad svojega očeta.

Nič ni dobrim s Zarišem bridkejšega, kakor
če imajo hudobne otroke. Prav hudoben
sin je bil Davidu Absalon. Bil je lepe
postave, pa hudobno je bilo jegovo serce.
Ze mnogih grehov se je krivega storil, in
zdaj mu je celd v mislih, svojemu očetu
kraljestvo odvzeti. S hinavskimi besedami
se ljudstvu prikuplja, da vsakemu v vseh
rečeh prav, objame vsakega, kleri se mu je
hotel prikloniti, toži zoper krivice v vla¬
danju , in s takim hlinjenjem in pri¬
lizovanjem pripravlja kralja , svojega očetu,
pri ljudstvu ob ljubezen, tako da čez štiri leta
res punt zoper kralja vstane.

David, kteri je svoje ljudstvo in je¬
govo srečo ljubil, beži iz Jeruzalema, da
ne bi bilo mesto razdjano, Vse ljudstvo ob¬
jokuje jegov odhod, jih veliko hi ga rado
spremilo, pa on ne pripusti. Absalon nabere
veliko vojsko, in v nekem logu se boj prične.
David je vsem svojim vojvodom in stotnikom
zapoved dal, da naj mu puntarskega sina

99

živega ohranijo , ako ga v pest dobijo. Da-
siravno je bil hudobnež , je bil vendar j egov
sin, in jegovo očetovo serce se je se zrni-
raj nadjalo, da bo svoj greh spoznal in se
poboljšal.

Absalonova vojska je otep ena; on sam,
ko je hotel v begu na mezgu udirjati, obvisi
za lase na veji košatega drevesa. Joab,
Davidov vojvoda, Absalona doteče, in s
sulico nezvestega sina prehode. Tako je
končal Absolon svoje življenje. Vsa ne¬
sreča, ktero je očetu nakopaval, je spri-
denega sina zadela. Hudobni naklepi se na
zadnje vselej skazijo.

Gorje otroku, ki svojega očeta zasra¬
muje, in svojo mater zaničuje! Ne more
se mu dobro goditi na zemlji. In česa se
mu je tamkaj bati  ? Kaj ga še le tamkaj
čaka  ?

Salomon kralj.

David je imel sina, >Salomona pojmenu,
kteri je že mlad velik um razodeval. Tega
je dal preroku Natanu v poduk. David je
doživel sedem in sedemdeseto leto. Pred
svojo smerfjo še je dal Salomona, svojega
Osemnajstletnega sina, kralja čez Izrael
P°maziliti, in ga je lepo učil, kako da naj
svoje ljudstvo dobro in srečno vlada, in s
pobožnostjo in krepostjo se vselej božje

100

prijaznosti vrednega dela. David je ume rt,
in Salomon stopi na sedež svojega odeta,

Ko je Salomon kraljevati pričel, je
pred vsem Boga pomoči prosil, in mu dari¬
tev opravil. Po daritvi se mu je Bog v spanju
prikazal , in mu reče :  „ Prosi, kar hočeš ,
dal ti bom.“ Salomon odgovori: „Gospod,
prosim te modrosti in umnosti, da bom veliko
ljudstvo , čez kfero  si me postavil, mogel po
tvoji volji vladatiBog  mu reče: „Ker

me ne prosiš ne dolgega življenja, ne boga¬
stva in zakladov, ne moči zoper svoje sovraž¬
nike, ampak modrosti, ti bom dal modrost,
kakoršne pred teboj še noben kralj ni imel.
Pa dal ti bom tudi, česar nisi prosil, dolgo
življenje, bogastvo in moč, če boš po
očetovo pobožno živel, in po poti mojih
zapovedi hodilSalomon  je zahvalil Boga,
in ter dno sklenil, da se bo te posebne
milosti vrednega storil.

Salomon je imel precej v začetku svo¬
jega kraljevanja priložnost pokazati svojo
modrost v razsodbi zvitih pravd. Dve ma¬
teri ste v  eni hiši stanovale, in ena
zaduši v spanju svoje dele. Mati, zbudivši
se, to čud,  vzame uni živo dete, i n  ji
podtakne svoje merfvo  dete. Ko se je mati
živega deteta zbudila, in spoznala, da ji je
jend (lete vzeto, in tuje podtaknjeno, vstane
prepir : vsaka hoče živo dele imeti, in vsaka

101

terdi: „Moje je.“ To je bilo kralju razso¬
diti. Ta je rekel enemu izmed svojih hlapcov
meč prinesli, da bi živo dete na dvoje pre¬
sekal, in ga vsaki polovico dal. Pri ti priči
zavpije prava mati: „Oh, moj gospod in
kralj, ne umorite deteta, raji uni živo
dajte /“ Una mati pa reče: „Naj se zgodi,
kar so kralj rekli! il  po tem je Salomon
spoznal, daje perva prava mati živega deteta,
in ga je ji dal.

Zavoljo te zgodbe in več drugih modrih
naredeb je Salomona vse častilo po vsem
kraljestvu, in tudi v naj dalnejši deželi se
je slišal glas jegove modrosti. Jegove
pisma, postavim: pregovori, bukve modrosti,
pridigar, so prav veliko pripomogle mnoge
dobre uke med ljudstvom razširjati, in ga
po njih k pobožnosti in kreposti napeljavati.
Kupčija, kmetija, rokodelstvo in umetnosti
so pod njim oživele , in Izraelcom moč in
čast dajale.

Solomonov tempelj.

V č eter tem letu svojega kraljevanja
je začel Salomon na Morejski gori, kjer je
hotel oče Abraham Izaka darovati, drag
tempelj zidati, da bi v njem Boga očitno
molili. David že ga je mislil postaviti, in
de %a to vse potrebne reči in velike zaklade
pripravil ; pa zavoljo vednili bojev, ki jih je
•met David, je Bog hotel, da naj mu jegov

102

naslednik tempelj sozida. Salomon je ta pre¬
dragi in častiti tempelj v sedmih letih do¬
delal.

Kadar je bil tempelj dodelan, pa da Sa¬
lomon v pričo vsega ljudstva z veliko častjo
posvetiti ali žegnati. Starešini iz vsega
kraljestva in knezi vseh rodov morajo priti,
in obhajajo praznik posvečenja sedem dni.
Pervi dan nesejo duhovni skrinjo zaveze v
novi tempelj: kralj in starešini kraljestva
jih spremljajo z godci in s hvalnim petjem,
in brez števila živali so Kogu darovali.
Kog je z dopadenjem na dare pogledal, pri
ti priči je namreč oblak svetise napolnil.
Duhovni odstopijo s svetim strahom , in Sa¬
lomon moli kleče-. „Gospod, Izraelski Bog!
vem sicer, da te ta hiša ne more obseči;
zakaj če te se celo nebesa ne obsezejo,
koliko manj te bo ta hiša , ki sem ti jo po¬
stavil  ? Pa le zato tudisemjo soztdal, da milo-
stivo uslisujes molitev svojega ljudstva ,
ktero ti tukaj opravljamo, in da te združeni
na tem kraju moremo moliti, in ti svoje
prošnje, hvalne in spravne daritve oprav¬
ljati. Če tedaj boj vstane, in tvoje Izraelsko
ljudstvo k tebi moli, uslisi našo prošnjo,
in pomagaj nam zoper nase sovražnike.
Če se nebo zapre, in zavoljo pomanjkanja
dežja sahnejo nase polja, pa sem pri¬
demo, in k tebi molimo, uslisi našo mo¬
litev, in pošlji našim poljam toplega dežja
hi rodovitnost. Če nas bolezen ali druge
nadloge stiskajo, pa sem pritečemo, in

103

k tebi molimo , miloslivo usliši našo mo¬
litev , iti dodeli nam zdravje in svoj žegen.

Ko je Salomon tako molil, sine ogenj
■iz neba, povžije zgavni dar, ki so ga
duhovni na oltar položili , In po noči se
Bog Salomonu prikaze, ter mu reče: „Vesel
bom te hiše, iti vašo molitev bom ustiš eval,
dokler hote dopolnovoti moje zapovedi. Ce
pa s pola mojih zapovedi stopite, bom
razdjal to hišo, in naj bo v oponašanje
vašim sovražnikomOd sehmal se je služ¬
ba božja le v Jeruzalemskem tempeljnu
opravljala,in ljudstvo je moralo ovelikihpra-
znikih v Jeruzalem prihajati.

Pa kakor koti je bil Salomon od začetka
moder in bogaboječ kralj, se je vendar svoje
poslednje leta v marsiktere pregrehe dal za¬
peljati. Dovolil je svojim tujim ženam, da
so tempeljne in oltarje svojim malikom
stavile-, sam tudi je šel, in svoje kolena
malikom pripogoval , in je s tem ljudstvo
grozno pohujšal. To Salomonovo djanje
je Boga zlo razserdilo, in v prikazni mu je
napovedal: „Ker si tipot mojih zapovedi zapu¬
stil, bom tudi jaz tvoje kraljestvo razdelil :
vendar zavoljo Davida, tvojega pobožnega
očeta, bom še le po tvoji srnerti to storil;
tudi bom zavoljo Davida 'tvojemu sinu en del
kraljestva pustil “ Salomon je  40  let kralje¬
val, in umerje v osem in petdesetem leti 1
svojega življenja.

104

Prerok Nafan je Salomona z mladega
k modrosti in strahu božjemu napeljeval.
Velika sreča je imeti dobre učenike, zakaj
dobri učeniki vodijo mladost k spoznanju
in božjemu česenju, in vlože temelj kre¬
posti in Up ega življenja, časne in večne
sreče. Spoštujte tedaj svoje starise in
učenike, poslušajte jih opominjevanje,
ljubite jih, in varujte se z nepokorsino ali
samoglavnosljo jih žaliti ; povračujte jim
skerb in trud z zvestim dopolnovanjem
jih volje in z lepim vedenjem. Zaslužijo
si gotovo, da jih serčno ljubite, da jih ve¬
likokrat zahvalite, in jim vedno veselje delate.

Ko je Salomon začel kralj evati, je Boga
modrosti in umnosti prosil, da bi težke dolž¬
nosti kralja mogel zvesto spolnovati. Tudi
mi prosimo pred vsakim velikim opravilom
Boga pomoči, potlej nam pojde lepo od rok
vsako pobožno delo, in žegen Božji bo nad
nami.

Salomon je s postavljenjem fempeljnainz
napravo častitljive službe božje svojo ve¬
liko čast do Boga pokazal, pa tudi vse ljud¬
stvo je spodbudil Boga častiti in moliti. Ali
ni to tudi naša dolžnosti Skazujmo
pri vsaki priložnosti sami svojo čast do Boga,
in napeljujmo z ljubeznivim opominjevanjem
in z lepimi izgledi tudi bližnjega k božjemu
česenju in moljenju. To se bo posebno zgo¬
dilo, če smo ob nedeljah in praznikih s spo¬
dobno pobožnostjo pri očitni službi božji, in če
bomo pogosto in radi v svoje in svojega bliž-

105  —

njega posvečevanje v hišo Gospodovo
hodili.

Razdelitev kraljestva v Izraelsko in
Judovsko. Od Izraelskega kraljestva.

Po Salomonovi smerti je lioboam, jegov
sin, kraljeval. Ljudstvo, ktero je že pod kra¬
ljem Salomonom godernjalo, je podRoboamom
Se bolj, ker on ni poslušal starih modrih
svetovavcov, temue je ravnal le po neumnih
svetih mladeneev, svojih verstnikov.

Za tega voljo je deset rodov od Roboama od¬
stopilo, in so si jeroboama kralja izvolili; le
dva rodova, Judov in Benjaminov, sta Roboamu
zvesta ostala. Tako je bilo zdaj dvoje kraljestvo:
Judovsko in Izraelsko. Kralji Izraelskega kra¬
ljestva so od konca vSihemu, potlej v Samariji
prebivali.

Izraelski kralji so bili vsi od kraja hudobni
in pregrešni in malikovanju udani. Pervi
Izraelski kralj je bil Jeroboam. Ta je rekel
dve zlate teleti narediti, in ju v Danu in Be-
teljnupostaviti, da bi ju molili. S tem je hotel
ubraniti, da ne bi jegovi podložni hodili v
Jeruzalem k velikemu duhovnu, ker se je bal,
da bi se s podložnimi Judovskega kraljestva
preveč ne poprijaznili, in mu spet ne odsto¬
pili.

Amri, eden izmed jegovih naslednikov, je še
bolj k malikovanju pripomogel. Postavil je.

106

mesto Samarijo, in je v njem svoj sedež
imel. Ahab, j egov sin, kteri je 21 let kra¬
ljeval, je malikoval čez vse. Malikovavko,
Jezabelo po imenu, je za ženo vzel, in ta ga je
v naj gerje malikovanje in v naj strašnejše
hudobije zapeljala. Maliku Balu v čast je tem-
peljne in oltarje napravljal, in veliko maliko-
vavskih popov ali duhovnov postavil. Vse če¬
sen je in moljenje pravega Boga je bilo zaterto,
in jegovi duhovni so se morali skrivati, ali
so jih pa umorili.

Elija prerok.

Bog je od časa do časa pošiljal pobožne
može, kteri so po božjem razodetju pribodne
reči oznanovali ali prerokovali, da bi ljudstvo
učili, boljšali in k češenju nevidnega Boga
spodbadali. Spričati, da so od Boga poslani,
jim je dal Bog dar prerokovanja in moč ču¬
deže delati. Tem možem pravimo preroki.

Naj večji med preroki ob času Ababa
kralja je bil Elija.  Zlo pobožen, skerben in
pogumen je bil. Sel je k Ahabu kralju, in
reče mu: „Kakor resnično živi Gospod,
pravi Izraelski Bog, ne bo ne rose ne dežja te
leta, ker ljudstvo malikuje.« Po tem se je
Elija v pušavo odtegnil.

Kar je Elija prerokoval, se zgodi. Tri
leta in šest mescov ni nikar kaplje ne dežja
ne rose kanilo na zemljo. Studenci in vodnjaki
vsahnejo, polje je enako pušavi. Strašna

107

reva se prične v deželi. Elijata v pušavi
je Bog preskerbel; po krokarju mu pošilja
vsak dan kruha in mesa, in potok mu daje
potrebno pijačo. Pozneje je šel po božjem
povelju v Sarepto k neki vdovi, kteri je pe-
šico moke in mervico olja s čudežem tako
pomnožil, da ji ni zmanjkalo živeža, dokler
Gospod ni dal spet dežja in rodovitnosti. In
ko je bil po tem ti vdovi sin zbolel in umeri,
ga je Elija z božjo močjo spet obudil v
življenje.

Ahab kralj je mislil, da je Elija lakote
kriv, in ga ukaže povsod iskati, da bi ga
umoril, pa ga ni dobil, Ro je tri leta in šest
mescov preteklo, gre Elija sam pred kralja.
Ahab mu reče: „Sili tedaj ti, ki moje ljudstvo
z lakoto moriš?“ Elija odgovori: „Ne jaz,
ampak ti si kriv nadloge in reve ljudstva, ti,
ki ga v malikovanje zapeljuješ; zato ga Bog,
on neskončno sveti, tepe/ 4

„Da se pa ti z vsem ljudstvom prepriča«;,
da Bal ni Bog, pridi z ljudstvom in Ba-
lovimi duhovni naRarmelsko goro. 44  Ahab kralj
je dovolil v to, in pride z ljudstvom in s 450
Balovimi popi k preroku. Zdaj se Elija k
ljudstvu oberne, in reče: „Zakaj omahujete
v dve plati, v in molite zdaj nevidnega Boga,
zdaj Bala? Ce je Gospod pravi nevidni Bog,
primite se jega, če je pa Bal pravi
Bog, deržite se jega, Vidilo se bo, kteri je
pravi Bog. Dva junca nam dajte, darovali ju
bomo; enega naj si izberejo Balovipreroki, naj
ga zakoljejo, in denejo na germado, pa ognja

- 108  —

ne pod njo. Potlej naj kličejo v Bala, jaz pa
bom klical v nevidnega Boga. Kteri Bog mo¬
litev usliši in z ognjem dar povžije, tistega
bomo vsi spoznali pravega Boga in molili/' Vse
ljudstvo se vda z veseljem v to.

Balovi preroki vzamejo junca, ga zako¬
ljejo, in denejo na germado. Zdaj kličejo
ves dan v svojega malika, in se ranijo z nož-
mi, da kri po njih curi. Vendar leni ognja
iz neba, da bi dar zažgal. Proti poldnevu
reče Elija Balovim prerokom: „Glasneje kli¬
čite! morebiti ni Boga doma, morebiti spi, da
vašega glasa ne sliši / 4  Pa ni ga ognja, da-
siravno so do večera na vse gerlo vpili. Na to
postavi Elija oltar, položi na-nj svoj dar, in ga
reče z vodo dobro politi, da sta dar in ger-
mada premočena. Po tem pa Elija moli:

Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov,
pokaži zdaj, da siti sam pravi Bog, in da brez
tebe ni nobenega; da sem jaz od tebe poslan,
in da sem po tvojem povelju vse to storil / 4  Še
ni Elija odmolil, glej, že ogenj z neba pade,
in dar povžije. Gorelo je talio močno, da
požge ne le dar, ampak tudi kamenje, in celo
z vodo napolnjena jama okoli oltarja se po¬
suši. Ljudstvo' ostermi, in popada na obraz,
spozna svoje zmotnjave, ter vpije: „R.es, Go¬
spod, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, je
pravi Bog / 4  Balovi preroki pa, da ne bi ljudstva

109

spet v malikovanje zapeljali, so bili po¬
morjeni.

Po tem reče Elija Ahabu: „Hiti domu,
velik dež slišim šumeti.“ Elija je šel
na goro, in je molil. Tedaj je Bog del veliko
dežja, in vse je spet rastlo in rodilo, in konec
je bilo lakote.

Elija od zemlje vzet. Elizej.

Bog je Elija, ki je bil izgled pobožnosti in
straha božjega, prečudno iz tega sveta vzel.
Elija je imel učenca, Elizeja po imenu. Temu
je Bog razodel, da ne bo' več dolgo svojega
učenika vidil na zemlji. Od zdaj se Elizej ni
več ganil od svojega učenika. Ko nekdaj skupaj
gresta in se pogovarjata, glej, je Elija ob
viharju na ognjenem vozu od zemlje vzet. Elijev
duh je bil nad Elizejem. Tudi on je velike in
čudežne reči delal.

Ko je nekdaj Elizej šel v Betel, v mestice,
ki je bilo na hribu, so mu nepridni otroci na¬
proti prišli. Elizeja ugledajo, kteri je malo
lasi imel na glavi, ga oponašajo, in vpijejo
na-nj: ,,Plešec, pojdi gori, pojdi!“— Ali niso
bili ti otroci grozno hudobni, ker so se, še
tako majhini, prederzuili preroka božjega za¬
sramovati ? Kakošni ljudje hi bili pač iz teh
otrok! Elizej, zavoljo hudobije teh otrok v
Se t’cu žalosten, jim je napovedal, da jih
bo Bog hudo udaril. In res božja ka¬
zen jim je za petami. Medveda pride-

110

reta iz gojzda, in raztergata in pokončata 42
teh hudobnih otrok.

Kako gerdo je, če otroci stare ljudi zasra-
mujejo, ali češe zavoljo telesnih nadlog drugim
smejejo! Kako zoperno je to Bogu, vidimo nad
temi hudobnimi otroci, Iti so zasramovali Eli-
zeja preroka, pa so bili zavoljo tega tudi strašno
kaznj eni.

Jona prerok.

Ob tem času so prebivavci Ninivskega mesta
na Asirskem hudobno in pregrešno živeli.
Bog, on neskončno usmiljeni, ki noče smerti
grešnika, temuč da bi se poboljšal in večno
živel, je Jona, preroka poslal, da bi oznanil
prebivavcom: „Tako govori Gospod: Še 40
dni, in Ninive bo konec!“ Jona se hoče odtegniti
temu božjemu povelju, ker je vedil, da je
Bog milostivin usmiljen, ves poterpežljiv in do¬
brotljiv. V barko tedaj stopi, ktera se je v
Jrugi kraj peljala, da bi se tako božjemu po¬
velju umaknil.

Pa kdo se more božji uaredbi ustaviti?
Ali ni Bog po vseh krajih pri nas, ali
nas ne derži povsod jegova roka? Tudi Jona
ni mogel ubežati Gospodovi moči. Ko je bila
barka, ki je bil Jona v nji, na globokem morju,
se vzdigne strašen vihar , j u  barka je v ne¬
varnosti iti na kosce. Mornarji mečejo že v
morje orodje in blago, kar ga je uterpeti, da
bi barko polajšali, in si vsaj življenje rešili.

U'  T

111

Pa vihar ne utihne, in nevarnost prihaja še
le večja. Utegnil bi, so si mornarji mislili,
med nami kdo biti, zavoljo kterega nas taka ne¬
sreča tepe, in zvediti, kteri da je kriv , vad-
Ijajo ali lozajo. Zadelo je Jona. Jona spozna
svojo nepokoršino, jo obžaluje in zavpije:
„R.es, zavoljo mene je vstal ta vihar, verzite me
v morje, da vas vseh z menoj vred ne bo konec.* 4
Mornarji niso hteli tega storiti; pa ko le vihar
ni jenjal, ga veržejo v morje, in vihar utihne,

Bog je htel s tem Jona podučiti, da bi
bil moral jegovemu ukazu pokoren biti ;  pa ker
i — • ■ v- in0j  in jo obžaloval,

Poslal je v ta kraj veliko ribo , ktera je Jona
požerla. Tri dni ga je imela v svojem trebuhu,
in se mu ni nič zgodilo; tretji dan ga je dala
iz sebe na suho.

Zdaj je Jona v Ninivo šel, da dopolni
povelje božje. Oznanoval je prebivavcom:
„Le še 40 dni, in mesta Ninive bo konec!“
Ninivljani so spoznali svoje grehe, so se jih
kesali, in so se hudo pokorili. Bogu je dopadlo
jih poboljšanje, in ko je 40 dni minilo , jih
ni pokončal.

Jona je šel pred mesto, in si naredi proti
^olnčnemu vzhodu šotor, da ga solnce ne bi
Peklo. Ob njem je rastla kloševina ali divja
buča, aeliše z velikim perjem, ter mu je
senco delala. Tukaj je hotel pričakati, ka-
košna bo z mestom. Iko je vidil, da se mu
ni Č ne zgodi, se je bal, da ga ne bi imeli

ni vzel življenja.

112

lažnjivega preroka, in začne to Bogu tožiti*
Nekaj časa po tem je kloševino, ktera mit
je senco delala, červ podjedel, in sevsuši. Ko
jegodernjal, daje  končana, mu Bog reče;
„Ti se jeziš, da je kloševina usahnila, ki je
nisi ne sadil ne redil; kako te more jeziti, da
sem se jaz Ninivljanov, ki sem jih stvaril, usmilil,
ker so se spokorili ?“

Jona je spoznal svojo krivico, injeprevi-
dil, da Bog s pokornimi grešniki milostljivo
ravna, in noče da bi se pogubili, ampak se
spokorili in živeli.

Ker je Bog do nas grešnikov tako milost¬
ljiv in usmiljen, ali nismo tudi mi dolžni tistim
iz serca odpustiti, kteri so nas razžalili ? Bog pri¬
zanese grešniku, kteri se spokori, ali nas ne
bo ta prizanesljivost in ljubezen ganila in
spodbudila, da za svoje grehe resnično pokoro
delamo, in da se k Bogu, svojemu predobremu
Očetu, z vsem sercom povernimo?

»

Konec Izraelskega kraljestva,
Samarijani.

Bog je Abrahamovim mlajšim, ktere si
je bil izvolil, da bi se po njih spoznanje in
češenje pravega Boga na zemlji ohranilo, po
Mojzesu in vseh prihodnih prerokih oznanoval,
da jim bo vselej pomagal, jim mir, žegen in
rodovitnost dajal, če bodo jegove zapovedi zvesto
dopolnovali; da jih . bo pa tudi s hudo letino,
dragiuo, vojsko in sužnostjo krotil, če bodo
pota jegovih zapovedi zapustili, in izmišljene

113

bogove molili. Vse zgodbe Izraelskega ljudstva
nam kažejo resnico tega prerokovanja. Dokler
je ljudstvo pravega Boga molilo, je bilo v miru,
in varno pred tujimi sovražniki, res srečno
je živelo. Ko je pa zapustilo božje pote, in
tujim bogovom služilo, je Bog mnoge nad¬
loge poslal nezvestemu ljudstvu, dal gaje so¬
vražnikom v oblast, in na zadnje odpeljati v
sužnost.

Posebno po kraljestvu deseterih rodov je
bilo malikovanje zlo razširjeno. Bog je sicer
veliko prerokov poslal, da so ljudstvo k pokori
in poboljšanju opominjali, pa ves jih trud
je bi! zastonj; Bog je nezvesto ljudstvo z dra-
gino, s slabo letino in z drugimi nadlogami
tepel, I oda tudi ta očetova šiba ni poma¬
gala. Zadjnič je dal malikovavske Izraelce tu¬
jim'sovražnikom v roke, in je dopustil jih
sužnje,peljati _ v deželo nevernikov. Asirski
kralj je bil tisti, po kterem je Bog svoje
nezvesto ljudstvo krotil.

