eso eso eso eso eso <2 eso eso eso eso eso PIZZERUA »CIGLER Soitani Tel.: 063/882-286 velenje, 13. decembra 1990 številka 48, cena 12 dinarjev ČIGAVA BODO STANOVANJA? V stanovanjskem gospodarstvu se vedno kaj zapleta. Sedaj je glavna dilema, čigava bodo družbena stanovanja. STRAN 3 SE V ESU -ZAPLETA? Sliši se, da se je firma ESO spet znašla v težavah. Kako pa o tem razmišlja direktor firme? STRAN 4 OSMA ZAPOREDNA ZMAGA V soboto bo v Slovenj Gradcu slovenski derbi. Bodo domači zaustavili odlične Velenjčane? STRAN 10 MIKLAVŽ V VELENJU IN ŠOŠTANJU — Mesec december je najbolj vesel inesec v letu, sploh je letošnji tak za otroke. Najprej je za njihovo razpoloženje »poskrbel« Miklavž, v prihodnjih dneh jih pa tam, kjer ta ni hodil s polnim košem, čaka dedek Mraz. S čim jih bo obdaril, bodo videli sami. Mi pa vemo, da je Miklavž pridne obdaril z bom-bončki, sploh, če so dokazali, da znajo še moliti. Zamisel dobiva podobo Boste silvestrovali na Titovem trgu? Letos bomo imeli Velenjčani priložnost, da sil-vesterski večer preživimo čisto drugače, kot smo bili vajeni doslej. Kulturni center Ivana Napotnika se z Inama . Ttlsfontkl nakup ^ vNarnll 853-500 gostinci dogovarja o silvestrovanju na prostem, na Titovem trgu. Glavna nosilca gostinske ponudbe bi naj bila hotel Paka in Delavski klub, gotovo pa ne bosta edina. Od 21. ure naprej, ko naj bi se silvestrovanje pričelo, se bo na Titovem trgu zvrstila vrsta prireditev, času in razpoloženju primernih. Sodelovale bodo glasbene in gledališke skupine, vmes bo kaj tipično novoletnega, od 1. slovenski festival zabavne glasbe Velenje '90 14. decembra ob 20. uri — Rdeča dvorana NASTOPILI BODO: Moulen Rouge, Avtomobili, Pop design, Nina Božič, Coctail, Cafe, Big Bend, Veronique, Don Antoni Bend, Tom — Chateau, Čuki, California, Tanja, Caserman, 12. nasprotje, Edvin Fliser, Anita Zore. GOST VEČERA: Septetcorone in Haidi Korošec. PROGRAM BOSTA POVEZOVALA Miša Molk in Sašo Hribar. V nedeljo, 23. decembra, bo plebiscit kolednic, voščil po željah, za polnoč pa pripravljajo svečan vstop v leto 1991 z ognjemetom, Straussovo glasbo in zvonenjem v bližnjih cerkvenih zvonikih. Koliko bodo uspeli z idejo navdušiti Velenjčane bomo videli. Vsekakor pa jih ni malo, ki bodo letošnjo najdaljšo noč preživljali doma in bodo z veseljem, če ne za ves večer, pa za kakšno urico, odšli na Titov trg. (mkp) MHHHMHMH Prihodnja nedelja, 23. decembra, bo za Slovence pomemben dan. Na plebiscitu se bomo odločali o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije. V občini Velenje bomo imeli volišča povsod tam, kjer so bila ob zadnjih volitvah, plebiscita pa se lahko udeležijo vsi občani, ki so dopolnili 18 let in imajo stalno prebivališče v velenjski občini. RAZGLAS DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, dne 23. decembra 1990 Glasovali bomo o vprašanju: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA? NE DA Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen: 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo — Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 2. Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave. 3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava, vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE I I I I I I Bliža se čas odločilne preizkušnje. Stojimo pred izpolnitvijo želja, ki so jih gojili Trubar, Prešeren, Cankar in vsi drugi znani pa tudi pozabljeni domoljubi. \aj se izpolni-> upi vseh slovenskih upornikom od puntarskih kmeto\ pa do borca zadnje vojne. Bodimo tudi mi njihovi * red ni nasledniki. Pozabimo vsaj /a nekaj časa medsebojna prerekanj:! in postanimo složni. Pozabimo na dvome, na yirah in na nepomembne malenkosti. Dovolj časa bo Še za to. Delaj/no za to. da bo plebiscit uspel. Prepričujmo omahljive in preganjajmo malodu-šjc. ' Združimo se > tem in amo » tem: vse politični stranke, gibanja, dobro misleči posameznik i, dekmù. kmetje, izobraženci in duhovniki. Bodimo vsaj nekaj časa samo Slovenci. 'ATK Vi Z\T/ t Velenje I sLOVENSKA DIM I I I I L Slovenska demokratična zveza prireja 17. 12. ob 17. uri v skupščinski dvorani predavanje z naslovom: Zunanjepolitični in ekonomski vidiki slovenske neodvisnosti. Govorila bosta dr. Dimitrij Rupel