Že pod predzadnjim Izraelskim kraljem je
prišel Asirski kralj z' vojsko nad Izraelce, jim
j e  vzel veliko mest, in pet rodov odpeljal v
sužnost na Asirsko, Ko po tem Ozej, zadnji
k . ra 'i na Izraelskem, dolžnega davka na Asirsko
ui hotel opravljati, pride kralj Salmanasai*, se
bojuje tri leta z Izraelskim kraljem, ga na zadnje
užuga, vzame veliko mesto Samarijo v posest,
verže Ozeja v ječo, in žene še unih pet
Berilo za II. klas, 8

114

rodov v sužnosl s seboj naAsirsko. Zdaj je bilo
razdjano vse Izraelsko kraljestvo.

Ta kazen je imela dobre nasledke za
Izraelsko ljudstvo in tudi za Asirce. Tepeni
Izraelci spoznajo zdaj svojo krivico, se odpovedo
malikovanju in se poboljšajo. Asirci so se od
Izraelcov naučili pravega Boga moliti, so spo¬
znali neitmnost malikovanja, in so bili sčasoma
k spoznanju in češenju pravega Btfga pripe¬
ljani. — Tako ve Bog hudo v dobro oberniti,
in nadloge, s kterimi Bog ljudi obiskuje, so
grešnikom v poboljšan je, ali vsaj drugim v
izgled in svaritev. ■<

Izraelsko kraljestvo je bilo zdaj prazno, vsi,
jegovi prebivav.ci v sužnost odpeljani; pa
Salmanasar gane terpi popolnoma zapušenega,
Poslal je tedaj va-nj ljudi mnogih narodov, kteri
so bili vsi malikovanju udani. K,er se prebivavci
niso Boga bali, so levi nad nje hodili, in sojih
veliko pomorili. Asirski kralj ,,ki to zve, jim
pošlje Izraelskega duhovna, da bi jih božjih
zakonov učil. Ta duhoven jih je bil sicer pod¬
učil v spoznanju pravega Boga; pa ko so jeli
moliti nevidnega Boga, niso zaverglisvojih ma-
liških podob, in tako je bila jih vera zmešana
iz judovstva in neverstva. Tem prebivavcom
Samarije se je reklo Samarijani.

Judje so Samarijane grozno sovražili, ker
so deželo posedli, ktera je bila jim v last

115

obljubljena, in ker so zravno pravega Boga tudi
izmišljene bogove molili.

Zgodba pobožnega Tobija.

Med Izraelci je živel prav pobožen mož
Tobija po imenu. Zvesto je spolnoval božje
zapovedi, ne molil zlatih telet, temuč v Jeruza¬
lem je hodil ob velikih praznikih Boga molit, in
zapovedane daritve opravljat Imel je edinega
sina, ki mu je bilo tudi Tobija ime, z mladega
ga je božjega straha in pobožnosti učil.

Tobija je bil s svojimi rojaki v sužnost
na Asirsko odpeljan. Pa tudi na Asirskem je
Tobija pobožno živel, in zvesto spolnoval
božje zapovedi. Ker je bil pravičen, je kmalo
milost našel pri kralju Salmanasarju, da mu je
dopustil prostemu hoditi po deželi. To mu je
Ižiafelce tolažiti priložnost dajalo, ki so raz¬
kropljeni živeli, jih uterjevati v veri v pra-
, vegaBoga, in opominjati k zvestemu spolnovanju
božjih zapotedi. Tobija je imel veliko premo¬
ženje, pa prav dobrotljivo ga je obračal.
La čne je 'živil, uboge oblačil, tuje pre¬
nočeval, bolnim potrebno postrežbo presker-
boval, in tudi daljnim Izraelcom je denarje
posojeval, da bi si mogli v svojem rokodelstvu
in v svojih opravilih pomagati; le dolžna
pisma so mu morali dajati.

Po Salmanasarjevi smerti je začel Se-

naherib kraljevati; pa grozno terdo je z Izraelci

ravnal. Veiiko jih je dal pomoriti, in jih
' *

trupla pokopati je prepovedal, 'fobija je po¬
noči iz spanja vstajal, in jih pokopaval. Ko
je enega dne ves truden domu prišel, in pred
vratmi svoje bajte počival, mu lastavičino
smetje v oči pade, ter oslepi, fobija je tudi
to nesrečo poterpežljivo in v božjo voljo
udan terpel.

Ko se je bil fobija že postaral, in je
menil, daje smert žč blizo, je svojega sina pred
se poklical, in mu naročil: „Pojdi po denarje,
ki sem jih ubogemu Izraelcu na Med janskem po¬
sodil, in prinesi mi jih, ker sern ubožal.“ Pa
preden je svojega sina pustil iti, mu je dal ne¬
koliko prav lepih naukov rekoč: „Moj sin!
spoštuj svojo mater po mpji smerti. ;  Dajaj
ubogajme po svojem premoženju; če imaš
veliko, dajaj veliko; ce imaš malo, pofleluj
jim tudi, kolikor uterpiš, z dobrim sercem.
Varuj se vpričo Boga kaj hudega storiti. V vseh
imenitnih rečeh vprašaj modrejše za svet. Prosi
večkrat Boga, da naj ti k vsemu dobremu
pomaga, in naj te vlada in varuje. Naj večje
bogastvo je se Boga bati, greha se varovati m
dobrostoren biti. Cesar nočeš, da bi kdo tebi
storil, tudi ti nikomur ne stori. Ne dajaj pro¬
stora napuhu, ne v svojem sercu, ne v svojih
besedah; on je začetek vsega pogubljenja. Ne
pozabi Boga vsak dan hvaliti za dobrote, ki ti
jih daje.“ — Sin je obljubil vse te nauke zvesto
spolnovati, in si jih globoko vtisniti v svoje serce.

117

Ker mladi Tobija ni vedi], kod je pot na
Medjansko, seneki mladeneč ponudi, ga tje
spremiti, in zaterdi, da pozna dobro moža,
kteremu je Tobija denarje posodil in da mu
je tudi pot tje znan* Obljubil je skerbnim
"starišem sina spet zdravega pripeljati. Ti
mladeneč je bil angel božji.

Na potu sta prišla do reke, v ktero si gre
Tobija nog umivat. Ali na enkrat se velika
riba spusti proti To bi ju, Angel reče Tobiju:
,,Potegni ribo na suho, m shrani serce, jetra
in žolč, ker so dobre zdravila . 41  Ribino meso
pa sta jedla po potu.

Zdaj prideta k Izraelcu, ki mu je bilo
Raguel ime, in je bil ravno iz tistega roda, ka¬
kor Tobija. Edino hčer je imel, in Tobija
jo snubi za ženo.

Angel je šel na Medjansko po denarje,
Tobija pa je pri Raguelu ostal. Ko je angel iz
Medjanskega nazaj prišel, se odpravita na pot
proti domu; stariši so ju željno pričakovali.
Tudi Tobijeva žena, veliko hlapcov in dekel
gre ž njima. Angel in Tobija sta nekoliko pred
njimi hodila, da bi le kmalo k dobrim starišem
prišla. Ko so se bili veseli pozdravili, je vzel
lobija ribi n žolč, ter pomaže ž njim oči
srnjemu staremu očetu. Pri ti priči se odlupi
bela mrena od njegovih oči, in pobožni sivček
spet spregleda. Hvala tebi, o Bog , 11  je Tobija

118

vesel zavpil; „spet vidim svojega sina!“ Nekaj;
dni po tem je prišla tudi mladega Tobija žena
s hlapci, deklami in čedami, in vse v hiši
je bilo polno veselja in hvale do Boga.

Zdaj hočejo tudi Tobijevega tovarša za¬
hvaliti, in mu polovico vsega ponudijo, kar je
bil iz Medjanskega prinesel; on jim pa odgovori:
„Hvalite Boga, in dajajte jemu samemu hvalo.
Spoznajte zdaj, da moliti, postiti se in dobro-
storen biti je Bogu prijetno, in tudi človeka sreč¬
nega stori;.kdor pa greh dela, je sam svoj so¬
vražnik. Kadar si,“ je rekel tujec Tobiju,
„merliče pokopaval, svojini bratom dobrote
skazoval, in molil, sem jaz nosil pred Boga
tvojo molitev in tvoje dobre dela. Jaz sem Ra¬
fael, angel, eden ^edmerih, ki vedno pred
sedežem božjim stojimo. Hvalite Boga, in
razglasujte čuda, ktere je storil nad vami,“
Angel zgine. Vsi molijo, in hvalijo Boga. Stari
Tobija je še dva in štirdeset let živel. Vsi
so ostali pobožni, in so bili Bogu prijetni.

Glejte, ljubi otroci, kako tiste Bog osre¬
čuje in varuje, kteri ga ljubijo, in jegove za-
pjovedispolnujejo! Kako močno ljubi Bog ljudi!
Častimo svete angele, in nikar jih z grehom
ne žalimo.

Judovsko kraljestvo. Konec jegov.

Med kralji Judovskega kraljestva jih je bilo
sicer nekoliko, ki so malikovali, in hudobno
živeli; pa bilo jih je tudi več prav dobrih,

119

kteri so si na vso moč prizadevali, da bi
malikovanje aaterli, ter češenje pravega Boga
ustanovili in povsod razširili.

Roboam, Salomonov sin, je poslednje leta
svojega kraljevanja v malikovanje zabredel. Za
pokoro ga je Bog Egiptovskemu kralju pod-
vergel, m moral mu je davek dajati. Jegovi
trije nasledniki, zlasti jozafat, so se z vsem ser-
dom poganjali za češenje pravega Boga, in so
razdjali vse oltarje in loge, kteri so bili malikom
v službo.

■ •

Po mnogih spremembah in žalostnih pri-
godbah je prišel Joakim na kraljev sedež,
kterega jeNabuhodohozor, Babilonski kralj,
premogel in vjetega odpeljal. Ravno taka je
'tudi Zedekija, jegovega sina in naslednika, po
kratkem kraljevanju zabela. Ko namreč davka,
znamenja podložnosti, več ni hotel opravljati,
je mogočniNebuhodonozor Jeruzalem s straš¬
ni vojskQ oblegel, Tižugal in kralja vjel; vse
jegove otroke je rekel v pričo jega umoriti,
jernu pa oči iztekniti, in ga vklenjenega v
Babilon gnati. Mesto Jeruzalem in prelepi
tempelj stabilarazdjana.dragaposodaza daritve,
vsa zlatina in srehernina je bila iz tempeljna
v Babilon prinesena, vsi premožni in imenitni
Judje so bili v sužnost gnani, in le, kar je
Bilo prav ubogih prebivavcov, so v deželi ostali,
l emu preselovanjuse pravi Babilonska sužnost,
ki je sedemdeset let terpela.

120

Preroki v Judovskem kraljestvu.

Tudi v Judovskem kraljestvu je Bog več
prerokov obudil, da bi skerbeli, da češenje
pravega Boga popolnoma ne zgine, in da bi se
hudobiji ustavljali. Toraj se bere v svetih
zgodbah, da je ravno ob tistih časih naj več
prerokov nastopilo, ko je bilo pravo češenje
nožje v naj večji nevarnosti.

Med vsemi judovskimi kralji je bil Ahaz naj
hudobnejši. Nobeden še ni tako zlo maliko¬
val, nobeden še ni tako grozovitno branil pra¬
vega Boga moliti, ko Ahaz. Ukazal je na vseh
hribih staviti malikom oltarje, in jim je sam na
njih daroval; dovolil je tudi jim ljudi darovati,
in sesam je enega zmed svojih sinov v dar dal:
rekel gaje v razbeljene malikove roke djati in
neusmiljeno sožgati. Zadnjič je celo zapovedal
tempelj pravega Boga zapreti. Bog je tega kralja
z veliko nadlogami krotil, pa se vendar iii
poboljšal. jfi

Bog je poslal Izaija preroka, kteri si je z
vso močjo prizadeval, ljudstvo od malikovanja
odverniti v in ga k češenju pravega Boga
nagniti. Živo je ljudstvu sleparijo in trapa¬
rijo malikovanja pred oči postavjal. Dokazoval
jim je, da take narejene podobe ne vidijo, ne
slišijo, ne govorijo, in tudi nič pomagati ne mo¬
rejo, da je tedaj neumno moliti jih in od njih
pomoči pričakovati.

Izaija je tudi od prihodnega Mesija toliko
okoljšin jegovega življenja prerokoval, kakor
da bi bil sam ob času tega obljubljenega odre¬
šenika živel. Prerokoval je, da bo Mesija

121

devica rodila; da bo on ljudi popolnoma pod¬
učil, kakošen da je Bog, in kaj da hoče
od nas imeti; da bo veliko čudežev storil,
in ž njimi poterdil, da je od Boga poslan, in
da mu gre božja čast; da bo pobožen mož
pred njim na svet prišel, ki bo učil ljudi v
pušavi, jih k pokori nagibal, in za prihod
Mesijev pripravljal; da bo od veliko Judov
sovražen in preganjan, nedolžen in radovo-
Ijen ko jagnje v mesnico peljan; da bo med
hudodelniki umeri, častitljiv bo jegov grob;
da bo kraljestvo jegovega uka med vsemi na¬
rodi na zemlji razširjeno, in terpelo bo do
konca sveta.

Pri vsem svo jem trudu je Izaij a vendar le
malo opravil, inAhaz je ostal do svoje smerti
hudoben in velik malikovavec.

Kako strašna pregreha je spremišljeno
v nespokornosti ostati! Tako daleč pride člo¬
vek , če precej v začetku ne premaguje in
ne kroti hudega nagnjenja, če ne posluša
opdminjevanja svojih starišev in učenikov, če
se pusti hudobnim izgledom drugih v greh
zapeljati.

Pod Jozijem, zadnjim pobožnim kra¬
ljem na Judovskem, je jel Jeremija prerok
učiti. Hudo se je tudi on malikovanju usta-
ylj a i j  popolnoma ga je hotel zatreti. Dokler
je Jozjja živel, je Jeremija preroka z vso
močjo podpiral. Pa po smerti tega boga-

m

boječega kralja so bili štirje kralji zaporedoma
vsi hudobni. Zuganje božje, da bota mesto
in tempelj razdjana, in da bodo prebivavci
sužnji v*tujo deželo gnani, se je tedaj spol¬
nilo. Nabuhodonozor je prišel v Jeruzalem,
ter je razdjal mesto in tempelj, gnal vse pre¬
možne prebivavce s seboj v Babilon, in je storil
konec Judovskemu kraljestvu.

Jeremija, kteri je smel z ubožci v Jeru¬
zalemu ostati, je sedel zdaj na podertiji svojega
preljubega mesta, in s solzami v očeh prepe¬
val žalostne pesmi, ki jih imamo v svetem
pismu. Ko so se prebivavci, kteri so bili
doma ostali, malikovanju udali, in celo luno
moliti začeli, jih je Jeremija serdno svaril.

• . \

Kako nesrečen je človek, kteri stopi
s pota božjih zapovedi, in se hudobiji uda: Ne
bo šibi božji ušel. Ona pride večkrat .počasi,
pa pride gotovo.

Jeremijanam daje lep izgled ljubezni do do¬
mače dežele. Opominjal in svaril je osle¬
pljeno ljudstvo in odvračeval od malikovanja,
da ga ne bi žugana kazen zadela, in da
ne bi bila dežela v pušo. Pri naj ubožnejših
prebivavcih v svoji domači deželi je ostal, in
je vse storil, da bi jo otel in ohranil. Tako
tudi mi ljubimo svojo domovino, vse jene
zadeve v sercu ž njo občutimo, in radi storimo,
kar povikša jeno srečo, vsako nesrečo od
nje odvračujmo, in večkrat Boga za-njo
prosimo.

123

Babilonska, sužnost.

Dasiravno je Bog nepokorne Jude z Babi¬
lonsko sužnostjo konl, je hotel po nji le ven¬
dar modre in dobre namene doseči. Treba
se je bilo Judom učiti, kako nezvesti so bili,
da so Boga zapustili, in lažnjivim bogovom
služili. Treba jim je bilo spoznavati, da je
Bog, neskončno sveti, ki vse dobro ljubi, in
vse hudo sovraži, poterpežljiv in usmiljen;
da pa tudi prelomovavce svojih zapovedi hudo
pokori, po pravici in po pravičnosti sodi, in
da nič hudega brez kazni ne ostane. Ne¬
zvesti Judje naj bi spet pravega Boga molili,
malikovanju in mališki službi se za vselej
odpovedali; naj bi tudi neverne narode, med
kterimi so bili raztreseni, učili pravega Boga
spoznati in častiti, in jih soznanili z obljub¬
ljenim Odrešenikom, in tako naj bi začel
sčasoma ves človeški rod pravega Boga mo¬
liti, in naj bi se pripravljali na Mesijev prihod.
Resnično, milostiv je Bog, zgol dobrota ga je!
Tudi, kadar tepe, ostane naš Oče,- le po¬
boljšati nas želi, in našo dušo večno zveličati.

Ali je pa Bog zBabilonsko sužnostjo svoje
ueskončno modre in dobrotljive namene pri
J udih tudi dosegel? Dasiravno poprejšni
te peži pri terdovratnih Judih večkrat niso nič
zdali, j e ven fl a r kazen odgnanja iz domače
deželeza-nje naj boljše nasledke imela. Nesreča
sužnosti ji m  je bila k poboljšan ju. Živo

i— 124

so zdaj spoznali, kako bedasto je malikovati,
in kakošne kazni so malikovavci vredni;
zdaj v sredi malikovavskega naroda le naj manj¬
šega nagnjenja k malikovanju niso več kazali,
kteremu so bili vendar še v svoji domovini,
blizo tempeljna in pri vsi praznični službi božji
udani. Nič jim ni zdaj bolj blago in drago,
kakor pravega Boga moliti; tudi naj večje ter-
pljenje in preganjanje jih ni več moglo k ma¬
likovanju napeljati.

Bog je svojemu izvoljenemu ljudstvu tudi
v tem zaverženem stanu pošiljal prerokov,
kteri so si prizadevali ga v pravi veri uter-
diti. Ti preroki so oznanovali ljudstvu tolažno
obljubo, da ga bo Bog kadaj iz sužnosti rešil,
in spet peljal v njegovo ljubo domovino.

Daniel pri Nabuhodonozorju kralju.

Bog je Judovskemu ljudstvu sužnost polaj-
ševal, ker je vidil, da se s skesanim in po¬
boljšanim sercom k njemu povračuje, da
storjene pregrehe zaveržuje, in zdaj stanovitno
po potu jegovih zapovedi hodi. V to je bil
prerok Daniel od Boga namenjen.

Daniel je bil izmed četverih imenitnih
Judovskih mladenčev, ki si jih je bil Nabuho-
donozor odbral, ter jih je rekel v svojem gradu
rediti, in vseh umetnosti učiti. Hotel je kralj,
da bi se Danielu in jegovim trem prijateljem
naj boljše jedi kraljeve mize dajale. Ko po
svoji postavi, ki jim jo je bil Mojzes v božjem

125

imenu oznanil, nekterih jedi niso smeli jesti,
so prosili kraljevega hišnika, da jim je slabejših
jedi, le opresnine in vode dajal. Oh ti slahi in
zmerni jedi so bili še lepši in zdravejši na
truplu, in so tudi prav umni prihajali. Zlasti
Daniel je v modrosti in umnosti vseBabilonske
modrijane prekosil. Toraj mu je kralj imenitne
opravila v skerb zrocil, ktere je Daniel tudi
z vso zvestobo in s posebno modrostjo pod več
jegovimi nasledniki opravljal.

Nekdaj se Nabuhodonozor sanj, ki jih
je imel, ni mogel domisliti, in je sklical vse
izlagavce, kterih je bilo veliko v deželi, da
hi ga opomnili pozabljenih sanj, in mu jih razlo¬
žili. Pa vsi so na zadnje rekli, da tega ne morejo
storiti. To je kralja tako razjezilo, da bi bil
S k° r ^[ vse m odrijane v Babilonu pomoriti dal.

Daniel, ki to zve, prosi kralja, da bi zažu-
gano kazen odložil. Potlej je goreče k
Bogu molil rekoč: „Daj mi modrost in um¬
nost, da bom mogel kralju sanje povedati in
razložiti!“ Bog je Danielovo molitev uslišal.
Tisto noč je Bog Danielu sanje razodel, in mu
tudi modrost dal jih razložiti. Drugi dan je
Daniel pred kralja, mu sanje pove, ktere
je imel, in mu jih tudi razloži. S tem se
je Daniel kralju tako prikupd , da ga postavi
pervega za  seboj? in 7.  začudenjem zavpije:
5>o°g, kterega ti moliš, je Bog nad vse bo¬
gove, Gospod nad vse kralje!“ Tudi une tri

Judovske mladenče je kralj z imenitnimi
službami obdaril.

Učimo se iz izgleda teh Judovskih mladen-
čev, da postave in zapovedi svoje svete vere
zvesto dopolnujmo. Za tega voljo so bili Bogu
prijetni, in jim je bil v vseh nevarnostih po¬
močnik. Učimo se pa tudi iz tega, da bo¬
dimo zmerni v živežu, in da ne jejmo in ne
pijmo več, kakor kolikor nam je treba za ohra-
njenje svojega življenja in svoje moči. Zmer¬
nost ohranu j e zdravje; nezmernost pa napravlja
mnogotere bolezni in večkrat naglo smert.

Ti mladenči nam tudi dajejo posne¬
manja vreden izgled pridnosti v učenju korist¬
nih umetnosti. Tako so se storili pripravne
za imenitne opravila, ktere jim je kralj zročil.
Poprimimo se tudi mi vsake prilike se veliko ko¬
ristnega naučiti, da bomo mogli kadaj bližnje¬
mu prav veliko dobrega storiti.

Trije mladenči v peči v plamenu.

Dasiravno je bil Nabuhodonozor edinega
pravega Boga, kterega so Judje molili, Boga nad
vse bogove in Gospoda nad kralje spoznal,
je vendar menil, da sme še druge bogove
moliti. Tudi ga je bil zgoli napuh, in je hotel,
da bi ga še živečega jegovi podložni po
božje častili. Rekel si je tedaj zlato podobo

127

mstaviti. O stavi te podobe je obhajal velik
)raznik, je vse služabnike in veljake svojega
kraljestva na-nj povabil, ter je dal oklicati za¬
poved: „Kadar trobentni glas zaslišite, popa¬
dajte vsi na obraz, in molite zlato podobo; kdor
tega ne stori, bo pri ti priči v peč verzen
v plamen."

Trije Danielovi prijatelji so bili pričejoči,
ker so bili imenitni deželski služabniki: tudi
oni bi bili morali pred podobo pasti, ter jo mo¬
liti. Pa tega niso storili, in zato so bili
kralju zatoženi. Kralj jim reče: „Le berž
mi molite to podobo, če ne, kar v peč vas
rečem v plamen vreči, in kteri Bog vas bo
rešil iž njega?" Mladenči, polni zaupanja
v božjo pomoč, rečejo: „Bog, ki ga molimo,
je dosti močan oteti nas iz ognjene peči in
iz tvojih rok. Pa če tudi tega ne stori, vedi,

0 kralj, tvojih malikov vendar ne bomo ča¬
stili, ne molili tvoje podobe!" Kralja jeza
zlomi, še sedemkrat huj« reče peč razbeliti,
vsem trem Danielovim tovaršem roke in noge
zvezati in jih vreči v peč. Pa nič se jim
ni zgodilo v nji. Vidili so jih proste v plamenu
hoditi, in slišali Bogu hvalo prepevati. Vidili
so tudi pri njih še enega četertega mladenča.

Temu se je kralj začudil, in je rekel
trem mladenčem priti iz ognjene peči. Pri-

1 e j 0 , in celo nič niso poškodovani; vezila, s
kleritni so bili zvezani za roke in za noge,
je ogenj požgal, jih lasje pa in jih oblačila
mso kar nič osmojene. Pravili so, da jim je
Bog angela poslal, kteri je plamen od njih

128

razplal. Kralj je ostermel nad močjo tega
Boga, ter zavpije: „Cešen bodi Bog, kterega
vi molite!" In pri ti priči je dal po vsem kra¬
ljestvu povelje, da bode umorjen, kdorkoli bi
Boga, ki ga Judje molijo, preklinjal.

Kako čudno otme Bog včasi svoje
zveste služabnike iz naj večje nevarnosti! Ni¬
koli ne zapustite pota jegovih zapovedi, temuč
deržite se stanovitno dobrega; potem vas tudi
Bog ne bo zapustil, in on vam bo v naj večjih
nadlogah tolažnik, odrešenik in varih.

Tukaj vidimo spet očitno, kako se je
spoznanje in češenje pravega Boga sčasoma
tudi med neverniki razširilo. Kako smo pač
srečni, da nam je Bog dal rojenim biti v de¬
želi, kjer je luč vere povsod razširjena, da
nam je dal dobre stariše, kteri nas z mladega
pobožnosti in straha božjega učijo! Ali smo pa
tudi Bogu prav hvaležni za to ? Ali radi poslu¬
šamo pridne nauke in opominjevanje svojih
starišev ? Ali si prizadevamo rasti v pobožnosti
in bogaboječnosti ?

Daniel v levnjaku.

Nekaj let po tem je Nabuhodonozor umeri.
Za njim je bilo več kraljev, med kterimi je
Darij v misel vzeti. Daniel je pri tem veliko
veljal. Jako rad ga je imel kralj. Drugi
kraljevi služabniki so mu bili toliko nevoš-

129

Ijivi, ker je bil iz roda premaganega Judovskega
ljudstva. Zmišljevali so si tedaj, kako da bi
ga spodrinili. Kralja so pregovorili, da je dal
ukaz: „Trideset dni ne sme nihče ne Boga, ne
človeka kakega dara ali milosti prositi, kakor
le kralja. Kdor bo ta ukaz prelomil, bo verzen
V' levnjakd'

Danielovi sovražniki so že popred vedili,
da on, tako pobožen in bogaboječ, tega kra¬
ljevega povelja ne bo spolnil. Res moli Daniel
vsak dan trikrat kleče pravega Boga, kakor
je bila zmiraj jegova navada. Danielovi
sovražniki so šli precej kralju povedat, da je
Daniel ukaz prelomil, in reko: ,,Za tega
voljo mora kaštigan biti.“ Kralj je čislal
Daniela, in celo ljubil ga je, ker je bil
pravičen in umen. Nerad je dovolil, da naj
veržejo tega zvestega služabnika v levnjak;
ločil se je tedaj od njega s temi besedami:
„Pomagaj ti Bog, kteremu neprenehoma slu¬
tiš 1“ Sam je zapečatil kamen na durih v
levnjak, da ne bi Daniela nihče mogel umoriti,
ko mu ne bi levi nič žalega storili.

Kralja je grozno bolelo, da se je ž njego¬
vim modrim in zvestim služabnikom taka zgo¬
dila 5 od žalosti ni mogel jesti zvečer, in vso
noč ne spati. Očitala mu je vest , da je dal
tako dobrega služabnika umoriti. Precej
' ’ 1  hitel k levnjaku, in je zagnal

ivi • i v *   n i • .

je tvoj B og  tudi moči levov otel?“ Zdaj seje
zaslišal Danielov glas iz levnjaka: „Moj kralj,
dodeli ti Bog dolgo življenje! Moj Bog meje

služabnik živega Boga, ali te

Berilo za U. klas.

ISO

otel moči Sevov, ker se nisem zoper jega
pregrešil, in ker sem tudi tebe, o kralj, vedno
zvesto služil!,,

Tega se je kralj močno razveselil; precej
je rekel Daniela iz jame vzeti, in jegove hu¬
dobne sovražnike v njo pometati, in ko bi
trenil, so jih levi raztergali. Zdaj je Darij po
vsem kraljestvu dal oznaniti: „Od zdaj naj vsak
časti in moli Boga, kterega Daniel moli; ker
on je pravi in živi Bog, jegovo kraljestvo in
jegova moč je vekomaj.“

Ne bodite nikomu nevošljivi, in nikoga
ne obrekujte. Rako žalostna se je prigodila
Danielovim sovražnikom, kteri so mu kraljevo
ljubezen zavidali, ga za to obrekovali, in
od kralja ga spodriniti želeli! Nevošljivost in
obrekovanje vodite v sovražtvo, kažete
nepriljudno serce , v kterem ne pribiva lju¬
bezen, ampak golo sovražtvo do svojega bliž¬
njega, po kterem si človek večji del sam naj
več škoduje. Tukaj prav očitno vidimo: „Rdor
drugim jamo koplje, sam v njo pade.“

Malik Bal.

V Babilonu je bila podoba malika, ki so
mu Bal rekli, kterega so p 0  božje častili. Vsak
dan so pred njo pokladali jedi, ktere so bile
drugi dan snedene. Tedaj je kralj Danielu

131

rekel: „Grlej, mi ne molimo mertve podobe,
ampak živega Boga; vsak dan poje jedi pred
njega postavljene . 14  Daniel se zasmeje. Kralj,
kteri je menil, da je Bal res bog, pokliče vse
Balove pope, in jim reče: „Povejte mi, kdo
pojeda jedi v tempeljnu. Ako jih Bal zavživa,
mora Daniel umreti, ker je boga, kterega mi
molimo, preklinjal; ako jih pa Bal ne vživa,
vas bom dal zavoljo vaše gol ulij e pomoriti . 44

Popi so rekli:,.Kralj, sam postavi, kakor
je navada, pred Bala jedi, in sam zakleni in
zapečati duri v tempelj; vidilo drugi dan se
bo, kdo pravico govori !* 4  To seje zgodilo; jedi
postavijo na mizo, in kralj ostane z Danielom
sam v tempeljnu. Kadar iz tempeljna gresta,
je Daniel po tleh čistega pepela natrosil, in
duri v tempelj sta zapečatila.

Drugi dan, ko v tempelj prideta, je bilo
vse snedeno. Zavpije kralj: „Velik je Bal, on
je živ Bog ! 44  Pa Daniel poderži kralja, mu
pokaže stopinje po tempeljnu. in najde skrivne
durice v tempelj, skozi ktere so popi vsako
noč prilezli, da so pojedli Balove jedi. IVa to
so bili popi pomorjeni, kakor jim je bil kralj
zažugal; Balova* podoba je bila zdrobljena, in
jegov tempelj ves razdjan.

V Babilonu so tudi nekako kačo pa božje
častili. Kralj Danielu reče : „Pa ta, glej, jo
vendar živ bog! Moli ga ! 44  Daniel reče kralju:
,,Samo pripusti mi, in brez meča ti umorim

1 32

tega boga.“ Daniel vzame smole, sala in las r
napravi svalkov, in jih kači da, od kterih je
morala poginiti. In Daniel reče: „Zdaj poglejte,
koga da moliteJ“

Ljudstvo se je nad tem grozno razserdilo ;
htelo je od kralja, da naj Daniela k smerti ob¬
sodi. Kralj je moral razkačenemu ljudstvu
prijenjati, in Daniel je v levnjak verzen.
Toda levi se ga niso dotaknili, dasiravno šobili
izstradani. Kralja je silno veselilo, da je Daniel
brez škode živ ostal, in je zapovedal, da naj
se vsi jegovi podložniki boje Boga, kterega
Daniel moli, ker on je odrešenik, in dela
čudeže na zemlji, on je Daniela iz levnjaka
otel.

Kakošen namen je le Bog imel pri vseh
teh čudežih , ki nam jih sveto pismo pripo¬
veduje? Imel je misel ljudi k spoznanju in
češenju pravega Boga pripeljati, jih dobre
in pobožne storiti in večno zveličati. In za¬
res Boga prav spoznati, mu služiti in
jegove zapovedi na tanko spolnovati, to nam
pridobiva ljubezen in dopadenje božje, nas
tolaži v terpljenju, nas dela zadovoljne in
mirne v vsaki okoljšini našega življenja, in
nam odgerne veselo večnost.

Judje se vernejo v svojo domovino.

Do zdaj so bili večji del vsi kralji Judom sicer
dobri, dosolili so jim kmetovati in kupčevati;
pri vsem tem pa so vendar ljudje po svoji

133

domovini hrepeneli, in Bog usliši jih želje,
ker so se poboljšali in spokorili.

Daniel, prerok, je svojemu ljudstvu v tolažbo
po božjem razodetju napovedal, da jim bo,
kadar mine sedemdeset let jih sužnosti, do¬
voljeno verniti se na Kanansko in spet posta¬
viti tempelj in zidovje Jeruzalemskega mesta.

Od Daniela napovedani čas, v kterem so
se Judje imeli v svojo domovino verniti, je
prišel s kraljem Čirom.

Kar je bil kralj Nabuhodonozor Jude v
sužnost na Babilonsko odpeljal, je bilo že 70 let
preteklo. Zdaj je Cir, Perzanski kralj, ki je
tudi na Asirskem in Babilonskem gospodoval,
Judom dovolil verniti se na Kanansko in v
Jeruzalemu spet tempelj postaviti. Po tem do¬
voljenju se je več kot 40,000 Judov s Coroba-
belomi, svojim vladnikom, v svojo domovino
vernilo. Kralj Cir jim je dal vso sveto posodo,
ktero je bil Nabuhodonozor iz tempeljna poro-
pal, in tudi sam jim je k stavi močno pomagal.

v • ■ ,

Po Cirovi smerti je bilo zidanje tempelj¬
na sicer nekoliko let zaderžano; Samarijani
namreč, ki niso smeli z Judi vred zidati, so
jih iz sovražtva pri naslednjem kralju v sum
ali glas nezvestobe pripravili. Pa novi kralj,
Darij , jim je dovolil začeto zidanje tempeljna
dokončati, in je rekel jim tudi še iž njegovih
prihodkov veliko denarjev v to dati. Tako sta po
času Jeruzalemsko mesto in tempelj spet stala.

134

Se ve, da ta ni bil kakor nekdanji prelepi tem¬
pelj ; pa prerok tolaži zavoljo tega ljudstvo re¬
koč: „Ta novi tempelj bo vendar veliko bolj
častitljiv od Salomonovega, ker bo va-nj keda’j
Sveti vseh svetih, obljubljeni Mesija, prišel.* 4

Drugi kralj, Artakserks, je Judom, kteri
so bili še na Asirskem in Babilonskem ostali,
vnovič dovolil domu se podati, in je poslal
pobožnega in učenega duhovna, Ezdra po
imenu, vladnika ž njimi v Jeruzalem. Kralj
mu je dovolil zlato in srebro, kar so ga na Asir¬
skem in Babilonskem prebivajoči Judje rado-
voljno v stavo tempeljna hteli podariti, s seboj
vzeti, tudi sam iz svojega kraljevega zaklada je
dal toliko zlata in srebra, kolikor ga je bilo v
napravo častitljive službe božje v Jeruzalemu
še treba. Davke, ki so jih morali Judje do zdaj
vsako leto plačevati, jim je pustil, in ukazal
jim je, si iz svojega naroda spet starašine in
poglavarje voliti. Ezdra je spet red duhov¬
nov in levitov postavil, je vse napravil,,
česar je bilo še treba, službo božjo častitljivo
obhajati, in poiskal je prepise svetih bukev,
kar jih je bilo še ostalo.

Artakserks, kralj, je zadnjič pobožnega
Nehemija, ki je bil kraljev točaj pri njem,
poglavarja poslal na Judovsko s poveljem, terd-
njavo v Jeruzalemu spet sozidati, in kar
je bilo še potrebnega, napraviti. Razkačeni
Samarijani so zidanje Jeruzalemskega mesta

135

in mestnega ozidja celo z orožjem v roki
ustavljali; pa IVehemija je vse zaderžke pre¬
magal Obzidje Jeruzalemskega mesta je bilo
pod njim postavljeno, in častitljiva služba
božja se je v svoji pervi čistosti in lepoti
pričela. Samarijani, ker z Judi vred v Jeru¬
zalemu niso smeli tempelj n a zidati, so si pozneje
na gori Garicim svoj tempelj postavili, in od
tega časa je bilo toliko sovražtvo med
Judi in Samarijani, da še jedi in pijače eden
od drugega niso hteli jemati.

Judje niso sreče svoje vere čislali, dokler
so se smeli prostoin brez zapreke po nji rav nati.
Ko jim je bilo pa v neverskih deželah težje
po nji živeti, sc* se učili jeno vrednost še
le prav spoznavati. Kolikokrat smo z Judi v
enaki zadevi! Zdravje človek še le po bolezni
prav čisla; dobroto kruha še le takrat prav
čuti, kadar potreba in dragina nastopite.
Tako nam mora Bog večkrat kakošen dar kaj
časa utegovati, da se ga učimo prav čislati
in rabiti.

Koliko tolažbe, koliko pomoči je Bog
Judom v njih revšini pošiljat! Ali ne dela
ljubi Bog tudi nam tega, če nas tudi s kako
nadlogo obiše? Tudi ko nas tepe in kroti, je
naš Oče. Da bi se le vsel°j te dobrote in
ljubezni božje spomnili, in jo spoznali! tudi
v  nadlogah in težavah bi Boga Častili , in
hvalili za  t 0 Jiko dobrot, ki nam jih tudi še

336

takrat podeljuje, kadar se nam zdi, da nas
hoče zapustiti.

Poznejše prigodbe z Judi

Pozneje užuga veliko Perzansko kraljestvo
Aleksander, sloveči Macedonski kralj. Pa
berž po smerti tega zmagovavca se jejegovo
neizmerno kraljestvo v več kraljestev ali deržav
razdrobilo. O teh spremembah je bila Pale¬
stina (Judovska dežela) s pervega pod oblastjo
Egiptovskih, potlej pod oblastjo Sirskih kraljev.
Med temi je bil AntiohEpifan grozno neusmiljen
in lakomen knez; ni maral ne za vero, ne za
pobožnost in čednost. Pobožnemu O/iiju je
veliko duhovstvo vzel, in to čast in služ¬
bo prodal jegovemu hudobnemu bratu, kteri
mu je veliko denarjev za-njo obljubil. Začel
je Jude zavoljo jih vere in postave celo pre¬
ganjati. Prepovedal jim je soboto posvečevati
m zapovedane daritve v tempeljnu opravljati.
Sam je šel v Jeruzalemski tempelj, in je vse,
kar je bilo v njem svetega in dragega, iž njega
pobral, ter ukazal mališke podobe va-nj posta¬
viti. Dal je povelje prepise svetih bukev po
hišah poiskati in jih sožgati. Jude je silil
malikovati, in jih strašno mučil, da bi
jih od prave vere odvernil Nekoliko Judov
se mu je zapeljati dalo; veliko pa jih je bilo,
ki so raji naj grozovitnejše bolečine in celo
smert terpeli, kakor kaj storili, kar jim je bilo
po božji postavi storiti prepovedano.

137

Veliko lepih izgledov stanovitnosti v veri
in pobožnosti se najde v tem času pregan¬
janja.— Eleazar, 90 let star sivček, eden izmed
pervih mož, je bil siljen, da bi soper božjo
zapoved jedel svinjsko meso, ktero je bilo Ju¬
dom prepovedano jesti. Vse so poskusili, zvijačo
in silo, močno si prizadevali gavto pregovoriti.
Pa Eleazar hoče raji umreti, kakor božjo po¬
stavo prelomiti, in z nepokoršino božjo jezo
in šibo si nakopati. Toraj so ga zgrabili in
neusmiljeno umorili.

Neka mati s sedem sinovi je bila zatožena,
da ni pokorna kraljevemu povelju, in da se
ustavlja jesti jedi, ki so bile po postavi prepo¬
vedane. Pred kralja je poklicana, in siljena,
da naj se podverže kraljevemu povelju. Sin
za sinom je neusmiljeno mučen, ker so vsi z
enim glasom zavpili: „Baji hočemo umreti,
kakor božjo postavo prelomiti!“ Zdaj je tudi
mati na versti. Serčno gre smerti naproti,
in vesela da svoje življenje v dar za to, kar
je človeku naj svetejšega, za vero v pravega
Boga,

V ti revi in stiski je Bog obudil juna¬
ško rodovino, ktera si je prizadevala, Judovsko
ljudstvo soper sovražnike braniti, in gajihovega
zatiranja in preganjanja rešiti. Makabeji se je
reklo bratom iz te rodovine, ali tudi Asamoneji,
ker je bilo očetu jih naroda Asamon ime. Iz
te rodovine je vstajal vitez za vitezom. Naj boljši

138

junak ined njimi je bil Juda Makabej, kteri je
majhino vojsko ali armado izmed Judovskega
ljudstva nabral, in ž njo veliko večje armade
Sircov, Samarijanov in drugih sovražnikov
otepel. Ako je bil kteri teh vitezov v boju umor¬
jen, je preč drugi nastopil, in vojšake nad so¬
vražnike peljal. Ti vitezi so se z mogočnimi
Rimljani poprijateljili, in so bili sami svoji in
knezi spet svobodnega Judovskega ljudstva.
Sčasoma pašo se Rimljani pooblastili Judovske
deržave, in so namesto Makabejskih knezov
Idumejca, Antipatra po imenu, Judeji oblast¬
nika postavili. Za njim je nastopil Herod, jegov
sin, kterega so pozneje Rimljani za kralja v
Judeji povzdignili; on je, da bi se Judom pri¬
kupil , Jeruzalemski tempelj razširil, olepšal
in prav prijetnega napravil. Ob njegovem času
je bil obljubljeni Odrešenik rojen, ko je bilo
od stvarjenja naše zemlje 4000 let preteklo.

Job.

V svetem pismu beremo prav lepo povest
od pobožnega moža, Joba po imenu. Ta po¬
vest nas uči prav očitno, da se v nadlogi
terdno Boga deržimo; kaže nam tudi, da je.
Bog ravno tako dobrotljiv kakor mogočen,
da nesrečnim in nadložnim pomaga.

Job je prebival v deželi 0c; sedem
sinov je imel in tri hčere in veliko čedo živine.
V pobožnosti in božjem strahu je redil svoje

139

otroke, učil jih je edinosti in mirnosti. Ko
so bili odrastli, ni jenjalpo očetovo za njesker-
beti, velikokrat je za nje molil, da bi jim Bog
pomagal greha se varovati. Tudi ko je bil
srečen, in se mu je dobro godilo, je bil Job
zmiraj pobožen in kreposten.

Bog je htel svojega zvestega služabnika
s terpljenjem skusiti, m tudi v naj večjih
nadlogah in sopernostih je ostal Job pobožen
in bogaboječ.

Enega dne je dobil Job štiri žalostne po¬
ročila. En poročnik pride, in reče: „Bliž-
nji tolovaji so na čede tvojih volov in oslic pla¬
nili, pastirje pobili in cede odpeljali.“ Drugi
pride, in reče: „Ogenj je padel iz neba, in
je pokončal tvoje ovce s pastirji vred.“ Tretji
pride, in reče: „Tolovaji so tvoje kamele
odgnali, in pastirje pomorili.“ Zadnjič pride
še četerti, in reče: „Tvoji otroci so se
zbrali pri naj staršem bratu; strašen vihar
je vstal, hiša je na kup padla, in vse tvoje
otroke poter!a.“

To slišati je bil Job zlo žalosten; vendar
se je kmalo spet zavedil, ter reče ves udan v
voljo božjo: „Gospod mi je dal, Gospod mi bo
spet vzel; hvaljeno bodi Gospodovo ime!“

Bog je htel Joba še huje skusiti, in mu
j e  poslal tudi še telesno terpljenje in bolečine.
Strašne gobe so se ga prijele. Job je terpel
neizrečene bolečine, in od ljudi odločen je

140

mogel živeti. V ti nadlogi mu jegova žena
pravi, ktera bi ga bila morala tolažiti: „Ali se
boš še deržal svoje pobožnosti ? Je li te ta
rešila tvojega terpljenja? Tvoje zaupanje v
Boga je prazno, umreti moraš.“ Pa Job ji je
odgovoril: „Neumno govoriš. Ako smo toli¬
kanj dobrega od Boga prejeli, zakaj ne bi tudi
nadb terpeli ? 44

I 1  l v • i

jega zaupanja v Boga ni popolnoma zgubil;
vendar pa so ga tako težile in lomile, da je
zavpil: „Veliko, silno veliko je moje terpljenje!
Oh, da ne bi bil rojen!“

Nekoliko prijateljev, ki so slišali od
njegove v«like nesreče, ga pride tolažit,
V toliki revi ga najdejo, da se zjokajo
nad njim, in zavoljo prevelike žalosti svojega
serca dolgo ne morejo govoriti. Zadnjič si pri¬
zadevajo potolažiti ga, pa ni je dobil tolažbe
v njih govorih.

Trije prijatelji so bili te misli, da Bog le
grešnikom težave in terpljenje pošilja, rekli
so tedaj : „Job se je moral soper Boga zlo pre¬
grešiti, ker ga s takim terplenjem obiskuje;
naj se le prav iz serca k Bogu preoberne, potlej
bo tudi rešen svojega terpljenja, in v po¬
prejšnji srečni stan postavljen .* 4

V tem tedaj Job nobene tolažbe ne najde;
on pa le terdi, da Bog na tem svetu ne obiskuje
samo grešnikov, ampak tudi pravične s

bolečinah svo-

141

terpljenjem. Job sicer pravi, da pred Bo¬
gom nihče ni pravičen; vendar stanovitno
terdi, da ni takih grehov storil, kakoršne
mu jegovi prijatelji očitajo, in kteri zaslužijo
tako terpljenje, kakoršno je jegovo. Tako
zlo je čutil svojo nesrečo, da ja menil, dama
tukaj nobenega rešenja ni več upali.

Pa zdaj je Bog sam Jobu govoril, in ga
podučil, da terpljenje vsakemu človeku po
svojih modrih namenih pošilja, da ni zmiraj
znamenje jeze božje, da je treba v naj večjih
sopernostih božje pomoči upati, čas in pot
te pomoči pa jegovi modrosti prepustiti, —
Job je spoznal, da ni zmiraj pametno od Bogu
govoril; kesal seje  svojega greha, da je jel
v svojem zaupanju v Boga omahovati, in daje
zavoljo prevelikih bolečin želel, da ne bi bil
rojen.

Bog je Jobu poterpežljivost povernil.
Spet je ozdravel; Bog ga je oblagodaril
z veliko čedami, mu je dal spet veliko otrok,
in še sto in štirdeset let srečno in dovoljno
živeti.

Job je bil v sreči in premoženju poni¬
žen in bogaboječ; pa tudi v terpljenju in nad-
logah ni zgubil svojega zaupanja v Boga, ves
udan je bil v voljo božjo. — Job nam je tedaj
posnemanja vreden izgled poterpežljivosti in za¬
upanja v Boga.

142

Kako ljubi in dragi so starišem otroci,
vidimo nad Jobom. Kaj je otrokom storiti, da
se te priserčne ljubezni svojih starišev vredne
storijo?

Dobra vest je res mimo vsega drag dar,
kteri se nam ne more vzeti, kteri nas celo
v srnerti še tolaži, in v zaupanju v Boga
krepča. Prizadevajmo si vedno dobro vest
ohraniti; onainBog sta naj boljša prijatelja v
nadlogi.

Pričakovanje odrešenika.

Bog je bil Izraelski narod izmed vseh drugih
narodov na zemlji izvolil, da bi ga v svet in sre¬
čen narod zredil. Toraj je poklical Abrahama,
moža naj svetejšega, ki je tistikrat na zemlji živel,
in ga temu narod« očeta postavil. „Tebe,“ mu
je Bog rekel, „tebe postavim očeta velikemu na¬
rodu." Pa tudi narodu je Bog rekel tam na Sinaj ski
gori’ „Če hote moj glas poslušali, mi hote izmed
vseh narodov lastina, ljudstvo, meni posve¬
čeno. “

Pa izvolil si je Bog ta narod, ne kakor da bi
bil imel ravno kako posebno ljubezen do njega, ne
kakor da ne bi bil drugim narodom na zemlji ravno
tako Ijubeznjiv in po očetovo dober; teinuč lite)
je pravo božje spoznanje, pobožnost in blagost
po tetri narodu med vse druge narode po zemlji
razširiti. „Po tebi,“ je djal Abrahamu, „bodo
oblagodarjeni vsi narodi na zemlji." Kar ima biti
duhoven božji ljudstvu, ktero mu je izročeno,
to je imel biti Izraelski narod vsem narodom na
zemlji- Temu narodu so bile izročene razodetja,
postave in obljube božje, Ta narod je imel lep

143

poklic, pravo spoznanje in Češenj« božje, po¬
božnost in blagost razširjati po zemlji.

Kakor koli pa je bil terdovraten ta narod,
kolikorkrat je tudi v malikovanje, greh in revo
zabredel, je Bog po njem vendar le svojo milostivo
in ljubeznjivo misel uresničil. Ne le stari prebivavci
Kananske dežele in jeni mejaši, Madjančani in
Moabitani, Filisteji in Sirci, Tireji in Sidončani,
ampak tudi naj večje in terdnejše kraljestva nek¬
danjega sveta so se po Izraelcih naučile Boga
spoznati.

Že lega Kananske dežele v sredi sveta, ravno
poleg Tira in Sidona, velikih teržnih mest nekda¬
njega sveta, je bila vsa taka, da seje iž nje lahko po
vsi zemlji božje razodetje razširjalo. In da je res
na široko in dolgo do zakrajnih narodov prislovelo,
se prav očitno vidi, postavim nad Sabsko kraljico,
ktera je zavoljo Gospodovega imena v Jeruzalem
prišla. Kako je pa Bog verh tega Izraelski
narod ob Času jegovega potovanja že z Egip¬
čani, ž Asirci in z BabilonČani združil, kako
je svoje ime po Jožefu in Mojzesu v Egiptu, po
Jonu in Tobiju v Ninivi, po Danielu in jegovih
tovarših v Babilonu razoznanil in poveličal, vemo
iz svetih zgodeb. Tudi z naj bolj slovečimi narodi
na svetu, z Gerki in Bimljani, so Izraelci v družbo
prihajali, in povsod so pravo spoznanje in češenje
božje razširjali.

Tako se še zdaj kaže, da Bog po svojem
modrem in dobrotnem sklepu ves svet vlada, vse
zgodbe obrača, vseh narodov stan odločuje ; da
j c  on Bog ne le Izraelcov, ampak vseh narodov, in
J® vse ljudi s svojo ljubeznijo obsega, kakor šičoko
plavo nebo vso zemljo obdaje. V vladanju Izrael-
*kega ljudstva se razodeva božja naredba vse narode
po zemlji razsvetliti, poboljšati in zveličati.

Izraelski narod je imel še lepše obete.

®°g je rekel kači, ktera je naše perve stariše
v greh zapeljala: ,,-Žehinih mlajših eden ti bo

144

glavo sterl, ti pa ga boš piknila v peto."' Satan,
ali hudi duh, je bil tisti, kteri je iz kače govoril.
Bog je tedaj rekel: „Bo prišel nekdo, kteri bo moč
tega hudobnega in sovražnega duha razdjal, pa
bo tudi sam veliko terpel.“

Abrahamu je Bog rekel; „Bom pomnožil ka¬
kor zvezde na nebu tvoje otroke, — in po nekem
tvojih mlajših bodo osrečeni vsi narodi na izmed
izmed zemlji."

To obljubo je Bog Jakobu še bolj očitno
ponovil, in po imenu mu je tistega jegovih dvanaj¬
sterih sinov imenoval, iz kterega se bo odrešenik
rodil; in tudi Čas povedal, ob kterein bo na svet
prišel. „Kraljeva palica ne bo prešla od Juda,"
je Jakob umiraje prerokoval, „ne vojvodstvo od
njegovih mlajših, dokler ne bo tistega, kteri ima
poslan biti, in va-nj bodo narodi upali."

To obljubo je Bog po Mojzesu vsemu Izraelskemu
narodu ponovil. “Preroka, kakor mene," je djal
Mojzes, „vam bo Gospod, vaš Bog, izmed vaših
bratov obudil. Poslušajte vse, kar koli vam
poreče. Kdor pa ga ne bo poslušal, naj bo izmed
ljudstva izveržen.‘*

Še lepše je Bog to obljubo kralju Davidu
razkazal. David si je bil svest nekoga izmed svojih
mlajših, kteri bo jegov sin, pa vendar večni
kralj. Ves zamaknjen in s toliko častjo govori od
njega , da ga imenuje svojega gospoda, kterega
kraljestvo bo večno.

Od tega obljubljenega odrešenika govore zad¬
njič vsi preroki. Že veliko vekov pred so ga
popisovali, in ga Čudodelnika imenovali, Bog mo¬
gočni, Bog z nami, Sin velikega Boga, Izvoljenec
božji ,  nad kterim ima Bog svoje dopadenje, Go¬
spod nam dani v pravico. Sveti svetih, Maziljenec
božji, Osrečenik in Odrešenik človeškega roda,
Knez mira, ki bo ljudem večni mir prinesel,
veliki Kralj, ki se bo iz. Davidovega roda rodil, ki
se bo jegovo kraljestvo po vsem svetu razširilo, im

145

terpelo bo vekomaj, ki se mu bodo še vsi narodi
podvergli, ki bodo vsi pozemeljski kralji pred njega
poklekovali.

Prerokovali so vse spomina vrednejše, tudi še
tako majhine okolšine jegovega ž>vljenia. Tako
postavim, je prerok Mihej, da kak izg led <i. mo, celo
kraj jegovega rojstva napovedal rekoč: „Ti Betlehem
na Judovskem, nisi naj manjše izmed Judovih mest;
zakaj iz tebe izhaja vladnik, kteri bo moje ljudstvo
vladal, kterega izhod je od začetka in od večnih
dni.“ Izaija je okolšine jegovega terpljenja, in
Daniel Čas jegove smerti na tanko napovedal.

Čas, ko je imel Odrešenik človeškega roda
priti, se je približal. Kraljeva palica je bila vzeta
Judovskemu narodu, kije kopernelpod tujo oblastjo.
Ne le Izraelci, ampak ves svet je zdaj Odrešenika
potreboval. Vsi narodi, kteri so se z božjimi obeti
soznanili, so po njem hrepeneli.

Ti toliki božji obeti, ti toliki upi Izraelskega
naroda so tudi za nas kaj silno velikega.

Kolikošen in kolikega zaupanja vreden nam
mora tisti biti, kterega je Bog od stvarjenja sveta
tolikokrat s tolikim slovesom svetu osrečevavca
obetal, tisti, kterega so vsi toliki in tako sveti možje
Izraelskega naroda: Abraham, Mojzes, David in
preroki, Zveličarja vesolnega sveta pričakovali,
tisti, kterega so v sebi imele vse božje obljube in
naredbe, kteri je bil dobrih in pobožnih duš naj
lepše upanje.

Kaj lepo, milo in ljubeznjivo nam je Bog
dozdaj v svetopisemskih zgodbah svojo svetost in
ljubezen razodeval, vse to je vendar še le pohlevne
* ar je pervi blesk. V njem, zvesto Obljubljenem,
"®ljno Pričakovanem, se nam je božja Očetova
ljubezen do vseh ljudi po vsi svoji svitlobi, velika,
častitljj va  in dobrotna prikazala.

Ju temu, ki ga vse moli—s sveto častjo izre¬
cimo jegovo ime — pravimo Jezus Kristus.

Berilo za II. klas.

10

146

ličkaj znanosti od zemlje, na
kteri živimo.

Bog , stvarnik nebes in zemlje, nas je stvaril, da bi
ga spoznali, častili, ljubili, mu sluzili, in da
bi bili večno zveličani. Zato nam je dal Bog telo
s peterimi občutki, in neumerjočo dušo s pamet¬
jo in svobodno voljo; zato je od začetka sam
ljudi učil, kako naj bodo dobri in pobožni, in
poznej jim je pošiljal preroke, kteri so ljudi v
naukih vere podučevali, in jih na zvesto spolnovanje
božjih zapovedi napeljevali.

Za to življenje nam je ljubi Bog zemljo v
prebivališe odkazal, in nam stvarjene reči na
nji zročil, da jih za ohranjenje svojega življenja,
za svoj prid in za svojo srečo trezno in hvaležno
uživajmo in nucajmo. Treba je tedaj, da se učimo
zemljo in reči na nji bolj spoznati, da jih bomo
mogli po božjem namenu rabiti.

Zemlja, na kteri smo, je terdo, neprevidljivo
oblo (to je, okroglo kakor kugla) in veliko telo,
kterega poveršnina je voda in suha zemlja. Zemlja
ne stoji na nobenem drugem telesu, ampak sama plava
v zraku ali luftu, in se v enem letu okoli solnca
prisuče.

Da ima zemlja oblo podobo, vidimo iz tega,
ker se gre lahko okoli je, in se tam nazaj pride,
od koder se je Šlo; in ker se zdi, da se reči pred
nami, hribje, turni in mesta počasi iz neke globo¬
čine pomikajo in se kažejo, da se jim le bli¬
žamo.

Voda pokriva naj večji del poveršnine naše
zemlje. l?o navadi se vzame, da so tri Četerti naše

147

zemlje pod vodo, in da je le četerti del suha zem¬
lja. Bazun neskončnega morja je še veliko rek,
potokov in virov. Koliko dobrega nam je voda!
Brez nje ne bi mogli svoje žeje gasiti, ne jedi pri¬
pravljati, ne svojega života čediti. Brez vode
živali ne bi mogle živeti, žilo na polju, trava po
travnikih, drevje po vertih bi posahniio; sad ne bi
mogel rasti. In vendar velikokrat to dobroto tako
malo čislamo, ker nam je ljubi Bog obilno vode
pripravil. Takrat se še le učimo to dobroto prav
spoznati in spoštovati, kadar so oblaki dolgo zaperti,
in dež naše zemlje ne pomoči in ne poživi,
kadar dolga suša naše njive in travnike žge, in
ljudje in živina od vročine omagajo. Tako nam
mora ljubi Bog velikokrat nekaj časa svoje dobrote
pritergati, nas sprebuditf, nas spomniti, da naj ga
večkrat za-nje prosimo, se mu za-nje zahvalimo, in
da ne uživajmo dobrot tega sveta, kakor neumna
živina, da v stvarnika ne bi mislili, od kterega
vsak dober dar pride.

Zemlja se razdeluje v pet velikih delov. Pervi
je Evropa, v kterem mi prebivamo ; drugemu se
pravi Azija, v kterem nam je bil Zveličar rojen,
in je v njem živel; tretji se imenuje Alrika, kjer
je naj hujša vročina, kjer so ljudje večji del
černi, in jim pravimo zamorci; Četerti del zemlje
jc Amerika, ki ga je še le v letu 1492 Krištof
Kolumb najšel, ki se je tako daleč po morju
peljal, da je do suhe zemlje prišel: ta dežela

nam je ravno nasproti, in je grozno velika;
peti del zemlje je Avstralija, je iz veliko otokov, in
ni dolgo tega, kar je bila od nekih barkarjev naj¬
dena. Evropa, kjer mi živimo, je sicer naj manjši,
pa naj lepši in naj bolj obdelani del zemlje, in
keršanska vera je tukaj perva in naj bolj razširjena.
Zahvalimo dobrotljivega Boga, da nam je dal tukaj
od tako dobrih staršev rojenim biti, kjer smo naj
ložej umni, dobri in pobožni in Bogu prijetni.

*

148

Če se po zemlji ozremo, vidimo, da nismo
mi edine žive stvari na nji. Veliko drugih stvari
najdemo, ki tudi živijo, ki imajo tudi telo in ob¬
čutke, ki jim pa uma in svobodne volje manjka,
ki dobrega ne razločijo od hudega, ki Boga. svojega
sivarnika,ne morejo spoznati, hvaliti in ljubiti, ne
Častiti in moliti; ktere so toraj od nas ljudi razlo-
Čene, in od kterih smo mi veliko imenitnejši. Te
stvari imenujemo živali. Vse živali skupaj so
živalstvo.

Če se po naši zemlji ogledujemo, zagledamo
mnoge sadeže in zeli, germovje in drevje. Vse
te rastline imajo znotraj cevčice, po kterih se oži-
vljivi sok, ki ga iz zemlje in iz zraka pijejo, semtertje
preteka. Rastejo in cvetejo, in nektere imajo tečno
sadje- Toda brez občutka so, brez svobodnega
gibanja in brez življenja. Vse te rastline skupaj
se imenujejo sadežtro.

Na zemlji najdemo tudi takih teles ali stvari,
kterih deli so terdo sprijeti, in prav za prav ne
rastejo, ampak se le z nabiranjem enakih delov po
zunanjem vekšajo, in se najdejo večji del v zemlji.
Sem gredo mnoge rude, kamni, soli, metali. Vse
te stvari se imenujejo rudsteo.

Kdo zmed nas ne želi teh raznih reči, ki jih
je ljubi Bog nam v prid stvaril, bolj spoznati? Ali
ne bomo iž njih toliko bolj spoznali, kako mogočen,
dobrotljiv in moder mora tisti biti. kteri je vse to
iz nič, le z svojo voljo stvaril? Kolikor bolj pa
Boga in jegovo vsegamogočnost, modrost in do¬
broto spoznamo, toliko bolj ga bomo častili, mo¬
lili, ljubili, mu pokorni in hvaležni prihajali, in
ničesa se ne smemo tako bati, kakor z grehom
jegovo ljubezen in jegovo dopadenje zgubiti.

Od živali.

Živalsko telo je od človeškega v veliko re¬
čeh razločeno. Človeško telo je po koncu, Človeški

149

vid je proti nebu obernjen; v njegovem obličju
beremo jegove notranje misli in občutljaje, in
že po zunanji podobi Človeka sklenemo, da mora
pameten duh v njem prebivati, kteri je po božji
podobi stvarjen, za nebesa namenjen in zato na
svet postavljen, da bi se s pomočjo božje milosti
s krepostjo in pobožnostjo vrednega storil ljubezni
božje in večnega zveličanja,

Dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar
od stvarnika svoje umetnosti, ki se jim moramo ve¬
likokrat Čuditi, in ktere živalim v to služijo, da
vedo svoj živež najti, si stanovanje napraviti,
mnogih nevarnosti se ogibati, sovražnikom se bra¬
niti, svoje mlade ohraniti in škode se obvarovati.
To prirojeno moč, ktera jih napeljuje, vse to
opraviti, imenujemo vrojeni nagib.

Množina živali je velika, pa veliko jih je še,
ki jih ne poznamo. Veliko živali je tako majhinih,
da jih z golim očesom ni moč viditi. V kapljici
vode živi velikokrat veliko živalic, in večkrat je
eno drevo nekterim živalicam cel svet.

Živali se razdeljujejo po enakosti podobe
in lastnosti v mnoge raspole: živali so dojivke,
ptice, zemljovodnice (ali amfibije), ribe, mergo-
linci in červi. — Med dojivke, ki imajo rudečo,
toplo kri, se šteje naša naj koristnejša domača
živina, postavim: konj, vol, krava, ovca, koza,
prašič i. t. d. Med ptice štejemo tiste živali,
ki imajo rudečo , gorko kri, in jajca nesejo ; kakor
kokoši, gosi, race in mnogi razpoli ptic pevalic
i. t. d. Med zemljovodnice štejemo živali z
rudečo, merzlo kervjo, ki s pljučmi sopejo,
postavim žabe, krastavice ali krote, martinci, žabe,
Čepinke ali želve i. t. d. Med ribe štejemo
živali z rudečo, merzlo kervjo, ki skozi ušesa
sopejo, postavim karp, Suka, posterv, zlatenika,
klen i. t. d. Med mergolince štejemo živali, ki
imajo namesto kervi belo merzlo sokrovico, s ti-
pavnicami in Členkastimi nogami, postavim pčela,

150

pajek, molj, židni Červ, muha, komar, obad
i, t. d. Med Červe ne spadajo vse živali, ktere
tako imenujemo, ampak le tiste, ki imajo
belo merzlo sokrovico in čutivnice, pa ne peroti
in nog in nič Členkastih premikavnic ali nog,
postavim polž, ostriga, mušel, polip, koralda i. t, d.

Kako obilno je božja dobrota Človeka pre-
skerbela ! Kako modro je Bog vsako žival ravno tje
postavil, kjer si paše najde, in jo je ravno tako
naredil, da more v tistem elementu živeti,
zakterega je namenjena! Kako umetno je sostavljeno
živalsko telo! kako primerjeno prebivališu! kako
pripravna je odeja!

Ker vse živali ne potrebujejo ravno tistega
živeža, jih toliko več lahko na zemlji živi.
Nektere živali jedo meso, druge le sadež in ko¬
renine rastlin, še druge jedo oboje, in nektere jedd
gnjilad, ki škodljiv sopar dela, in lahko sapo ali
luft spridi. Lesni Červ je les, molj volno, veliko
mergolincov je blato: nekteri ptiči mergolince,

lori merhovino. Nekterim živalim je celb strup
zdrava jed.

Tiste živali, ktere si morejo živeža iskati in
loviti, imajo čudežno urnost za to. Pajek sam iz
sebe svojo mrežo prede, in muhe in mušice
v njo lovi. Drevesna ali listna žaba more skoraj en
vatel visoko skakati, da si mergolince lovi.

Živali, ki ne najdejo živeža ob vsakem času
leta, zaloge napravljajo, in poletu ali jesen jed za
zimo nanašajo. Pčele si po letu meda naberejo;
mravlje nosijo svojo hrano v velike kupe, da se
po zimi ž njo živijo.

Veliko majhinih živali, ktere po zimi žive¬
ža ne bi dobile, prespi lakoto in mraz, in so vso
zimo brez jedi; postavim nektere mravlje, muhe,
polži, žabe in nektere miši. Nektere teh izmed živali,

151

kadar zima pride, se globoko v zemljo zarijejo,
in skerbno zadelajo pot v svoje spavnike. Nekteri
ptiči spijo na kupu v votlem drevju ali v duplah
ali v skalnih razpokah, in tukaj spomladi ča¬
kajo. Če se po zimi iz dupel vzamejo, in na
topel kraj denejo, ne živijo dolgo, v spomladi pa
vesele pridejo iz svojih lukenj.

Druge živali, kterim bi bilo tukaj po zimi
premerzlo, hodijo iz naših krajev, in si išejo v top¬
lejših deželah prebivanja in živeža; kadar pa spo¬
mlad pride, se spet v perve kraje vernejo. To vidimo
nad Škerjanci, prepelicami, lastavicami in nad ve¬
liko ribami.

Vsaka žival si zna stanovanje ali gnjezdo nare¬
diti ali kako drugo prebivanje si napraviti. Mlada
lisica in jazbec si umeta jamo iskopati, dasiravno je
še pred nisla vidila; vsaka ptica si zna gnjezdo
narediti, ki je velikokrat prav umetno napravljeno.

Posebno imenitno je pčelno življenje. V
vsakem panju je pčel kraljica (matica), ki je večja
od drugih, in le jajca nese; po tem so trotje brez
žela, ki po letu jajca ležejo; in zadnjič delavke,
ki so naj manjše, juje in prečudne piskerce na šest
voglov iz voska delajo, in z medom napolnijo, ki
ga iz cvetja serkajo. Vse ima v panju svoje delo.
Kdor ne dela, ga izveržejo ali pa umorijo. PČe-
le svoj panj lepo snažijo. Kadar je kak panj
prepoln, izleti roj s svojo matico, in si drugej sta¬
novanje napravi. V panju, ki da po 2 do 4 funtov
voska in okoli 20 do 40 funtov meda, je po 30,000 do
70,000 pčel. — Ta mala živaiica nas uči
reda in snage, pridnosti in delavnosti, šparavnosti
in skerbi za dni potrebe in pomanjkanja.

Ravno tako imenitno je mravljiše, kakoršnih
se v bosti lahko veliko vidi. Kakor majhino mesto
je skoraj, suho, terdno in prav varno postavljeno.
V njem so trojni prebivavci: ki jajca nesejo, ki jih
ležejo, in delavke. Te poslednje nimajo peroti.
Silno delavne in pridne so, da si živeža za zimo

152

naberejo, in daleč po-nj hodijo. — Mravlje so lepa po¬
doba delavnosti, in že Salomon je rekel: „Lenuh,
pojdi k mravlji, in delati se uči.“

Kako primerjena je obleka, ki jo je Bog vsaki
živali dal! Živali po vročih krajih imajo večji
del tanko dlako, postavim slon; živali po merzlih
krajih imajo kožuh, postavim medved. Ovca
s svojo volno po mnogih krajih živi: iz volne si

sukno za obleko delamo. Perje ptičem, dlaka
konjem, volom in kravam na zimo gosteje raste, da
jih bolj mraza varuje.

Ribe imajo gladke in terde luskine, ki so s polzko
žlezo prevlečene, da v vodi toliko hitreje plavajo
in se gibljejo, in se po kamenju in germovju v vodah
tako lahko ne ranijo.

Te živalske odeje so tudi nam v veliko korist.
Kožuh živali tudi nas po zimi greje; ptičje
in gosje perje daje toplo posteljo; iz ovčje volne
se delajo mnogotere tkanja in sukna. Kako modro
in dobrotljivo je pač stvarnik vse napravil!

Tudi živalske trupla so mnogotere. Truplo
vsake živali je tako stvarjeno, da svoje dela
naj pripravnejše opravlja. Itopni ptiči imajo terdne
kremplje, da svoj rop terdno deržijo; povodni ptiči,
kakor race in gosi, imajo široke noge s kožicami,
da plavajo in veslajo; ropne ribe, kakor šuke,
imajo oj stre zobe; močvirski ptiči, kakor štorkle
in kljunači, imajo visoke noge in dolge kljune, da
si morejo po močvirjih živeža iskati.

Nektere živali imajo prav ojstre občutke,
ki jih k svojemu posebnemu življenju potrebujejo.
Ravno tako imajo tudi živali lastno prirojeno umet¬
nost vse storiti, kar jim je potrebnega hrani¬
ti se. Tega jim ni treba še si le z učenjem pri¬
dobiti. Mlada raca zna precej plavati, mladi pajek
svojo umetno tkanje narediti, mlada lastavica svoje
gnjezdo napraviti, dasiravno se niso učili.

Vse živali imajo nekak nagib nevarnostim,
ktere jih življenju žugajo, ali ujti ali s svojim

153

orožjem se braniti. Jastreb je preganjavec kuretine.
Nad njo v zraku tako visoko leta, da ga Človeško
oko komaj zagleda. Da le kurje ojstro oko sovraž¬
nika zagleda, mu hiti ujti ali rešiti se. Piške še
ne poznajo nevarnosti, ki jim žuga, pa slišijo
svarljiv glas skerbne koklje, in se ji precej zberejo
pod peroti v varnem kraju.

Opice (merkvice), žerjavi in druge živali po¬
stavljajo stražo, ktera jim z vpitjem vsako nevarnost
na znanje daje, Cernilna riba, kadar je preganjana,
izpuša čern sok od sebe, kteri ji je to ime
dal; s tem vodo skali in ubeži svojemu sovraž¬
niku. Vol se brani s svojimi rogi, svinje z zobmi;
pes, volk, lisica si pomagajo z grizenjem. Povodni
ptiči se naglo pod vodo skrijejo, in se na drugem
kraju spet prikažejo. Želve, polži, ostrige
in mušeljni se v svoje ohišje potegujejo; jež se
zavija v svoje ježice; pčela in ose pikajo. Druge
živali, ktere se ne morejo braniti, uhajajo nevar¬
nostim naglo, kakor zajci, serne, jeleni.

Dasiravno so živali močne in umetne, jih
vendar človek s svojim umom premaga in ujame,
in jih v svoj prid oberne in zuči. Ljubi Bog je
nam živali dal v oblast. V svoje potrebe in zlaj-
šave jih sinemo rabiti in v svoj živež. Pri delu,
ki ga nam opravljajo, jim moramo potrebni
počitek dovoliti in potrebno klajo dati. Tudi ži¬
vali je Bog stvaril, in hoče, da naj se svojega ži¬
vljenja veselijo. Jih mučiti razodeva hudobno
serce, ktero rado kmalo tudi z ljudmi neusmiljeno
ravna.

Od koristi živali.

Večji del živali je Človeku v živež.
Jih meso je različne slasti in terdnosti. Mi Evro¬
pejci ne jemo sicer mesa marsiktere živali,

154

8 kterim se ljudje po drugih deželah sveta živijo. V
jutrovskih deželah jedo kobilice, ktere so pa večje
od naših. Tatari in nektere druge ljudstva jed6
konjsko meso; Kalmuki jedo jazbece-

Koliko neizrečeno množino živali je Bog v
ohranjenje ljudi pripravil! Vsako leto se brez šte¬
vila rib polovi, in jih zaloga se ne pomanjša.
Slanice (arinke) lovi samo v Holandiji čez sto je¬
zer ljudi. Kolika je zaloga terdih ali polenastih
rib, ki jih vsako leto ob krajih morja lovijo in pod
imenom Čoki (štokfiš) daleč razpošiljajo !

Koliko koristi daje Človeku le morski som,
grozna morska riba, ki je 30 do 40 vatlov dolga- Iz
njegovega boha se dobivaribja mast, s ktero usnjarji
usnje mažejo: od ene same ribe se dobi po 80 do 90
kadi ribje masti. Iz somovih reber se dela ribja
kost.

Skoraj od vseh živali nam je koristno vse, tudi
naj manjša reč. Iz kože se usnje za čevlje
nareja, ali se oblačila delajo; meso nam daje močen
živež; iz kosti in rogov se glavniki, gumbi ali
knofi in drugo orodje dela. Iz odpadkov kož
se lim kuha. Gnoj se na polje vozi, kteri rodo¬
vitnost množi.

Posebno nam dajejo tiste živali mnogoteri prid,
ktere privadimo, in v svoje opravila in dela obra¬
čamo. Vol nam orje; konj nas nosi na svojem
herbtu v dalne kraje ,  ali nam vozi potrebni ži¬
vež. Koliko nam kokoš k živežu pripomore!
Kolikomleka, masla in sira nam dajejo krave in ovce!
Pes varuje naše stanovanje, mačka ga suaži
škodljivih miši.

Pa Čemu nam je, mislijo nekteri ljudje,
toliko sto in sto muh , merčesov in Červov ? Če
tudi koristi veliko živali še ne poznamo, ki nam
jo prinašajo, je vendar gotovo, da ni stvari
na svetu, da ne bi dajala svojega prida, da ne bi
bila k ohranjenju vseh drugih. Glistice vertajo
zemljo in jo rahljati pomagajo; nektere muhe in

155

kebri so ptičem v živež; z mnogimi povodnimi
živalimi se ribe živijo, ktere spet nam živež dajejo..
Druge živali nam použijejo take reči, ktere bi
s svojo soparno gnjilobo zrak oskrunile, in nam tako
Škodljive bile; spet druge vlečejo iz zemlje in
zraka strup na se, in nam pomagajo si tako
življenje ohraniti. V modrem stvarjenju božjem ni
ničesa zastonj; vse ima svoj namen; vse je koristno
k ohranjenju vseh; in Če nam tudi nektere živali
škodo delajo, je vendar veliko večja korist, ktero
nam od druge strani storijo.

Od sadežev.

Sadeži so tiste s tankimi cevkami navdane
telesa, ki od znotraj rastejo, pa so brez
občutka in 'se svojevoljno ne gibljejo. Jih posebni
razpoli so: drevje, gertnovje, zeliša, mah in gobe.

Število sadežev je zlo veliko. Več kot 30,000
razpolov jih je znanih. Vsak ima svojo posebno-
podobo in farbo in svojo posebno lastnost.

Poglavitni deli sadeža so: korenine, seme,
listje, cvet, sad. Korenina je tisti del sadeža, kteri
v zemljo rije, in se prime, da sadež zoper moč
vetra oakviško derži. Korenina ima tanke nitke
in cevke, po kteri živni sok iz zemlje v se vleče.
Ta je iz delov vode, persti, soli, masti ali olja.
Deblo je tisti del sadeža, ki iz korenine vstaja, in
iž njih živ sok v se vleče, kteri se po tem v veje
in perje deli. List je prav veljaven del sadeža.
Po listih izhlapijo preobilni deli soka, po njih se
navlečejo novi živni deli iz zraka, dežja in rose.
Toraj se zgodi, da se drevesu rast ustanovi, če se
mu na gornjih vejah listje obere.

Cvetje je naj lepši del sadeža, in mu daje
zalo , veselo podobo. Ono je mnogotere podobe in
farbe. Marsiktero daje svoj prijeten duh, in nam
oči razveseljuje s svojo lepoto. Sadje sadežev je

mnogotero. Nekaj sadja je mesnatega in sočnega,
kakor korenje in repa, hruške, jabolka, dinje; ne¬
kaj je suhega in s kožo obdanega, kakor pšenica,
rež, ječmen; nekaj je s terdo lupino obdanega,
kakor orehi in mandelni.

Tudi sadeži imajo svoje bolezni , namreč;
izrastke, gerče, prisad, skazo listja, Če
dobijo pege, ali se zvijejo, ali če mergolinci aliiner-
Česi svoje jajca v nje zaplodijo. Pa celo te bolezni
imajo svoj prid. Tako daje goba dobro netilo, da
se iskre v njo vjamejo. Osa zaplodi svoje jajca v
hrastove liste, iz tega se naredijo šiške, iz kterih se
Černilo ali tinta napravlja.

Vsak sadež, vsako drevo zadnjič v starosti
spet razpade. Žilice oterpnejo, sok ne teče več,
ampak se začinja sterjevati, deblo in korenine
strohnijo, in dajo špet zemlji moč druge rastline
živiti. Tako vč neskončno modri stvarnik vse v
prid oberniti, kar se nam nepotrebno ali zgubljeno
zdi.

Prid sadežev.

Velik, velik je prid, ki nam ga sadeži (drevje
i. t. d.) delajo. Dajejo nam jedi in pijače, obleke, toplote
in stanovanje, marsikterega orodja in zdravil, in
nam delajo mnogotere veselje.

Večji del živali se živi s sadeži. Naj ko¬
ristnejša domača živina, kakor konj, vol, krava
ovca in koza je po zimi suh sadež, to je seno ali
mervo.

Noben sadež ni na sebi nekoristen, noben ni
samo škodljiv. Če tudi prida tistih, ki se nam
nepotrebni zdijo, ali ki nam kako škodo delajo,
zdaj še ne poznamo, vendar zamoremo se v pri¬
hodnje jih prid iznajti. Nekaj naj strupenejših sa¬
dežev je za zdravilo v veliko boleznih ali
za živež nekterim živalim. Sadeži nam delajo

157

tudi s tem prav velik prid, da zrak čistijo,
ker ob solncu naj boljši in naj zdravejši zrak k
dihanju, živni zrak, izdihajo. Od tod se tudi
razume, zakaj je prebivanje na kmetih, ki je od
vseh strani s toliko sto in sto sadeži in drevesi ob¬
dano, posebno po letu našemu zdravju tako dobrot¬
ljivo.

. Vsi deli sadežev in dreves so za rabo: seme,
sad, listje, koža, sterž ali mozeg, deblo, kore¬
nje. Dajejo nam ali dobre jedi ali zdravila, ali nam
služijo v mnogoterih drugih potrebah.

Hočemo se tedaj učiti posamezne razpole
sadežev spoznavati, in jih lastnosti in prid bolj
premisliti.

Od drevja.

Drevje razdeljujejo v bost no in vertno drevje.
Hostne drevesa večji del samo po hostab sadijo ;
vertne drevesa se morajo po vertih saditi in osker-
bovati.

Hostne ali gojzdne drevesa razdeljujejo v iglasto
in listno drevje. Uno ima ozke, bodeče igle ali
bucike, to pa listje ali široke liste. Naj koristnejše
iglaste drevesa so pri nas jelka, smreka, borovec,
mecesen, brinje. Cedra raste v toplejših deželah,
in se da pri nas le z umetnostjo redili. Med listnim
drevjem so posebno: hrast, bukev, breza, jelša,
berst, lipa, jesen, javor, topol, verba.

Vertnih ali sadnih dreves imamo mnogotere
razpole, kakor: jabolka, hruške, slive ali češ¬
plje, Češnje, breskve, marelice, kostanj, orehe,
murve in drugih sadnih dreves, ktere nam dobro
sadje dajejo, in kterih deblo več let terpi. Gotovo
tedaj zaslužijo, da si prizadevamo saditi, zbolj¬
šati in množiti jih, ker nam naš trud s svojim
sadjem in lesom obilno plačujejo. Naši predniki
so nam veliko drevja posadili in lepe verte naredili,

158

ki nam veselje delajo. Tudi mi smo tedaj dolžni
svojim mlajšim drevje saditi, da bodo tudi oni
kdaj pod njegovo senco počivali in jegovo sadje
uživali.

Od gertnovja.

Germovje, germe, gošave imenujemo tiste
sadeže, kteri imajo drevesnato, pa nizko deblo,
ktero več let terpi, in se precej nad koreninami
v več čepov in vej razdeli. Tako je: laško groz-
diče ali ribezel, bodeče grozdiČe, bezeg, leska.
Posebnega prida je čajev, poprov in volnin germ.

Čajev germ je v Kini in v Japani, jutrovski
Aziji, doma. Jegovo listje fz imenom te) je po¬
dolgovato, iglasto in kot žaga zobasto; mesca sušca,
malega in velikega travna ga obirajo, na železnih
plošah sušijo; imajo ga za prijetni in dobri Čaj, ki
ga Holandski ali Rusovskite imanovanega kupujemo.

Poprov germ raste obilno v jutrovski Indiji; na
kviško gre kot hmel. Na njem raste klasje, ki je
z okroglimi jagodicami navdano, ktere se na solncu
sušijo, in k nam, černi poper imenovane, pri¬
našajo.

Volnin germ raste v gorkih deželah okoli
štiri Čevlje visoko, rodi tak sad, kakor laški
orehi, kteri se, kadar dozori, razpoči, in belo
volno izuje, ki jo imenujemo drevesno vovno ali
pavolo, ktera je dražja kot naša ovčja vovna.

Od želiš,

Zeliša so zeli ali rastline, kterih deblo ali
steblo vsako leto zima zamori, če korenina teh
zeli precej s steblom vred usahne, jih imenujemo
poletne zeliša ; Če pervo leto izhajajo, drugo cvetejo
in sad rodijo, so dvojletne zeliša; če pa korenina

159

več let ostane, in vsako leto nove stebla požene,
se imenujejo večletne ali Čezzimne zeliša.

Brez števila veliko je razpolov želiš, ki so
ljudem in živalim zlo koristne. Za živinsko kermo
ali klajo so mnogotere trave, med kterimi je detela
posebno imenitna, ktera več let terpi, in Če se
pokosi, 3pet nove stebla požene. Detela se seje
za živinsko klajo, in se pravi zato klajno zeliše.
Detele posebni razpoli so: travnična ali rudeča

detela, sladka in Nemška detela.

Kuhinske zeliša so mnogoteri razpoli: koreni-
nastih, klobkastih, čebulastih in vehastih želiš,
kakor: korenje, repa, pesa, koleraba, retkev, peter-
žil, zelena , podzemljice ali krompir , čebula ,
drobnjak, Česen, špargelj, glavno ali belo zelje,
špinača, solata i. t. d.

Posebno imenitne so podzemljice ali krompir,
ker so za vsakega dobra jed, in revnim namesto kruha.
Če se zdrobijo, se dajo z moko zmesiti in v kruh
speči. Franc Drake je leta 1586 perve podzem¬
ljice iz severne Amerike v Evropo prinesel; leta
1623 so prišle na Irsko, od tod v Anglijo, in
tako dalje na Nemško in v našo domovino.

Od majerona, žajblja, bazilike, melise, mete
i. L d. so le listi ali perje za rabo. Od janeža,
popra, kimeljna in gorčice ali ženofa je pa le seme
za rabo. Sok iz cukrenega stebla daje cuker : v Ev¬
ropi segale  malo, v Ameriki pa celo veliko sadi.
Kamilice rastejo po njivah in poljih; na vertih se
rimske kamilice sadijo, ki so manjše in manj dišijo.
Oboje so za Čaj, in tudi se v obezilo devajo.

Je tudi strupenih sadežev, ktere je treba
bolj poznati, da se jih človek ve varovati. Taki
so: zobnik, svinska dušica, nočnica, volčje ali pasje
jagode, lajneš ali mišje zelice, lisjak ali preobje-
dina, babji perstec, podlesk ali ušivec. Pa tudi ti
strupeni sadeži so v zdravilstvu koristni in za
marsikatere bolezni dobre vraštva.

160

Od gob in maha.

Gobe so mesnate, tankonitne, nekoliko sočnate
rastline; rastejo na zemlji, pod zemljo, na drevju,
nikoli pa pod vodo. Od njih prida nam je še
malo znanega: vendar pa so živež nekterih čer-
vov in nekterih mergolincov. Le eni razpoli so
ljudem v živež, kakor: glive, zajčki, mavrohi,
lisičice, jajčnice. Te zadnje gobe so velike
kakor laški oreh, rastejo pod zemljo, in jih
izučeni psi in svinje izkopavajo. Drevesna goba
raste po starih deblih mnogoterih dreves. V soli—
tarjovem lugu jo kuhajo, sušijo, tolčejo, in ne¬
tilo iž nje narejajo Na rane djana kri vstanovi. Na
starih bukvah in brezah raste naj boljša goba.

Veliko je pa tudi strupenih gob. Nektere so
gerde viditi, nektere pa lepo pisane; večji del nam
razodeva gnjil, omamljiv smrad in polžek, spri-
jemkast potip jih škodljivost. Posušene so terje
in usnjaste, in počernijo v nje verzen kos čebule.

Plesnoba obstoji iz množice majhinih gobic, in
se vidi kakor tanek, belkast, višnjast ali zelenkast
prah, kteri se s časoma po kruhu, jedi, lesu in drugih
stvareh naredi, če so v vodikih krajih, kodar
veter ne vleče.

Mah je še bolj sadežu enak viditi, ima tanke
listeke, cvetice in sad, raste po tleh. po drevju in
kamen ju. Velikokrat so cele boste, in v časi tudi mokri
travniki ž njim porašeni, kjer je pa škodljiv,
ker travo odriva. Mehkejši mah se tudi v blazinice
tlači, tudi se med kerhko orodje in posode deva,
kadar se vkladajo.

Od rudstva.

/daj gremo k rudstvu, in se hočemo iž njega
učiti le tiste trupla spoznavati, ktere so za nas naj
potrebnejše in naj koristnejše ali vsaj posebno ime¬
nitne.

161

Rudstvo se imenujejo tiste trupla, ktere J se
po tem, da jim manjka zložnikov (notranje posode ali
cevek}, od vseh drugih natornih trupel ločijo ,
in tedaj ne rastejo od znotraj, ampak se le po nabi¬
ranju enakih delov od zunaj vekšajo. Ležiše
rudslva je v zemlji, posebno v hribih. Med rudstvo
gredo mnogoteri razpoli persti, kamenja, soli ,
vnetljivega rudstva in metalov.

Perst in ktunenje.

Mnogoteri so razpoli persti, kakor: il ali ilo¬
vica, ki se v ognju uterdi, zato delajo lončarji
lonce in marsiktero posodo ižnje; kremenica, ki z
lužno soljo v ognju steklo ali glažovino da; apnenica,
kise v ognju v apno sožge; pehlica, ki jev ognju
nespremenljiva: k ti se šteje tudi morska pehlica
ali pena, ta je mehek, belkasto-rumen kamen, iz
kterega se tabačne pipe ali fajfe delajo.

Pragi kamni, kteri so terdi, in Če se
zbrusijo, previdni , imajo višjo ceno kakor
zlato in srebro, in se rabijo in devajo v mnogotero
drago posodo, v perstane, v gosposki lišpin v drugo
lepotino. Redki so, in ne veliki. Med drage
kamne se štejejo: demant, ki je bel kakor voda,
in na svitiem farbo spremenja; rubin, topaz, zafir,
krizolit ali zlatnik, karneol i. t. d.

Od soli in vnetljivega rudstva.

Vse stvari, ktere se rade v vodi rastopijo, in
občuten okus na jeziku napravijo, se imenujejo sol.
Naj bolj znana je kuhinjska sol. Naj čistejša in naj
boljša sol je izvirska sol, ktera se iz takih virov
kuha, kteri sol v zemlji stopljeno s seboj nosijo. Manj
bela in nekoliko grenka je jezerska ali morska sol,
ktera se ob bregih morja ali slanih jezer dobiva,
Berilo za II. klas. II

162

ko vodo v ravne široke jame nepeljavajo, kjer se voda
na solncu izhlapuje, sol pa ostaja. Zavoljo svoje oj-
strosti je posebno dobra za uterdbo morskih rib.
Kamena sol je po terdosti, podobi, čistosti in farbi
zlo razločna. Solniki (solniške jame) so na Solno-
<>raškem, Tirolskem, Ogerskem in Gališkem,

Solitar se dela iz solitarnate persti. Solitarnate
persti se nasiplje v posodo s sukničastim dnom,
ktera se postavi nad drugo posodo, in tako se s
polito vodo precedi. Nabrana goša se skuha, da
se voda izhlapi, in iz tega, kar ostane, se dobi
pravi solitar. Solitar devajo med žveplo in oglje,
iz kterega smodnik (jpulfer) delajo, ki se naglo in
s šumom užge.

Vitrijol je rudniška sol; iz železa, kufra in
cinka se dobiva vitrijol. Imajo ga za černilo, za
obraženje ali malanje, je za černjenje mnogoterih reči
pripraven, posebno usnja.

Golun je za zdravilo: skeleče zdravilo zoper
divje meso v ranah ; za farbanje, ker farbe bolj
žive dela i. t. d.

Ne le v živalstvu in sadežtvu so vnetljive stvari,
ampak tudi med rudstvom. Takšno je gorsko olje.
To je nekako olje, ktero se le malo od unega
olja loči, ki se iz živalstva in sadežtva dela.
Na veliko krajih ga je veliko pod zemljo, ali nezme-
šanega ali v drugih stvareh. Uno teče navadno
z vodo iz gorkih tokov, je rujavkasto ali zelenkasto
in neprijetno diši. Oe gorsko olje z vodo ne teče,
se premeni v gorsko ali persteno smolo.

Če se perst, ktera je iz sognjitih živali, sa¬
dežev ali korenin, gorskega olja navzame, in vnet¬
ljiva postane, da pravo šoto, ktero kopljejo, sušijo,
in jo namesto derv za kurjavo rabijo.

Premog (vnetljiv kamen) je čern, svetel in
nekteri zlo terd. Iz žeieznatega ila in apna je, z
gorskim oljem navdanega.

Jantar je večji del rumen, nekoliko previ¬
den in se da zavoljo svoje terdosti stružiti, rezati

163

in likati. Najti ga je ne le po nekterih morskih
bi egih, ampak se tudi v marsikteri deželi iz
zemlje izkopava. Menijo, da je jantar smola
zdavno pogreznjenih dreves, ktera se je z drugimi
rečmi zmešala, in svojo natoro sčasoma v zemlji
spremenila. Večje kose v mogotere posode in
podobe podelujejo.

Žveplo prav pogostoma rabijo. Žvepleni
klinčki in žveplenke so za netilo, žvepleni kosci
za žvepljenje sodov, žvepleni cvet ali žveplena
moka za zdravila, žveplena sol pa za znane me-
Čivne zdravila.

Svinčnik, iz kterega se čertniki (ali plaj-
stifti) narejajo, ima svinčnast lesk, je nekoliko
tolst, in v ognju skoraj ves zgine.

' ' 1  ' :  rff\

Od metalov.

Metale, te toliko potrebne stvari, spo¬
znamo po njih posebni teži, po njih posebni svet¬
losti, po njih neprevidnosti in stopljivosti. V
hribih so, iz kterihjih z velikim trudom izkopavajo.
Nahajajo jih ali čiste ali z drugimi stvarmi zmešane.

Naj bolj znani metali so : zlato, srebro, kotlo-
vina ali kufer, železo, cin, svinec, živo srebro, cink.

Zlato je med vsemi metali naj bolj redko,
naj težje, naj čistejše in naj kovavnejše, ter se da
naj bolj raztegniti. Iz enega cekina naredi
zlatar 300 zlatih listkov, kterih vsak tri čvetero-
vogelne palce ali cole obseže. Za rabo zlato
navadno z drugimi metali mešajo.

Srebro se najde ali Čisto ali v rudi. Šestnajst
lotov Čistega srebra, to je brez zmesi druge rud¬
nine, se imenuje marka. Ko posodo ali denarje iž
njega delajo , ga s kotlovino mešajo. Petnajst lo¬
tov srebra in en lot kotlovine da petnajstlotno sre¬
bro. Trinajst lotov srebra in trije loti kotlovine dajo
trinajstlotno srebro.

*

164

Kotlovina se najde tudi ali čista ali v rudi.
Ena libra kotlovine zmešana z osmimi loti cinka,
da lep mesing, in ena libra kotlovine zmešana z
26 loti cinka da tombak lepe zlate farbe. Če se
mesing s činom stepi, da ta zmes bron, zvonovina.
imenovan, iz ktere zvonove, kanone in druge
take reči delajo. Kis s kotlovino stori zelenino
ali zelenega volka, ki je za farbe. Kuhinjska posoda
iz kotlovine se mora pociniti, ker sekollovina z kis¬
lino rada raztaja , in zelenino napravi, ktera je
zdravju zlo škodljiva, in človeka celo v smert
pripraviti zainore.

Cin se navadno najde v rudi, in ga kopljejo
na Češkem, Saksonskem in Angličanskem. Ker je
cin, iz kterega se posoda dela, včasi s svincom
zmešan, je nevarno v njo spravljati slane in kisle
jedi; svinec se namreč s kislino raztaja, in zdravju
škoduje.

Svinec je med vsemi metali za zlatom naj
težji, pa tudi naj mečji. Za marsikaj prav pride,
pa tudi škoduje, Če se s kislino raztaja, in med
jedi zmeša.

Železo je naj koristnejši in naj navadnejši
metal med vsemi. Brez števila veliko reči iz
njega delajo. Malokdaj se najde čisto , navadno
v rudi. Naj boljše železo prihaja iz Štajerskega,
in iz Švedskega. Tanko tolčenemu železu se
pravi železna ploša. Jeklo je Čisto in zlo uterjeno
železo. Med železne rude se šteje tudi magnet,
ki železo na se vleče, in Če prosto visi, se vselej
s svojim koncom na en kraj sveta oberne.

Živo srebro ima svetlobo, in je tekoče. V
steklenih, zgoraj zapertih ceveh kaže večjo ali manjšo
težo zraka in od tod izhajajoči spremen vremena.

165

Od prida rudstva.

Prid, ki nam ga rudstvo obrodi, je velik.
Brez apna, kamenja in železa ne bi mogli velikih
in priročnih prebivališ zidati. Koliko priprav¬
nega orodja ne bi imeli, ko ne bi rude bilo.
Brez soli jedi ne bi bile tako dobre in močne.
JVektere zdravila se iz rudstva narejajo. Koliko sto
in sto ljudi se živi z obdelovanjem rude in
drugega rudstva. Iz zlata in srebra se denarji delajo,
s kterimi se kupčija, ki bi sicer le na menjo šla,
neizrečeno zlajšuje.

Kako prečudno je bogastvo narave razdeljeno!
V gorah, v breznih gor in skal nam je bogastvo
natore skrito, da iskaje in dobivaje ga svoje moči
skušamo, in da najdeno ljudem v prid obdelujemo
in obračamo. Bog je vse v natori tako
naredil, da nam ničesa brez truda ne da, in nam
pravi: „Delaj, o človek! vse na zemlji, pod zemljo,
v vodi, v zraku, v gorah in dolinah tebi slu¬
ži, vse je v tvoj prid stvarjeno.“

Od zraka.

Dozdaj smo se veliko živalstva, sadežtva in
rudstva poznavati učili. Zdaj bote tudi kaj slišati
želeli od zraka, od vode, od ognja, od luči. To
znanje je tudi zlo potrebno, da si hote vedili bolj
zjasniti vsakdanje prikazni v natori in varovati se
marš ktere nevarnosti, in dobrote bolj spo¬
znavati , ki nam jih je ljubi Bog po zemlji povsod
pripravil.

Zrak je tekoča, stegljiva stvar. Zrak je ste-
gljiv, ker se da stisniti, in če stis jenja, se spet
naglo stegne. Zrak je tekoč ,  ker obdaje našo
zemljo do nekake visokosti, vleze v vse praznote
vseh drugih stvari, in se skuša povsod enako spro-
streti. Treba nam ga je vsak trenutek življenja za
dihanje.

160

Obod sape, kteri našo zemljo obdaje, se ime¬
nuje zrak ali obod soparja, ker so marsikteri soparji
v njem, in plavajo po njem. Če sape tudi ne vi¬
dimo, jo vendar Čutimo, Če le z roko proti obrazu
mahnemo. Kar v zraku zagledamo, kakor meglo,
oblake, so raztajani deli drugih stvari, kakor praha,
vode, marsikterih soparjev. Soparji in drugi tekoči
lahki delki vstajajo zmiraj od zemlje, in se vzdigu¬
jejo v zgornji zrak, ker so laglji kakor spodnji
zrak blizo zemlje, v kterem živimo. Ti soparji
letajo tako dolgo po zraku, da se jih več nabere in
združi, ter potlej zavoljo teže kot dež, sneg ali
toča na zemljo padajo.

Sapa nam je velika dobrota stvarnika,
ktero malokteri prav spoznajo, in ceniti vedo. Brez
sape ne bi mogla nobena živa stvar obstati, ampak
ljudi in živali bi bilo kmalo konec. Brez sape
sadeži ne bi mogli rasti in obstati. Brez sape ne bi
mogli slišati , in ta toliki dar govorjenja bi nam
bil zastonj.

Če je zrak čistejši, v kterem Človek živi,
to je, če ima manj soparjev in drugih reči v
sebi, bolj pomaga k zdravju. Sapa je škodljiva
našemu življenju, če je polna praha, vode ali
škodljivih soparjev. Sapa se spridi v vseh zaper-
tih krajih , ako se od Časa do časa s Čisto od
zvunaj dobljeno sapo ne ponovi; posebno se ondi
spridi, kjer veliko ljudi v majhinem prostoru skupaj
prebiva. Spavnice in prebivavnice je treba tedaj
vsak dan pridno odpirati, in to tudi po zimi ne
sme opustiti, kdor hoče svoje zdravje ohraniti in
uterditi.

Ne hodi tedaj v podzemeljske jame in v
kleti, ktere so bile dolgo zaperte, preden se za-
perta sapa z novo ne nadomesti; ne hodi v kleti
ali keldre, kjer se mošt iz grozdja, jabolk ali hrušek
kisa, če jih nisi pred dolgo časa odperl , ali če
nisi zaperte škodljive sape izvetral ali z zažigalom
zboljšal in sčistil.

167

Prosta Čista sapa, ktere kmet na svojem polju
skoraj zmiraj uživa, je zdrava, in uterdi telo. Predih
ali sapa, ki naglo iz kraja v kraj, postavim,
skozi vrata proti oknu vleče, je Človeku večkrat
škodljiva, posebno, kadar mu je vroče. Toraj
je treba človeku od mladosti proste sape navaditi
se, in ne prečutljivemu biti. Hladna in celo merzla
sapa je skoraj vselej zdrava, posebno po zimi, toda
jene škodljive ojstrosti do našega života se je
treba s pripravno obleko varovati. Hladna sapa žile
uterdi, in kri poživi.

Sapa, ker ima skerčljivost in stegljivost, se da
v ozek prostor stisniti, pa se naglo spet stegne, Če
stis odjenja. Če se sapa v veterno puško stisne,
naglo zažene kuglo, ako se s silo slisnjena sapa
izpusti. Tudi smodnik ima svojo moč od sape v
njem zaperte, ki se zasmodi, naglo raztegne, in z
veliko močjo razprosti.

Ce se sapa iz votle reči potegne, kakor se pri
serkavnikih zgodi, pritiska zunanja sapa s silo v
njo, zato se votel ključ, iz kterega se sapa potegne,
na ustnice obesi. Če se škropilnična cev v vodo
vtakne, in zatek iž nje vleče, vstaja voda v
brezsapno cev, ker jo zunanja sapa v njo tisi.
Ravno to ze godi tudi pri ognjenih škropilnicah.
Zato vstaja vino v serkavnico, iz ktere se sapa iz-
serka, in teče tako dolgo, dokler sapa ne jenja od
zunaj vina pritiskati.

Od glasa.

Glas vstane, ako se sapa s kako stvarjo v tres
pripravi; postavim, Če se z rokami ploskne, se
prežene sapa. in pripravi v tres, ali če se smodnik
v puški zažge i. t. d. Glas, don ali šuin je mno¬
goteri, kakor je tres v sapi storjen, močen
ali slab, nagel ali počasen.

Glas se razlega na vse strani , in preteče v
eni sekundi čez 500 vatlov; luč se pa še veliko

16 $

hitreje razširja. Tega se prepričamo, ako od da¬
leč vidimo puško zažgati. Od daleč se vselej
ogenj pred zagleda, preden se pok sliši. Ob hudem
vremenu se pred bliskanje vidi, kakor grom sliši.

Glas nam je zlo potreben in koristen. Brez
glasa ne bi mogli eden drugega ne slišati, ne eden
drugemu povedati , kar mislimo in Čutimo. Po
glasu ob hudem vremenu uganemo, ali je blizo
ali daleč: Če več časa med bliskom in gromom
preteče, dalje od nas je hudo vreme; kolikor hitreje
grom za bliskom pride, toliko bliže je hudo vreme,
ker nam luč vselej pred do oči pride, kakor glas
do ušes. Premočen in prenagel glas škoduje
ušesom. Zatoraj ni prav, posebno majhinim otro¬
kom ali bolnikom, preglasno na ušesa govoriti, ker
so jih ušesa slabe in zlo Čutljive.

Od vetra.

Ako se sapa kje shladi ali sogreje, in toraj
zgosti ali stanjša, se žene gosta sapa vselej v kraj
tanjše sape: sapa namreč je tekoča, in se tedaj
hoče vselej in povsod v enakotežnost djati. Če
tedaj sapa v kterem kraju ali v zraku enakotež¬
nost zgubi, se začne gnati, in je veter.

Merzlejša sapa je navadno gostejša od tople, ker
toplota sapo razpenja, Če ima dosti prostora. Če
se, postavim, v kurjeni hiši po zimi okno odpre,
se žene zunanja inerzla, gostejša sapa s silo v hišo,
kjer je sapa tanjša, in tako dolgo se žene, dokler
enakotežnosti v sapi ni.

Kakor so štiri strani sveta: izhod ali jutrova
stran, zahod ali večerna stran, jug ali poldnevna
stran, sever ali polnočna stran , ravno tako ve¬
trove delimo v štiri velike vetrove : v izhodni,

zahodni, južni, severni vi ter. Po moči in
naglosti je dobil veter mnogotere imena.
Tedaj so navadni vetrovi, piši , viharji,

vertune. Viharji vstanejo, če vetrovi od vseh strani
s silo naglo skup prigerme. Vertune vstanejo , če
močna vetra nasproti pišeta, in tedaj, če se za¬
deneta, sapo, in ž njo vred prah, listje in druge
reči okrog sučeta.

Močen in ojster veter je sicer lahko očem in
zdravju škodljiv; moker veter napravi lahko
oteklino, nahod in kašelj, če neprevidoma gorek
život naglo na veter pride. Viharji večkrat hiše
odkrijejo, drevje oškodvajo , in marsikako drugo
škodo narede. Ali korist vetrov je vendar veliko
večja, kakor škoda, ktero včasi narede; prava do¬
brota božja so.

Vetrovi čistijo zrak škodljivega soparja,
majejo sapo, da se ne skazi, in da nalezljivih bole¬
zni ne zanese; pomanjšajo veliko vročino in
velik mraz, ker iz drugih krajev merzlejše ali gor-
kejše sape naženo. Sušč zemljo o preveliki mokroti;
razdele oblake, in prineso o veliki suši dobrotljiv
dež. iiaztrošajo seme dreves in sadežev, in za-
sevajo mlade drevesa, koristno rodno drevje in mar-
siktere sadeže in zeliša. Majejo vodo , da se
ne usmradi. Gonijo barke čez morje, gonijo mline,
in mnogotero služijo ljudem. Kako dobrotljiva
je tedaj sapa, kako koristni so vetrovi! In vendar
malokdaj mislimo, da se nam tudi v tem božja
dobrota razodeva , in da bi morali Boga za-njo
hvaliti.

Od vode.

Voda je tekoča, previdna stvar, brez farbe
in duha, kadar je sama na sebi. Voda rek in mor¬
ja se po modrosti božji zmiraj maje in giblje,
ker bi sicer kmalo začela gnjiti. Voda rek teče
iz višj.h krajev v zmiraj nižje, in zadnjič v morje.
Voda v morju se po vetrovih in po pritoku
in odloku maje. Voda morja vstaja namreč po šest

170

ur, in pada spet po šest ur; vstaja se imenuje pritok,
pad utok; pritok inutokpase imenuje z eno besedo
biba. Pritok in utok pa v 24 urah dvakrat nastopita.

Naj večji del zemlje je z vodo pokrit. Iz
grozne širjave morja, kakor tudi iz jezer, rek in
potokov vstajajo zmiraj soparji, ki se v oblakih
nabirajo. Oblake, ki se nad morjem delajo, vetrovi
večji del nad suho zemljo soženejo, in v njih zapo-
padeni soparji gredo kot dež ali sneg na našo
zemljo, in jo delajo rodovitno. Iz oblakov izvirajoča
deževnica se spet v izvire in potoke nabira, iž
njih so večje reke in bistrice, ki proti morju derejo,
in se va-n,j stekajo. Po ti modri naredbi se voda
zmiraj giblje, da nam verte in polja pomaka, da
se nam za naše potrebe, priročnosti in veselje v
brezštevilnih virih in potokih nateka.

Brez vode ne morejo biti ljudje, živali in rastli-
ine. Brez vode ne bi mogli živeti, ne jedi si pri¬
pravljati , ne žeje gasiti. Voda je naj zdravejša
pijača, ker dela, da kri nespot koma po žilah
teče, razpere žlez in vlago, ktera hi bila na¬
šemu zdravju Škodljiva. Voda nam je potrebna za
snaženje obleke in života, in snaga ohranjuje zdravje,
ker s to se šoki v teku, in potivnice odperte ohranijo,
ktere so po naši koži, in imajo namen da škod¬
ljive soparje iz našega života izpušajo.

Vsaka voda ni enako čista, zdrava in dobra.
Izvirna in studenčna voda jo boljša kakor tekoča,
ker ta ob svojem teku nektere stvari razpere, in
tedaj marsiktere dele s seboj nosi, ki jo nezdravo
delajo. Deževnica, snežnica in lednica ravno zato
ni dobra za pitje. Zato je nevarno precej iz vsakega
izvirka, pa še bolj nevarno, stoječo vodo piti, ker se
lahko kaj škodljivega popije.

V nekterih krajih je voda prav z veliko ru¬
dnimi deli zmešana. Taki izvirki se imenujejo
toplice, v nek terih boleznih zlo koristne.

171

Kjer so pa plitve, stoječe vode in mlake, je
škodljivo blizo njih prebivati, ker gnjili soparji iž
njih vstajajo, in čisto sapo kazijo , ktere v sopenje
zmiraj potrebujemo.

(Jd megle, oblakov, rose in slane.

Megla vstane, če veliko vodnih soparjev po
spodnji sapi leta, in se zgosti. Da se pa soparji
namnožijo in zgostijo, se zgodi posebno od mraza,
kteri soparjem ne da nakviško vstajati. Da tedaj
megla vstaja, mora sapa nekoliko merzlejša biti,
kakor zemlja, da se 'iž nje vstajajoči soparji za-
deržujejo in zgostujejo. Zato se vidijo megle naj
večkrat pri velikih vodah, ravno zato so v spomlad
in v jesen naj navadnejše. Da megle, ktere se mesca
sušca kažejo, čez sto dni v hudem vremenu
spet pridejo, je prazen govor.

Oblaki niso nič drugega, kakor megle ali vodni
soparji , ki so nakviško vstali, ki jih sapa nosi,
vetrovi preganjajo, in ki niso zlo daleč od zemlje.

Rosa pride od soparjev, kteri zvečer ali
po noči od zemlje, in posebno iz želiš vstajajo,
zjutraj pa ob merzlejši sapi se v kaplje nabirajo.
Rosa tedaj ne pride od višave dol, postane le iz
soparjev zemlje in želiš. Ce se steklo ali glaž na
zeliše povezne, se bo vidilo, da bo zjutraj še
večja rosa po njem, kakor ko bi ne bilo pokrito.
Rosa se pa le takrat na zeliše obesi, kadar ni vetra;
Če je vetrovno, prežene veter tanke soparje, preden
se morejo v kaplje zbrati.

Slana ni nič drugega kakor zm erznjena rosa. Ce
namreč v spomlad ali v jesen, kadar je sapa zlo
merzla, od zemlje in želiš soparji vstajajo , se z
mrazom pred solnčnim izhodom v slano premenijo.

172

Od dežja*

Če se vodni soparji v oblake po vetru,
mrazu ali gromnem tresu stisnejo, so težji od sa¬
pe, in padajo v kapljati na tla. Temu pravimo dež.
Če kaplje v veliki množici z visokih oblakov pa¬
dajo, padaje več soparjev s seboj jemljejo, in se tako
povekšajo: vstane naliv. Prašnik pride v zlo drob¬
nih kapljicah iz nizkih oblakov. Ploha pride iz
posameznih dalje gredočih oblakov. Deževje je,
Če je vse nebo nad kterim krajem z deževnimi
oblaki prepreženo. Solika in toča so zmerznjene
manjše ali večje deževne kapljice. Oblak se uterga,
če vetrovi velik oblak naglo stisnejo , ali ga ob
visoke gore zadenejo; tako se soparji naglo v
vodo spremenijo, se s silo ulijejo, in večkrat veli¬
ko škodo naredijo. Vertanja se zgodi, če močni
nasprotni vetrovi oblak stisnejo, v vodo premenijo,
in v krog vertijo. Mavrica ali božji stolček se na¬
redi, če na kteri strani neba dež gre, in na¬
sproti solnce sije. Delijo ali lomijo se namreč solčni
žarki v padajočih deževnih kapljicah, in dajo v
sedmerih rižah mnogotere farbe v svoj odsvetek.
Zavoljo okroglosti solnca se vidi tudi mavrica ka¬
kor pol oboda.

Dež nam dela zlo veliko prida; ž njim se
zemlja namoči, ornehči in vrodoviti, sapa očisti,
in tudi letna vročina zmanjša, ker pride dež iz
višjih merzlejših krajev, od kodar hladi in poživlja.
Ljudje in živali dobivajo po dežju precej vode,
ktere potrebujejo, ali se jim vsaj izviri in reke z
vodo napolnijo.

Od snega-

Sneg se napravi, če mraz vodne soparje po
sapi letajoče v tanke kosme stisne. Sneženi kosmi
so Čuda lepi in umetni. Vsak ima šest voglov,

ti so z brezštevilnimi majhinimi bucikami tako po
redu ozalšani, da jih naj imenitnejši umetnik ne
more prav na tanko zaznamovati. Skozi povečnik
se vidijo kakor zgol lepe zvezdice ali rožice. Sneg
nam daje ravno tisti prid, kterega nam dež daje.
Verli tega varuje sneg zemljo z zeliši in sadeži
vred, kakor odeja, ojstrega zimskega mraza, in
dela, da mlada setev po zemlji ne pozebe, ampak
v spomladi vnovič ozeleni, raste in obilni sad rodi,

Oti hudega vremena.

Povsod po naši zemlji je nekaka tanka ognjina
razširjena, ki jo tudi tanko ogn.inslvo ali divje o-
gnjinstvo ali divji ogenj imenujemo. Če se te o-
gnjine v enih oblakih dosti nabere, in če se tem o-
gnjinskim oblakom drugi nengnjinski bližajo, kar se
po letu večkrat zgodi, vstane huda ura ali hudo
vreme. Če se namreč ognjinski in neognjinski
oblaki sternejoj in eden ob drugega dergnejo, se
užge ognjina, in blisk iz oblakov šine, ter veli-
krat krivo in naskrižem šviga. Jega glas je grom,
kteri je za nas ves neškodljiv. Blisk je tedaj iz
ognjine, kteri udari, in razdrobi, in užge, kjer kaj
vnetljivega zadene.

Blisk naj večkrat udari v visoko ozidje, v
zvonike, v visoke drevesa; zato so tisti ljudje, kteri
so ob Časi hude ure v zvonikih, in kteri pod veli¬
kimi drevesi pred dežjem strehe išejo , v naj večj i
nevarnosti od bliska umorjeni biti. Ob hudem vre¬
menu ni varno vrat in oken na enkrat odpreti, da
sapa skozi ne potegne, ktera bi utegnila blisk na¬
vleči. Ravno tako je nevarno blizo kterega dimnika
biti, ker blisk rad v dimnik šine, in tedaj lahko
tiste poškoduje, ki so blizo jega. Tudi ni svetovati,
da bi kdo ob hudem vremenu naglo domu tekel,
hitro jezdil ali peljal se, ker vlak sape ali večji
sopar blisk lahko za seboj potegne.

174

Že pred nekaj časom so znajšli resničen
pomoček, skterim se poslopje treska obvaruje. Na
poslopje se postavi železen, na koncu okroglast
drog' nakviško, od teg'a droga se debelkasto železo
ob zi du na kakem nas Iranskem kraju v zemljo
ali v vodnjak napelje. Če se hudo vreme približa,
in Če udari, gre blisk (tanka ognjina) po železnem
drogu ali po železnem svilu, obnemaga in za-
dahne v zemlji ali v vodi, da nobene škode ne
stori. Hudo vreme, ta strašno-lepa prikazen, ktera
na glas oznanuje božjo vsegamogočnost, ima ve¬
liko prida za nas in sa vso natoro. Zemlja se
s tem pretrese, rast sadežev in drevja, kakor
tudi rodovitnost zemlje se s tem povikša, sapa se
nečistih soparjev znebi, omotna letna vročina
se zmanjša in ohladi, in velikrat se zemlja z ro¬
dovitnim dežjem napoji.

Nebne svetline so bliski, kterih grom se zavoljo
velike dalje ali drugih zaderžkov ne sliši.

Od marsikterih drugih prikazni na nebu.

Zarja vstane, če izhajajoče solnce soparje po
zraku leteče in oblake obsije, in če ti svojo
prejeto svetlobo na nas mečejo. Ravno to se zgodi
ob večerni zarji , kjer solnce ob svojem zahodu
oblake in soparje nad nami leteče obsije, in ti
olomljeno solnčno svetlobo nam pošiljajo.

Utrinki zvezd, ognjene kepe in leteči pozoji
ali liutveri niso nič drugega , kakor užgane reči,
ki se v zraku naberejo, se užgejo, in ki jih sapa nosi
in podi, ali pa naglo na zemljo padejo.

Pozemeljski plameni ali veše so užgani so-
parji , ki iz močvirnih krajev vstajajo, in ktere
zavoljo lahkote vsak gibljaj sape nad zemljo sem-
tertje goni. Res je tedaj, da se jih ni treba kakor
duhov bati. Toliko se jih je pa vendar treba varo¬
vati, kadar jih kdo vidi, in za njimi gre, da se to-

175

liko v nje ne zagleda, da bi pot zgubil ali zašel.
Ker se le po noči vidijo, je lahko, če kdo na pot
ne pazi, in gre za njimi, da v močvirje zajde,
iz kterega vstajajo, ali da ga v postranske in ne¬
varne kraje zapeljejo.

V vsakem kraju, v vsakem podnebju
zamore človek srečno živeti.

Dozdaj smo že veliko slišali od modre na¬
vedbe naše zemlje, in vidili, da stvarjene reči na
glas oznanujejo božjo vsegamogočnost, modrost
in dobrotljivost. Pa ravno tako prečudežna je mo¬
drost in dobrotljivost tudi v tem, da ljudje zamorejo
po vseh krajih, v vsakem podnebju veselo
in srečno živeti, če le natorne dobrote, ki jim jih
je Bog pripravil, po pameti in z zderžnostjo
uživajo, svoje telesne nagnjenja in strasti prema¬
gujejo in berzdajo, božje zapovedi zmiraj na tanko
spolnujejo, in le v božji ljubezni in v dobrih de¬
lih svoje sreče in zveličanja išejo.

Vsak kraj naše zemlje ima kako korist in
dobroto, ki jih drugi nima, ktere tedaj prebivavcom
tisto namestijo, kar jim od druge strani manjka.
Tako je sicer v nekterih deželah vročina zlo ve¬
lika; ali ondi je marsikako hladivno sadje,
ktero život pokrepčuje. V goratih deželah
delajo dobre klaje in paše, da imajo prebivavci
obilno mleka, masla in sira, in v dolinah se najde
zdrava voda in ravno pravilna gorkota. Prebivavci
merzlih krajev ne bi hotli svojega lova, svojih zve¬
rin, svoje kožuhovine, svoje mesne brane in svoje
obilnosti derv za nič zamenjati. In kjer ni derv,
jim natora daje premog in šoto.

Laponci in tiste ljudstva, ki dalje proti severju
prebivajo, pravimo, so nesrečni ljudje. Jih
dežela je sama versta hribov , ki je večji del s

176 t-

s snegom in ledom pokrita. Večji del leta je zima;
noči *so dolge , in imajo le majhin zor. Tukaj
žive ljudje po šest mescov v vedni noči, ione slišijo
okoli svojih koč nič drugega kakor vetrove hrumeli
in zveri rujoveti, ktere hodijo na svoj rop.

Ali ti ljudje niso tako nesrečni, kakor mi¬
slimo. Uterjen život imajo, so od rojstva manjši
in močnejši kakor mi; ravno zato zamore jih život
več mraza preterpeti. Laponec je reven, pa vendar
dosti bogat, ker drugega ne potrebuje , kakor kar
lahko ima. Nekoliko mescov ne vidi solnčne svetlobe,
ali severni zor in mesec mu razsvitlujeta noči, da
vidi zveri in ribe loviti. Led in sneg ga ne stra¬
šita, ker ju je od mladosti vajen , in je za nju
uterjen. Bog mu je živali dal , ktere vse jegove
potrebe zadovoljijo. Severnega jelena ima, kteri je
našemu jelenu zlo enak, in ta mu daje mleko, in
vleče mu sani. Koža in dlaka te živali mu dajete
obleko, šotore in postelje, jeno meso mu daje
hrano, parklji posodo, in čeva mu dajejo vervi.
Severni jeleu živi večji del le z mahom, in tega
revnega živeža si sam iše spod snega. Za po-
skušnjo so že take Laponce v toplejše in rodovit-
nejše kraje djali; pa so le želeli v svojo domačo
deželo nazaj.

Od tod vidimo, da Človek v vsaki deželi,
v vsakem podnebju srečno in zadovoljno ži¬
veti zamore. Uživaj le ondi, kjer živiš, dare
in dobrote, ki ti jih je Bog pripravil, zmerno in
hvaležno; veseli se svojega življenja, ker ima ve¬
liko ceno pred Bogom, če ga prav obračaš; bodi
dovoljen s tem, kar ti je Bog dal; varuj se strasti,
ktere same človeka nesrečnega delajo; posebno
se varuj sovražtva, nevošljivosti. jeze, nezmer¬
nosti in vsake nerodnosti; delaj zmiraj le to,
kar ti božje zapovedi, tvoja vest in tvoj stan uka¬
zujejo ; po tem boš srečno in veselo živel, če
tudi zemlja, ktero obdeluješ , ni zlo rodovitna , in
Če si tudi moraš potnega obraz svoj kruli

177

služiti; srečno boš živel zmiraj, dokler se tvoje
truplo v zemljo ne poverne, iz ktere je vzeto, in
dokler tvoja duša k Bogu ne pride, kteri jo je dal.

Od soinca, zvezd , planetov in lune.

Dozdaj smo se učili nekoliko spoznavati zem¬
ljo in druge stvari na nji, in vidili smo, kako
koristno in dobrotljivo je ljubi Bog vse napravil,
kako je vse reči na zemlji k našemu pridu stvaril.

Pustimo zdaj svojo zemljo na stran, povzdignimo
svoje oči nakviško, in kaj zagledamo tam gori?
Vidimo zalo solnce, ki s svojimi dobrotljivimi žarki
vse osvetljuje, ogreva in zveseluje; ob svetli noči vidimo
brez števila veliko zvezd in prijazno luno. Te
brezštevilne nebne stvari z našo zemljo vred se
imenujejo skup svet ali vesvoljni svet.

Solnce, ki nam tako dobrotljivo sveti, ki s
svojo gorkoto vsem zelišem rast in tek daje, je ve¬
liko večje od naše zemlje. Solnce se nam le zato
majhino zdi, ker je grozno daleč od nas.

Solnce stoji zmiraj na enem kraju. Zdi se nam
sicer, da solnce vsak dan vzhaja in zahaja- Ali ne
solnce, ampak zemlja se verti, in se oberne z vsemi
svojimi prebivavci v 24 urah okoli; to stori noč
in dan, i v enem letu ali v 365 dneh in 6 urah se
zemlja zasuče okoli soinca. Kakor se nam zdi, da soln¬
ce gre, zemlja pa stoji, ravno tako se tistemu zdi, kte¬
ri se v ladji pelje, in na breg gleda, kakor da bi
se breg in drevesa premikale, in da bi ladja stala,
dasiravno narobe breg pri miru stoji, ladijo pa
valovi naglo dalej nesejo.

Takih solne, kakoršno je naše, je še veliko
na širokem prostoru neba. Vsaka zvezda, ki jo
po noči nad seboj na nebu zagledamo, je solnce
kakor naše, in nektera zvezda je še večja
od njega. Te podnebne stvari se imenujejo zvezde
stalnice ali zvezde nepremičnice, ker se
Berilo za II. klas. 12

178

zmiraj v tistem podnebju in v tisti dalji na nebu vidijo.
Našemu solncu enako imajo svojo lastno luč.

Tiste nebne stvari pa, ktere se kakor naša
zemlja okoli solnca sučejo, in od njega svetlobo in
gorkoto dobivajo, se imenujejo planeti ali zvezde
premičnice. Kometi ali repaste zvezde se tudi
štejejo med premične zvezde; v podolgovatih
krogih se sučejo okoli solnca. Prikazen repastih
zvezd celo nič ne pomeni, ampak se ravno tako
kakor solnČni vzhod ali zahod po navadnih na-
tornih postavah godi.

Luna se tudi šteje med premične zvezde,
in je stanovitna spremljavka naše zemlje. Petde¬
setkrat manjša je od naše zemlje, in se zasuče
okoli nje v 27 dneh, 7 urah in 43 minutah. Veliko
jezero mil je od naše zemlje daleč. Luna do¬
biva svetlobo, kakor naša zemlja, od solnca. Da
je zdaj manj, zdaj več svetlobe na luni viditi, dela
jeno mnogotero obračanje proti zemlji in solncu.
Kakor že luna svojo osvetljeno stran bolj ali manj
proti nam oberne, imamo mlaj, pervi krajec, Čip,
zadnji krajec.

Od merknjenja solnca in lune.

Luna se suče okoli naše zemlje, in ž njo
vred vsako leto okoli solnca. Če tedaj luna, tako
sukaje se, na ravnost med solnce in zemljo pride,
prikrije naši zemlji solnčno svetlobo. Ta pri¬
kazen se imenuje solnČni mrak. Če pa zemlja
pride na ravnost med solnce in luno, prikrije luni
svetlobo, ktero sicer od solnca dobiva. Ta prikazen
se imenuje lunin ali mescov mrak.

Ob solnčnem mraku ni solnce otemnjeno,
ampak zemlja, ker solnčni žarki zavoljo lune
v sredi stoječe ne morejo na zemljo padati, in je
popolnoma osvetliti. Ob mescovem mraku ne pri¬
dejo na luno solnčni žarki, ker jih zemlja v sredi

179

stoječa pobere, in ravno zato lnne prav ne osvetlijo.
— Učeni zvezdogledi vejo solnčne in mescove
mrake veliko let pred izšteviliti in napovedati.

Kako veliko, kako neizrečeno je stvarjenje!
Kdo zamore dela tvoje vsegamogočnosti, o Gospod,
pregledati, kdo jih zamore premeriti! Kako lepo,
kako prav, kako modro je ves svet narejen! Mili¬
jonov in milijonov ljudi prebiva na ti zemlji, in za
vse skerbiš, Oče v nebesih, z neizrečeno dobroto
in modrostjo! Kdo more izšteti ptice v zraku,
ribe v vodi, domače in divje živali po zemlji,
čedo mergolincov in červov! Solnee je grozno
veliko, zvezde se ne dajo izšteti. Že čez 6000 let
se sučejo te podnebne stvari v naj lepšem redu po
svojih potih, ktere jim je Bog zaznamoval, in nikoli
še niso celo nič od njih zašle. Zares, premiš-
Ijevaje prelepe božje dela mora človek le
čuditi se, poklekniti in moliti tistega, kteri
je vse z neskončno močjo, modrostjo in dobroto
iz nič napravil, in tako lepo in prav naredil.

In vendar veliko več, kakor vse to, je človek,
ki ga je Bog po svoji podobi stvaril, ki ga je an¬
gelom pridružil, in ki gaje gospodarja te zemlje
postavil.

Gospod! če dela tvoje vsegamogočnosti, velik
prostor na nebu, solnee, luno, zvezde pogledam,
ki si jih ti tam gori posadil, kaj ti je človek, da
se ga spomniš, da si ga tako visoko povzdignil?
Hvala , čast in molitev bodi zato večnemu , ne¬
skončnemu Bogu od veka do veka!

180

Dolžnosti podložnih do svojega deželnega
oblastnika, do gosposke od njega postavljene
in do rojstne dežele.

Pri vsaki hiši in vsaki soseski mora kdo
biti, da ima ukazovati, kdaj in kako da naj
se kaj opravlja,in dela, kar je potrebnega za
hišo ali sosesko; mora kdo biti, da ima za¬
povedovati, kaj da naj vsakteriud stori ali ne
stori, da se red,  mir in edinost ohrani. Ko
bi vsakleri, kar bi hotel, smel storiti, ko bi
nikogar ne bilo, po kterega volji se morajo
vsi združeni ravnali, bi bila nerodnost, ne-
pokoj in razpertija, in hiša ali soseska ne
bi mogla obstali.

Ravno tako, in še veliko bolj je za vso
deželo, kjer toliko družin, toliko sosesk in
toliko jezer ljudi skupaj prebiva; še ve¬
liko bolj je tedaj potrebno, da je kdo, kteri
zapovedi in povelja vsem prebivavcom dežele
v spolnovanje daje, in kteri potrebne na¬
prave dela , da red, pokoj in edinost povsod
prebiva,, in da se varnost življenja in la¬
st ine vsem prebivavcom ohrani. Tistega,
kteri ima pravico, v vsi deželi ali vsemu
ljudstvu, vsem deželnim prebivavcom za¬
povedi dajati, in naprave delati za red,
pokoj, edinost in varnost življenja in lastine,

181

imenujemo naj višjo deželno gosposko,
vladnika, deželnega oblastnika, sarno-
deržca, kteri ima po vladi , po kteri vla¬
da , priimek: Cesar, kralj, veliki vojvoda
i. L d.

Udje mestnega družtva se imenujejo
med seboj somestničani, in vsi, glede na
deželnega oblastnika, se imenujejo podložni.

Da je deželni oblastnik od Boga na¬
menjen in postavljen, uči razločno sveto
pismo: Rim.  13 . 1 . 2 . „Vsakteri bodi vikši
oblasti podložen, ker je vsaka oblast od
Boga postavljena . Kterikoli so oblastniki,
so od Boga postavljeni “

Ker je deželni oblastnik od Boga po¬
stavljen , in je oče svojim podložnim, tedaj
je tudi vsak podložnik dolžen, svojemu
oblastniku bolj ko vsem drugim ljudem čast in
spoštovanje skazovati. To nam zapoveduje
sveto pismo rekoč: L Petr.  2 . 17 . „Bojte
se Boga in častite kralja “

Ker je deželni oblastnik od Boga po¬
stavljen, in je oče in dobrotnik svojim pod¬
ložnim, smo mu tedaj tudi posebno ljubezen,
zvestobo in spoštovanje dolžili.

Kakor pa otrok ljubezen do svojih Stari¬
čev z zvestim in radovoljnim spolnovanjem
jihovih zapovedi pokazuje, ravno tako naj
tudi podložni svojo ljubezen deželnemu oblast¬
niku z zvesto in radovoljno pokoršino do
vseh jegovili postav in ukazov skazujejo.

Postave in ukazi , ki jih deželni oblast-

182

nik svojim podložnim daje, imajo le ta na¬
men, srečo vse dežele in vseh udov deržave
povišati. Le vladnih sam more navedbe
in kakošnosti svoje vlade naj bolj
previdili, in tedaj naj bolj vediti, htere po¬
stave in navedbe so h sreči vse dežele po¬
trebne in koristne. Posamezen deželjan ne
more potreb vseh podložnih previdili ; tedaj
tudi velihrat ne more vediti, zakaj je le ali une
postave in ukaze deželni oblastnik dal. Zata¬
vaj je vsak podložen dolžen, postave in
ukaze deželnega oblastnika r udov oljno, na
tanko in vselej, tudi takrat spolnovati, ka¬
dar ne ve in ne ume, zakaj so dane.

Sveto pismo nam očitno zapoveduje, go-
sposkine ukaze zavoljo svoje vesti spolnovati:
Rim.  13 » 1 — 5 . „Vsakteri bodi višji oblasti
podložen , ker je vsaka oblast od Boga po¬
stavljena. Kdor se tedaj vikšim ustavlja,,
se ustavlja božji navedbi, in sam sebi po¬
gubljenje nakopava. Zakaj deželni oblastnik
je služabnik božji tebi k dobremu ; ako pa
kaj hudega storiš, boj sega, meča ne nosi za¬
stonj; zakaj on je služabnik božji, maše-
vavec v kazen temu, kteri hudo dela.
Vikšim morate tedaj podložni biti ne samo
zavoljo kazni, ampak zavoljo vesti. u

Sveto pismo tedaj s rasločnimi besedami
uči : „Kdor se vikšim ustavlja, se ustavlja
božji navedbi, in sam sebi pogubljenje na¬
kopaval L Petr.  21 , 8 — 24 . „Bodite svojim
gospodom podložni, ne samo dobrim in ti¬
him, ampak tudi ojstrim, ker to je prijetno

183

Bogu, ako kdo zavoljo j ega, ki za vse ve,
žalost prenese, in po krivici ferpi,‘ (

Ker je oblastnik od Boga postavljen,
je oče deželi in velik dobrotnik svojim
podložnim smo mu tedaj zato veliko hvalo
dolžni, ktero mu posebno s tem skazujemo,
da mu dolgo življenje, zdravje in božji
blagodar pri vseh jegovih delih vosimo,
in jegove postave in naredbe na tanko in
radovoljno spolnujemo.

Ker zarnore pa le Bog vse nase
želje uslišati in spolniti, svoje prošnje
tedaj za svojega deželnega oblastnika k Bo¬
gu pošiljajmo, velikrat za-nj Boga prosimo.
To nam veleva sveto pismo: I. Tim.  2 , 1 . „So-
sebno vas opominjam, da opravljajte proš¬
nje, molitve, priporo cev anj a in zahvale za
vse ljudi, zlasti pa za kralje in sa vse go¬
sposke, da mirno in pokojno živite v vsi po¬
božnosti in čistosti

Deželni oblastnik skerbi za red in pokoj
po vsi deželi, za varnost življenja in pre¬
moženja svojih podložnih, in oskerbuje
vse, kar je k njih sreči potrebnega in ko¬
ristnega. Tega vsega on sam ne more storiti;
pomoči in podpore drugih ljudi mu je
treba, da srečo svojih podložnih, ki zanjo
skerbi, tudi res doseže. Zalo izroči nekte-
rim podložnim nekoliko svoje oblasti in pra¬
vice, da v njegovem imenu k spolnovanju j ego-

184

vih postav in naredeb priganjajo, za red in
pokoj čujejo, podložnemu po nedolžnem okri-
vičenemu pravico dajejo, prepirom konec de¬
lajo, nepokorne strahujejo, in srečo prebi-
vavcov povišujejo. Podložni, kterirn dežel¬
ni oblastnik nekoliko svoje oblasti k vla¬
danju derzave izroči, se imenujejo deržav-
ni opravilniki, sodniki, gosposke.

Gosposke so od deželnega oblastnika
postavljene, in imajo potrebno oblast;
jegovi namestniki so tedaj pri jegovih
podložnih. Tedaj je vsak podložen dol¬
žen gosposke s ponižnostjo in spošto¬
vanjem slusati. Sveto pismo pravi: Ra¬
jajte vsakemu, kar ste dolžni : čast, ko¬
mur sle čast, spoštovanje, komur ste
spoštovanje dolžni"

Ker gosposke v imenu deželnega oblast¬
nika ukaze delajo , in povelja dajo, tedaj je
vsak podložen dolžen gOsposkine ukaze in
povelja radovoljno, na tanka in vselej spol-
novati. Sveto pismo nam zapoveduje, rekoč:
I. Petr.  2 . 13 . 14 . „Bodite vsaki gosposki
zavoljo Boga pokorni, ne samo kralju, kakor
naj višjemu gospodu, ampak tudi jegovirn
k hvali pravičnih in maševanju hudodel-
nikov od njega postavljenim namestnikom.“
Jezus sam se je podvergel sodbi Rimskega
deželnega poglavarja, Poncija Pilata, in
mu odgovori: „Ti ne bi imel oblasti do me¬
ne, ko ti ne bi bila od zgoraj dana. ( ‘

Gosposke čujejo za red,  pokoj in edi¬
nost, za življenje in premoženje podložnih.

185

Naj tedaj vsak podložen svoji gosposki vse
dobro zeli, in naj svoje zelje Bogu pošilja',
naj za nje Boga moli.

Tista dežela, v kteri je kdo bil rojen
ali zrejen, ali v kteri stanovitno prebiva, se
imenuje rojstna ali domača dežela, domo¬
vina , očestvo ali očetnjava. V domovini
dobiva vsakteri prebivavec potrebni živež;
tukaj se izuči potrebnih in koristnih znanosti
in urnosti, in se zredi, tukaj dobiva hranitev
in varnost svojega življenja in premoženja
in marsikatere druge dobrote, ktere mu po¬
magajo življenje in zdravje ohraniti in svoj
visoki večni namen zadobiti. Vsakteri tedaj
zadobi od svoje domovine mnogotere in velike
dobrote. Zato je vsak prebivavec svoji do¬
mači deželi hvalo, ljubezen in pomoč dol¬
žen. To hvaležnost, ljubezen in pomoč ime¬
nujemo domoljubje. Domoljubje je tedaj
dolžnost vsakterega podložnega.

Kaj bo tedaj storil, kdor domovino ljubit

Kdor svojo domovino ljubi, se bo
vsega veselil, kar srečo domovine povišuje;
serce ga bo bolelo, če jo nadloga, in nesre¬
ča zadene', vse jene prigodke bo v serci
čutil. Prerok Jeremija je v sercu čutil
vse nadloge svoje domovine, in je žaloval
zavoljo jenega razdjanja v svojih žalostnih
pesmih', Jezus je jokal zavoljo Jeruzalema,

186

Kdor svojo domovino ljubi, ji iz serca
vse želi, kar je za njo dobrega in korist¬
nega. Svojo ljubezen do domovine tedaj tudi
s tem skazujmo, da ji vse dobro in koristno
iz serca rosimo.

Ali ne bilo biza dosti, vseveselein žalostne
prigodke svoje domovine v sercu čutili in
ji vse dobro in koristno iz serca rositi;
dobri deželjan bo tudi pripravljen z besedo
in djanjem v potrebi svoji domovini po svoji
moči pomagali, in bo skerbel, vse odvračati
in obvarovati , kar bi ji bilo škodljivega in
nevarnega. Tudi s tem tedaj skazujmo do¬
movinsko ljubezen, da radi in radovoljno vse
storimo, kar srečo domovine poviša, in si.
prizadevamo vsako škodo od nje odverniti.

Kaj je domovini res koristnega ali škod¬
ljivega, kaj jeno srečo poviša ali pomanj¬
ša, to naj bolj tisti razsoditi ve, kteri po¬
trebe vse dežele pozna, in za srečo vseh
podložnih skerbi, in ta je deželni oblastnik.
Deželni oblastnik daje tedaj postave in po¬
velja v spolnovanje vsem podložnim, in
ukazuje s tem vsakteremu, kaj da naj stori
ali opusti, da se sreča vsi domovini ohrani
in poviša. Kdor tedaj svojo domovino ljubi,
bo postave in povelja deželnega oblastnika
rad, na tanko in vselej spolnoval.

V božjo čast in za povišanje kreposti
in pobožnosti morajo cirkve ali božje hiše,
sole ali učilnice biti’, k temu je treba du-
hovskih in deželskih učenikov in prednikov,
treba je cirkve in učilnice zidali in poprav-

187

Ijati. Da se ohrani red in pokoj, varnost
življenja in premoženja, da se postave in
povelja deželnega oblastnika spolnujejo, so
opravilniki, sodniki in drugi predstojniki po¬
trebni, klere mora domovina živili.  — Da
se kupčija zlajša in poviša, da se obilni
domači pridelki drugam pošiljajo, in druge
potrebne reči od drugod vozijo, se morajo
ceste in mostovi narejati in v dobrem stanu
ohranovati.  — Zia oskerbovanje ubogih, vdov
in sirot, bolnikov in hrorncov so posebne
oskerbne hiše ali navedbe potrebne,  — Da
se zvunanji sovražniki domovine odvračajo ,,
da se dežela ropa in razdjanja obvaruje,
so potrebni vojaki. Ti morajo preživljeni,
oskerbljeni in s potrebnim orodjem previ-
deni biti, in še druge navedbe za hrambo
morajo storjene biti.

Da se vse to, kar je k sreči domovine
potrebnega, zadobi, da se potrebni učeniki,
opravilniki in vojaki plačujejo in oskerbujejo,
da se vse potrebne deržavne naredbe ohra¬
nijo, potrebuje domovina denarjev in marši-
kterih drugih reči. Denarji in druge reči,
ktere so domovini potrebne, se imenujejo jene
potrebe.

Ker so vse te naredbe vsi deželi k pridu
in vsakteremu podložnemu potrebne in ko¬
ristne, naj tedaj vsak, kteri svojo domovino
ljubi, rad in spravo voljo j enim potrebam
pomaga. Sveto pismo nas k temu opominja:
Rim,  12 , 5  — 11 - „Mi, ki smo kristjani,
kolikor nas je, smo eno telo, in tako je eden

188

drugega ud. Vsak skerbi vsem drugim k
pridu biti. il  L Peter  4 , 8 — 10 . „Pred vsemi
drugimi rečmi imejte bratovsko ljubezen med
seboj. Sluzile eden drugemu z darovi, ki
jih je vsakteri prejeli

Korist in dobrote očitnih naredeb do¬
movine uživajo vsi jeni prebivavci. Zato
je tudi slehern dolžen potrebam domovine
pomagati. Ko so pa stan, premoženje in
zunanje okolsine podložnih mnogotere, tedaj
gosposka veleva, koliko ima vsakteri pod¬
ložni po meri svojega stanu in premoženja
potrebam domovine pomagati. To, kar
ima vsakteri podložen za potrebe domovine
plačevati, se imenuje dača ali davek. Kdor
svojo domovino ljubi, bo tudi davke rado-
voljno in po svoji vesti na tanko opravljal.
Tudi mi tedaj svoje domoljubje skazuj
mo, radovoljno in vestno dolžne davke
opravljaje.

Sveto pismo to razločno zapoveduje: Mat.
22 , 21 . „Dajajte Cesarju, kar je cesarjevega',“
to je, opraljajte z vestjo j emu dolžne davke.
Rim.  13 , 6 . 7 . Opravljajte davke tudi za¬
voljo vesti. Dajajte tedaj vsakemu, kar ste
mu dolžni, davek, komur ste davek, col,
komur ste col dolžni

V vsaki deželi morajo nekteri take dela
in službe opravljati , klere so k pridu vse
domovine, in za srečo vsakega podložnega
potrebne. Take dela se imenujejo očitne ali
vladske opravila in službe, in ker jih mora,
komur so izročene , osebno, to je sam

189

oskerbovati in opravljali, se jim pravi
osebne službe ; kakor postavim opravilo uče¬
nika, sodnika, opravilnika, vojaka , Ko ne bi
nihče takih vladskih opravil in osebnih slu-
žeb hotel prevzeti, domovina ne bi mogla
bivati. Kdor svojo domovino ljubi, bo tudi
rad, če je poklican ali iz svoje dobre volje,
vladne in osebne službe opravljal, tudi celo
takrat, kadar mora svoje življenje v nevar¬
nost postaviti, kakor postavim vojak, zdrav¬
nik. Skazujmo tudi tedaj svoje domoljubje,
radi k pridu domovine vladske in osebne
službe opravljaj e.

To nam ukazuje sveto pismo: Rim.  12,
4—11. »Vsi smo eno telo, in tako eden dru¬
gega udjeSlepemu  bodimo oko,  gluhemu
uho,  mutastemu usta, hromemu noga, to
je, eden drugemu ljubeznjivo pristopajmo, in
v potrebah svojemu bližnjemu radi poma¬
gajmo. „Po milosti nam dodeljeni imamo
mnogotere dari. Če ima kdo službo  , v  naj
z vestjo oskerbljuje jene opravila. Ce je
kdo učenik postavljen , naj se peča z uče¬
njem. Če je kdo predstojnik, bodi z vso
unetosfjo in vestjo. V tem, kar imate delati,
ne bodite leni; gospodu služite 1, Joan,
3, 16- ,,Kako velika je bila Jezusova lju¬
bezen do nas, smo v tem spoznali, ker je
svoje življenje za nas dal; tedaj moramo
tudi mi pripravljeni biti, življenje za brate
dati. ic

Če pa tudi prigodke svoje domovine v
sercu čutimo, ji dobro vošimo, in smo

190

pripravljeni, k pridu domovine po svoji
moči pomagati; je vendar le sam ljubi Bog,
kteri zamore domovini vse, kar ji je dobrega
in koristnega, dati, vse hudo in nesreče
od nje odverniti, jo blag o darili in osrečiti.
Kdor svojo domovino resnično ljubi, bo
tedaj tudi svoje želje za srečo domovine k
Bogu pošiljal, velikrat in priserčno bo
za njo molil. Tudi mi s tem skazujmo svojo
ljubezen do domovine, da večkrat za njo
Boga molimo, od kterega samega vse dobro
pride.

Kdor svojemu deželnemu oblastniku
dolžno čast, ljubezen in voljnost, pod-
ložnost in voljno pokorsino skazuje, in
za-nj Boga moli; kdor gosposkam od de¬
želnega oblastnika postavljenim čast in po¬
korimo skazuje, in za nje moli; kdor ima
pravo domovinsko ljubezen, in jo s tem na
znanje daje, da vse prigodke svoje domovine
priserčno čuti, in ji vse dobro resnično
želi; kdor je pri volji, ji k sreči pridno
v djanju pomagali; kdor vsem postavam in
pove/jam deželnega oblastnika voljno pokor¬
sino skazuje; kdor potrebam domovine rad
in ročno pomaga, in z vestjo dolžne davke
opravlja; kdor je pripravljen, domovini
vladne in osebne službe opravljati, in za
jeno srečo in božjo pomoč velikrat k

191

Bogu moli; kdor vse te dolžnosti opravlja,
se imenuje dober in zvest podložen.

V vsakem, tudi v naj nižjem in rev¬
nejšem stanu, v vseh prigodkih in okol-
sinah življenja je mogoče in treba, te silne
dolžnosti na tanko in radovoljno spolnovati.

Tak podložen zadobi ljubezen in dopa-
denje božje, si žasluži dobro ime pri ljudeh,
in se stori vrednega dobrot v tem In v pri-
hodnern življenju.

Tem dolžnostim tisti nasproti ravna,
kteri z besedo ali djanjem zaničevanje,
mlačnost ali celo sovražtvo do svojega dežel¬
nega oblastnika kaže, kteri čez jegove
postave ali povelja godem ja, jih po krivem
graja , ali jim cel6 morebiti nasproti dela.
Soper te dolžnosti se pregreši tisti, kteri
do gosposke od deželnega oblastnika posta¬
vljene zaničevanje, nepokorsino ali nasprot-
nost kaže.

Ravno tako se tisti pregreši, kteri je
pri vseh prigodkih svoje domovine enakodu-
sen in neobčutljiv; kteri ji vsega dobrega
iz serca ne vosi, ati kaj takega počinja,
kar je redu , miru in pokoju domovine ne¬
varno in škodljivo. Tudi greši, kdor od
naredeb in naprav domovine zaničljivo go¬
vori, jih korist in dobroto odrekuje, in jih
po krivem graja; kdor potrebam domovine
noče pomagati, in dobrodelnih očitnih naredeb
noče podpirati; kdor morebiti celo z gerdo
samopridnostjo, golufijo in odertijo poman-
kanje in potrebo poviksuje, in svojim deže-
tjanom srečo podkapa in podira; kdor noče

192

dolžnih davkov plačevali, ali manj plačuje,
kakor je plačevati dolžen ; kdor postavljene
cestovine in mostovine ne opravlja. Zadnjič
greši tisti, kteri postopa, in domo¬
vini z delom in pridnostjo cel6 nič ne po¬
maga', kdor je v očitni službi golu fen in
nezvest', kdor noče domovine, kadar je
sila, tudi s nevarnostjo svojega življenja
braniti,

Človek, kteri te dolžnosti v nemar
pusti, pokaže gerdo nehvaležnost do Boga,
ki nas pusti v soseskini družbi živeti, da
eden drug emu ljub ez njiv o pomagamo, učiti in
boljšali se, potrebni živež si pridobivati,
življenje si zfajševati, in nakorist biti eden
drugemu. — Tak človek je nehvaležen in
brez ljubezni do drugih ljudi, s kterih priza¬
devanjem in pomočjo je toliko prida, zlož-
nosti, veselja v svojem življenju zadobil.
Tak škoduje zadnjič sam sebi, in se nesreč¬
nega stori, ker se kakor nepriden in škod¬
ljiv ud ob dobro ime pripravi, in pomoči
drugih ljudi nevrednega stori; ne poma-
gaje tedaj k sreči domovine sam svojo
svečo podira. Tako se tak človek že
tukaj na zemlji Bogu in vsem dobrim lju¬
dem sopernega in šibe vrednega stori, in tam
v prihodnem življenju ga čaka ojstra sodba.

Da vse dolžnosti do deželnega oblast¬
nika, do gosposk in domovine spolnujrno,
nam je v četerti božji zapovedi zapovedano,
ktera se tako glasi: „Spoštuj očeta in mater,
da dolgo živiš, in se ti dobro godi na zemlji

193

Spolnu}mo tedaj vse dolžnosti do svojega
deželnega očeta in do g os gos k od njega
postavljenih radi, na tanko in vselej-, on je
namreč odBoga postavljen, da nas vlada in
varuje ; on skerbi z modrimi in dobrotnim''
navedbami, z neutrudnim prizadevanjem
za poducevanje in rejenje mladosti, za lepo
vedenje in božji strah, srečo vse deržave
in vseh podložnih postavili in ulerditi; on
ima za tega voljo veliko skerbi, dela in težav
prevzeti in prenesti.

Tudi. svojo domovino in z njo vred vse
jene prebioavce ljubimo kakor svoje brate,
bodimo si med seboj kakor dobri otroci enega
očeta, in pomagajmo pošteno iz vseh moči
k sreči vse domovine in vsakega prebivavca.
— Le tako zarnoremo Bogu, nebeškemu oče¬
tu, dopusti, kleri tudi vse ljudi ljubi, in nam
je ljubezen do bližnjega, kakor drugo veliko
zapoved vse postave, na tanko spolnovali
zapovedal.

3 ® eoo» -

Berilo za II. klas.

13

194

Djanski pregovori za mladost,

Z Bogom začni vsako delo,
In bo dober tek imelo.

Da dober si, in dobro st’riš,
Zato na svetu le živiš.

Če hočeš srečen biti,

Se moraš mlad učiti:

Že zdaj skerbi Bogu dopasti,
Od dne do dne v dobrem rasti.

Če nauk poslušaš,

Spolnit’ pa ne skušaš,

Si srečo kaziš;

Vse bode veselo,

Te rado imelo,

Če lepo živiš.

Če starše spoštuješ, in ljubiš Boga,
Je vse ti prijazno, te rado ima.

Obleka prave hvale vredna’

Ni draga, ampak snažna, čedna;

Ker snažnost je Čednost, mladino lepi,
Bogu in ljudem vsem jo priporoči.

195

S Časom svojim prav ravnaj,
Da ti žal ne bode kdaj.

Revežem pomagaj rad,
Ker je revež tud’ tvoj brat.

IIinavš’no sovraži,
In kar si, to kaži.

Iz nič si, človek, od Boga storjen,
Spoznati in ljubiti ga je tvoj namen.

O Bog, velika je oblast,
Neskončna je mogočnost tvoja,
Če tvojih del premisli Čast,
Stermi nad njimi duša moja.

Neskončno si dobrotljiv, Bog!
Po celem svetu krog in krog
Tvoj blagodar kraljuje;
Vesela giblje vsaka stvar,

In Čut’ ljubezni tvoje dar,

Ti hvalo vso daruje.

Bog pravičen si, Gospod,
Po delih povračuješ;
Hudobne tepeš ti povsod,
Pobožne pa daruješ.

Res je, kar ti, Bog, govoriš,
Modrost si zgol’ brez zmote;
Kdor v te zaupa, mu deliš
Obljubljene dobrote.

196

Kdor vedno misli na Boga,

Se jemu rad priporočuje;

Kdor z Bogom dela vse ravna,
V nesreči k njemu le zdihuje;
Kdor po zapov’dih prav živi,

Je svojim prodnikom podložen ;
Kdor dobro vselej rad stori,

Le on, le on je res pobožen.

Vsmiljen Bog rad prizanaša,
Grešniku rad odpusti,

Kter’ pokore ne odlaša,

In prederzno ne greši.

Omikana pamet, nedolžno serce,
Naj lepši zaklad je za leta mlade.

Mars’kter’ se v nesreči prepozno kesa’
Če svoje opravke brez glave ravna.

Pravičen in dober do vsakega bodi,
Po unanji dozdke nikogar ne sodi.

Kar dobrega svojemu bratu storiš,
Stokratno plačilo v nebesih dobiš.

Če hočeš sebi kdaj
In drugim k pridu biti,
Se moraš pridno zdaj
V mladosti dela učiti.

197

Nedolžnost in pridnost in dobre željč
Naj lepše veselje za dobro serce.

Postave so potrebne , hudobnike krote.
Postave nas ljubezni, pravičnosti učč;
Ko b’ vsak, kar boče, smel storiti,
Kdo nek’ bi mogel srečen biti!

Otrok, ki staršev ne spoštuje,
Jih draži, žali, zaničuje,
Popači svoje si serce
Hudobnejše od dne do dne,

Otrok, ki reveža ne žali,

Mu rad svoj košček pomoli,
Se pri ljudeh naj lepše hvali,
Obilno Bog ga obdari.

Če dobroto kdaj prejameš,
Skazi hvalo mu lepo;

S tem dobrotnika si vnameš,
Rad te še obdaril bo.

Bod trezen, zmeren vsaki dan,
Ta svet te bo otel:

Boš star in malokdaj bolan,

Še v starosti vesel.

Po postavah ne ravnati,
Žali to Boga, ljudi;
Kdor jih noče spolnovati,
On blago, prostost zgubi.

198

Skrivnosti svoje varno skrij
Človeku, ki nerad molči.

Nauka staršev zanič’vat’ ne smeš,
Ker si še malo skusil, malo veš.

Kdor težko dela, ga ne zaničuj,
Če reven je in nizek tudi;

Zavoljo pridnost’ vselej ga spoštuj,
In misli, da se za te trudi.

Bod’ zvest, pošteno imej serce,
Ti bodo upali ljudjč.

Škodoželjni nevošljivec
Svoje sreče je morivec ,

Takega povsod čerte,

Radi od njega beže.

O zdravi uki so,

K’jih starši otrokom dajo!
Ki jih spolnujejo ,

Življenje srečno imajo;
Neslušljiv mora pa
Velikokrat terpeti,

In glava termasta
V nadlogah koperneti.

— 199

Aauki modrosti in kreposti iz JgalO-
motiorl)! pregovorov.

Začetek modrosti je strah božji. Strah božji
pa studi vse, kar je hudega.

Spolnuj nauke svojega očeta, in bodi pokoren
poveljam svoje matere.

Modrost je boljša kakor zlato in srebro. Čemu
so bogastva hudobnemu, ker si modrosti in kreposti
ne more zanje kupiti.

Strah in svarjenje dasta modrost; otrok pa,
kterega prepustijo jegovi volji, bo sramota svojim
staršem.

Kdor se z dobrimi in modrimi ljudmi peča,
bo tudi dober in moder, prijatelj bedakov bo pa
jim enak.

Človek si prizadeva, Bog dodela. Človek
sklepa, Bog sklene.

Zaupaj v Boga iz celega serca; va-nj misli pri
vsakem delu, in ne zanašaj se sam na se; ogiblji se
vsega hudega, in spoštuj Gospoda.

Moj sin, če te grešniki vabijo, ne hodi za
njimi, ne pečaj se ž njimi, jih pota so hude in
spačene: kdor živ ogelj prime, ali se ne speče?

Spomin pobožnega ostane v Časti; ime hudob¬
neža pa sramotno zgine. Česar se hudobnik boji,
to ga bo doletelo; pravičnim pa se bo godilo
po njih željah.

Povsod so gospodove oči na dobre in na hu¬
dobne obernjene. Vsakemu bo povernjeno po njego¬
vih delih.

200

Nad sedmerimi rečmi se gospodu posebno
gnjusi: nad prevzetnostjo, nad lažmi, nad ubi¬
janjem, nad sercom, ktero kaj hudega hoče, nad hudimi
deli, nad krivimi pričami, nad tistim, kteri raz¬
penijo dela.

Kdor dobro s hudim vraČuje, od njegove hiše
ne bo nesreča nikoli odstopila.

Ti se ne smeš hvaliti, ampak drugi naj te
hvalijo.

Kdor svoje zmote prikriva, se jih tudi ne bo
znebil; kdor jih pa razodene, in se jih varuje, bo od-
pušenje zadobil.

Mladeneč svojih navad, tudi Če bo star, ne
bo pozabil. MJadi se navadi, stari dela.

Gospod! Daj mi, ne pamankanja, ne bogastva,
ampak le toliko, kolikor za življenje potrebujem,
da te v sreči ne pozabim, in v potrebi tujega
blaga ne poželim, in tebe ne razžalim.

Kdor rad postopa, bo pomankanje terpel. Le¬
nuh, pojdi k Čebeli, in glej, kako je pridna. Po
letu si živeža pripravlja in nabira, da ima po
zimi ob Čem živeti. Kdaj se boš iz svoje lenobe
zdramil? Le dremlji le, pa vedi, da bo potreba in
sila kakor z orožjem obdani konjenik nad te prišla.

Dobro ime je boljše kakor veliko bogastvo.

Ponižen odgovor zlomi jezo. Čemerna beseda
jo pa užge. Prepirljivec podpihuje zdražbo, po¬
nižni pa jo skuša pogladiti in zravnati.

Ne brani, če kdo ubogim dobro dela. Po¬
magaj raji sam, Če ti je moč. Ne reci; pojdi,
pa jutri pridi, potlej ti b«m pomagal, kar vendar

201

zdaj precej storiti zamoreš. Bog je reveža ravno
tako kakor bogatinca stvaril.

Ne veseli se nikoli sovražnikove nesreče, ker
je to Gospodu sopemo; daj mu raji jesti in piti,
če je lačen in žejen; tako mu boš živo oglje
na glavo nanašal, Gospod bo z dopadenjem vidil,
in ti povernil.

Kdor komu drugemu jamo koplje, lahko sam
v njo pade, in kamen, ki ga v koga drugega za-
zeneš, na te pade.

Kdor koga posvari, bo od poboljšanega večjo
hvalo prejel, kakor kdor se mu prilizuje.

Človeška prijaznost je golufiva, in lepota
zgine: božji strah pa prinese pravo hvalo.

Moj sin! ne pozabi vendar mojih naukov, in
ohrani moje zapovedi v svojem sercu, to ti bo dalo
dolgo življenje in mir, milost in dopadenje boš s
tem zadobil pri Bogu in ljudeh, sladko bo tvoje
spanje in prijeten tvoj pokoj: zakaj Bog ti stoji na
strani, in čuje nad tvojimi stopinjami.

202

Pravila za priljudnost.

Če smo priljudni in lepega vedenja ali
zaderžanja, nam bodo ljudje bolj nagnjeni.
Priljudnost tedaj se šteje med pripomočke,
si ljubezen in nagnjenost drugih ljudi zadobiti,
svojo čast in srečo povikšati.

Ohranite tedaj v spominu te nauke:

1. Berž ko vstanete iz postelje, seoblecite
čedno, pa ne vpričo drugih ljudi, če je
mogoče. Umijte si obraz in roke s hladno
vodo, in poravnajte lepo lase po glavi. Marsi-
kteri otroci, kadar se zjutraj oblačijo, morajo
dolgo šele svoje oblekeiskati; tega je kriva jih
nerodnost. Otroci! učite se reda, navadite
se ga zgodaj. Red je duša vseh opravil. Red
vam odverne trud in osramotenje. Ze v mla¬
dosti se morate reda navaditi, da bo časoma
kaj iz vas! —

Po redu večkrat se dobi,

Kar delo nam ne dodeli;

Zamuda pa sitnost in trud
Ti z redom odvrača se tud’.

2 OB

2. Poglejte, ali je vse oblačilo na vas
čedno, ali so škornji ali čevlji osnaženi, ali

i 'e perilo in drugo oblačilo snažno, in ali ni
:aj razterganega.

Kdor stergan in vmazan kam gre,
Povsod ga neradi terpe.

3. Perva misel pri vstajanju bodi k Bogu
obernjena. Zatoraj opravite precej, ko se oble¬
čete, prav priserčno in pobožno svojo ju-
ternjo molitev; zahvalite dobrotljivega Boga,
da je vas, vaše ljube stariše, brate in sestre po
noči vsega hudega varoval, in vam dal pokoj
in novo moč za delo, prosite ga, da naj vas ta
dan blagoslovi, in vam, vašim starišem
bratom in sestram vse potrebno dobro da.

4. Pojdite potlej k svojim staršem ali
k svojim rodbenikom in rednikom, pri kterih
živite, priklonite se jim prijazno, ali jim roke
poljubite, in jim po navadni šegi dof»ro jutro
vošite; potlej pojdite k svojim opravilom.

Od deržanja života.

1. Stoje deržite glavo na ravnost. Ne pa¬
čite si obraza, da bi oči ali usta na stran obra¬
čali i. t. d. Ne devajte no£ naskrižem.

2. Grede zmiraj enato stopajte, ne pa
zdaj na ozko, zdaj na široko; ne skakajte in
ne šepajte.

3. Sede ne devajte ne kolen, ne nog na¬
skrižem, pri miru jih imej te, in ne naslanjajte
herbta na stol. Ne opirajte ne glave na roko,
ne komolca na mizo. Na ravnost se deržite.

204

Pri mizi.

1. Po molitvi k jedi se še le potlej use¬
dite, ko so imenitnejši sedli.

2. Pustite naj pred imenitnejšim jedi jemati,
in še le potem pride versta do vas. Ravnajte
spodobno pri mizi z žlicami, vilicami in no-
žmi, in varujte, da si perta ali oblačila ne
pomažete..

3. Ne jejte prehitro in požrešno, ampak
žvečite jedi prav in zadosti.

4. Ne pihajte jedi nepriljudno, ampak
čakajte raji, da se uhladijo. Ne umažite rok,
in varujte se perstovpri jedi nespodobno rabiti.

5. Ne vstajajte brez potrebe od mize, in
zahvalite se po jedi svojim starišem prav pri-
serčno.

6. Po jedi molite pobožno, in zahvalite
dobrotljivega Boga, da vam je tako dobrotljivo
hrano dodelil.

V to var si ji.

1. Pozdravite slehernega prijazno, in od-
zdravljajte jim, kteri so vas pozdravili.

2. Ce pridete k znanim, vošite jim po
okolišimdi dobro jutro ali dober večer.

3- Če vas kdo imenitnih ali kteri vikši
sreča, odkrite se mu iz daleč, priklonite se
mu, postojte nekoliko, in še le potlej se po¬
krijte, ko bo nekoliko stopinj od vas.

— 205  —

4. Če li komu v hišo pridete, poter-
kajte na lahko na vrata, in počakajte malo,
preden spet poterkate, če vas niso že v per-
vič slišali. Potlej stopite natihoma odkriti
v stanico, in vrata tiho za seboj zaprite.
Priklonite se potem, zdaj povejte in odgo¬
vorite na kratko in razložno, kar imate
povedati in odgovoriti. Kadar naročilo opra¬
vite, priporočite se ponižno, in pojdite spo¬
dobno in spoštljivo.

5. Ne mahajte z rokami, kadar govorite.
Tudi ne zehajte; če pa le morate zehati,
ne odpirajte ust, da bi vsakteri vidil, ampak
zakrivajte usta z roko ali ruto.

6. Na očitnih krajih sam pri sebi smejati
se, peti, koga na glas klicati, v pse kaj me¬
tati, je nespodobno.

f. Cepa na tuj vert pridete, varujte se
brez dovoljenja rož ali sadja tergati, in po
gredah ali tratah skakati.

Še več pravil od priljudnosti bi se vam
tukaj lahko dalo. Pa glejte le, kako se lepo
zrejeni ljudje vedejo, in posnemajte jih.

-V ■ < ' i  ' *

Zarobljenca ljudje

Povsod nerad’ terpe. '

Velikim in majhinim bod’

Priljuden, pameten povsod.

Pametnost, priljudnost, dve reči,
Oblačilo, k’ vredno je časti;

206

Lepša otroka, zalša moža,
Blagor le jemu, kdor ga ima.

Kako se imate učenci vesti,
vedo šolske postave.


—®€>eo <=*=>©€►—•

vam po-

207

Pravila za zdravje.

Telesno zdravje je veliko vredno.

T Jt ravno dušnih dobrot so tudi take, ktere naše
telo in našo Časno srečo zadevajo. Med temi
je zdravje velike cene. Če ima bolnik tudi naj
zalše stanovanje, naj lepše verte, mizo polno naj
dražjih jedi, če ima se toliko premoženja, moči
in časti, ga ta obilnost, ta blešoba in visokost
vendar ne bo veselila. Vse bi rad dal, ko bi si
mogel le zdravje kupiti.

Bolnik ne more dolžnosti svojega stana spolno-
vati, po svojih delih in opravilih hoditi, vse mora
drugim ljudem prepustiti, kteri ne spolnujejo zmiraj
a pravo skerbjo in zvestobo Človeku zročenih del in
dolžnosti.

Kako srečen je pa zdrav Človek ! Vsaka jed se mu
prileže, sladko in mirno spi, vesel in pokrepčan
se zbudi, dobrovoljen in vesel gre na svoje delo, in
apolnuje svoje dolžnosti z lahkoto in veseljem, Bogu
in ljudem lahko služi, in dela brez vsega zaderž-
ka v zadobljenje svojega imenitnege večnega na¬
mena.

208

Pa vendar veliko ljudi le malokdaj misli, kolika
dobrota je zdravje; ne premislimo, kako lahko se
zdravje zapravi, huda bolezen dobi, ali celd živ¬
ljenje zgubi. O koliko nespametnih otrok se vgo-
nobi ali pohabi že v svoji pervi mladosti! Koliko
si jih poškoduje po nemarnosti, prešernosti in nepo-
koršini zdravo telo, koliko jih mora celd
pred časom umreti, ker opominjevanja in svarjenja
svojih staršev in učenikov niso poslušali! Ali se
ne store taki ljudje tudi Bogu sopernih in šibe vred¬
nih, ki nam je to drago dobroto, zdravje, dal, da
ga skerbno varujmo in hranimo, da zamoremo svoje
dolžnosti na tanko spolnovati, sebi in svojemu bliž¬
njemu veliko dobrega storiti?

(Je hočete svoje življenje iu zdravje ohra¬
niti , si morate med drugimi te pravila za zmirom
v spomin vtisniti in na tanko se po njih ravnati.

1. Bodite zmerni in trezni v jedi in pijači; s
preobilnostjo v jedi in pijači si človek zdravje
konča, si nakoplje marsiktero bolezen in velikrat
prenaglo smert. Zmeren in trezen je pa tisti, kteri
le toliko je in pije, kolikor mu je treba, da svojo
lakoto in žejo prežene. Kdor več sne, kakor
mu je treba k ohranjenju svoje moči, ali kdor
iz sladkosnednosti mnogoterih in škodljivih jedi
zaužije, zboli in oslabi, in se stori nepripravnega
za svoje dela in dolžnosti. ()n greši, ker božjega
dara ne čisla, in ker se nepripravnega dela, veliko
dobrega med drugimi ljudmi delati in svoje dolž¬
nosti na tanko spolnovati. Kdor hoče dolgo ži¬
veti in zdrav biti, ne sme nikoli nezmerno jesti,

209

mora le takrat jesti in piti, kadar je lačen in žejen.
Jed, ktero Človek zavžije, kadar ni lačen, dela
jegovemu životu slabost namesto moči, in mu
vzame radost in veselje do del in opravil.

2. Bodite snažni v jedi, obleki in stanovanju.
Če si Človek obraza in rok ne umije vsak dan, in
večkrat tudi nog: se potne luknjice ali potivnice
po naši koži tako zamažejo in zamašijo, da sopa-
rica ne more skozi je, od tod tedaj mnogotere
bolezni izhajajo, kakor: izpustki ali kraste po ži¬
votu ali glavi, oskrumbe i, t. d.

Bodi snažen v perilu in obleki. Če perilo
in obleko večkrat preoblečeš, se život ložje poti,
in koža Čistejša ostaja, kar veliko bolezni odverne.
Če te dež zmoči, berž zmenjaj mokro obleko
s suho, da ti mokrota v život ne zleze in zdravju
ne škoduje. Snažnost zdravje hrani.

Skerbi za Čisto sapo v stanovavnici, odpri okna
vsak dan. Pometi vsak dan iz stanice nesnago, in
odpri vrata in okna, da se prah izkadi. Kako ko¬
ristna je čista sapa našemu zdravju, se naj bolj
čuti, kadar se v stanovavnico stopi , ktera je
bila dolgo zaperta, ali kjer je prebivanje veliko ljudi
sapo spridilo. Težava in britkost nas prevzamete
v taki stanovavnici. Kako lahko pa sopemo, ko iz
take stanovavnice v prosto sapo pridemo !

3. Ravnaj se po natančnem redu v jedi in pijači,
delu in počivanju, spanju in Čutju. Tisti ne ostane
zdrav, kteri v jedi in pijači nima reda, dans pre¬
več, jutri premalo jč; zdaj postopa, zdaj se žene
Čez svojo moč; zdaj preveč, zdaj premalo spi,

Berilo za H. klas. 14

— 210  —

in se sploh v vseh svojih delih in opravilih po no¬
benem redu ne ravna.

Zmerno, trezno jej in pij,

Snažen bodi v vsaki reči,

Cuj u pravi Čas in spi;

Terdno zdravje bo ti k sreči,

4. Bodite previdni, in varujte se vsega, kar bi
utegnilo vaše življenje in zdravje v nevarnost
pripraviti. Koliko ljudi in koliko otrok se je z
neprevidnostjo v bolezen, in velikrat v zgodnjo
smert pripravilo! Ne pijte nikdar, ako ste vroči;
sicer si pijete smert. Ne pijte nikoli precej na vroče,
tudi ne na tolste jedi. Ne pijte vpijanljivih pijač.
Otrokom so take pijače zlo škodljive. Posebno
je žganje ljudem pravi strup; ker izpriduje vlage,
slabi čutnice, razdene zdravje, in je že mursiktere
ljudi ob hišo in premoženje, in pred časom v
grob spravilo. Naj boljša pijača je hladna čista
voda.

Ne požirajte jedi požrešno in prenaglo. Va¬
rujte se nezrelega sadja, marsiktera huda bolezen se
dobi od njega. Ne jejte jagod ali zelenjav, kterih
ne poznate, ker so nektere strupene med njimi.

V spmladi in v jeseni, ko so gorki dnevi in
hladne noči, se varujte, da se zjutraj ali zvečer
ne prehladite; po npči ne pušajte odpertih
oken, ker vam ponočna sapa lahko prehlajo in
bolezen napravi.

Po zimi ne hodite iz mraza precej k peči,
in ne bodite nikoli predolgo pri nji ali preblizo

211

je. Velika vročina od peči je vselej nezdrava;
dela, da glava boli, in napravlja še marsiktere druge
bolezni.

Ne omahujte nemarno z nožem ali vilicami,
utegnili bi sebe ali koga drugega raniti ali celo oko
iztakniti. Ne dotikajte se strelnega orožja. Koliko
otrok je že s tem sebe ali druge poškodovalo, ali
celo umorilo.

Ne bodite nikjer na visoko, od kodar bi pasti
utegnili. Ne hodite v nepoznano vodo. Ne hodite
k nobenemu konju preblizo, še manj se smete kte-
rega pritakniti; marsikterega otroka je že konj
pokveČil, ali celd ubil. Varujte se, da ne pri¬
dete derečemu vozu preblizo, da vas ne povozi*

Ne kazite si zob s sladkarijami, tudi ne pre-
grizujte niti, ne grizite orehov ali drugih terdih reči.
Usta si pridno izmivajte.

Ne slabite si oči. Ne glejte dolgo v solnce, varujte
se, da vam škodljivi prah v oči ne pride; ne delajte
brez luči, kadar se noč bliža, in se zmrači. Ce
vam kaj v oči pride, ne mencajte jih, ampak sku¬
šajte tisto reč zlahkoma iž njih spraviti.

5. Posebno se varujte strasti; niso le samo pre¬
grešne, ker so svetim božjim zapovedim nasproti;
ampak so tudi zlo nevarne sovražnice zdravju in
življenju.

Varujte se sovraštva, ker po njem kerv kipi,
nepokoj nastane, slast do jedi mine, pa bledost in
medlost nastopi. Nevošljivost požre naj boljšo
moč življenja, vzame spanje, in je enaka kostnemu
raku. Jeza napravi tres in včasi smertne bolezni;

212

dela životu slabost, in ga konča. Marsikteri je
straha umeri, ali je pa zavoljo vedne skerbi, straha,
žalosti in gnjeva svoje zdravje zapravil, in si bole¬
havo življenje nakopal. Pa tudi nezmerno naglo
veselje zamore omedlevico ali naglo smert nagnati.

Naj se tedaj človek že v mladosti navadi
svoje želje in slasti premagovati, pohleven in pri-
prost biti; Če je pa vendar človeka jeza ali kaj
drugega takega znotranjega hudo prijelo, naj gre
pod milo nebo, in naj se rajši v kaj drugega zamisli, naj
popred ne jč in pije, preden se ni popolnoma
umiril.

6. Posebno dober pripomoček zdravje ohra¬
niti je delo. Z delom se ohrani in pomnoži telesna
moč. Navadite se tedaj delavni biti. Le varovati
se morate, pretežke reči nositi, ali prehude te¬
lesne vade se lotiti. Plesaje, tekaje in skakaje si
je že marsikteri otrok neozdravno bolezen in
smert nakopal. Po velikem gibanju ali trudu se ne
podajajte na enkrat k pokoju, ampak le po¬
časi. Ne sedite v šoli sključeni, ampak na rav¬
nost, da se persi ne vtisnejo, in otok kervi ne
ustavlja.

Naj boljši počitek po trudu in delu je spanje,
pa le nikar ne spite predolgo; po sedem ali osem ur
je zadosti, da se naš život v spanju počije in okrepča.
Ne spite v debelih pernatih posteljah, ne z rokami
pod glavo podloženimi, ne s sključenim životom. Na¬
vadite se zvečer krnalo k počitku hoditi, zjutraj
pa zgodaj vstajati. Zgodna danica pridnim zlatica.

213

7. Pred nekoliko leti so še v marsikterih vaseh
otročje koze razsajale, in veliko otrok pomorile
al pokvečile. Iznajšli so pa prav lahko, vso ne¬
škodljivo in gotovo pomoč, s ktero se Človek
naleznosti morljivih otročjih koz lahko za vselej
obvaruje. To prav zdravo pomoč je pred nekoliko leti
neki zdravnik na Angličanskem na znanje dal. Spoznal
je namreč, da tisti ljudje, kteri so kravje koze
prestali, navadnih otročjih koz niso dobili. Tedaj
so priporočevali otrokom kravje koze sploh sta¬
viti, in jih potem hujših navadnih koz obvarovati,
in zato so tudi naš deželni oče ukazali, da naj
vsem otrokom kantonski zdravniki nalaš zato po¬
stavljeni kravje koze stavijo, Od tega časa so
ondot, kodar se to dobrotljivo povelje na tanko in
sploh spolnuje, koze jenjale razsajati, ktere so pred
tako strašno davile. Če bodo več let zaporedoma
sploh to pomoč rabili, ne bo nihče več v nevar¬
nost prišel, da bi ga koze ob življenje ali
ob vid in zdravje pripravile. Koliko jezer otrok
in odrašenih je bilo do zdaj že s to pomočjo kužne
bolezni obvarvanih, popačenja, sleposti, bolehav-
nosti in drugih težav rešenih in ždravih ohranjenih!

In to pomoč je prav lahko imeti. Povsod je
zdravnikov, kteri znajo koze staviti. Kozostava ni
boleča ali nevarna. Otroku se na roki z bučko
ali iglo koža malo vprasne, nekoliko sokrovice od
koz v njo dene, in varje, da se prehitro ne obriše,
ker se mora s kervjo zmešati, čez ene dni
dobi otrok pa vprasnjenih rokah kake mehurčke,

214

ki se v 10 ali 11 dneh popolnoma napne, okrog
in okrog rudeČe, kteri pa celo nobene bolečine
ne delajo. K večjemu dobi otrok lahko, komaj
občutno merzlico na kratek čas, tako da otroci
večji del zvunaj postelje vstajajo, lahko jedo, pijo
in spe kakor o zdravju.

Kako bi se mogli pred Bogom izgovoriti, ko
zdaj , ko nam je Bog tako dobro pomoč zoper koze
dal, iz lenobe ali svojoglavnosti te pomoči ne
bi iskali in ne rabili, in se raji kozam moriti dali,
ali če bi tudi le vid zgubili, ali si bolehavnost in
druge nadloge navlekli? To bi bila tepenja vredna
nehvaležnost za božjo dobroto!


215

Mazalo«

Stran

r

Šolske postave za ljudske šole ... 1

Povesti iz svetega pisma stare zaveze . . 10

Nekaj znanosti od zemlje, na kteri živimo 146
Dolžnosti podložnih do svojega deželnega
oblastnika, do gosposke od njega posta¬
vljene iu do rojstne dežele . . . 180

Djanski pregovori za mladost . . . 194

Pravila ali regelce za priljudnost . . . 202

Pravila za zdravje ...... 207

Natisnil Grund.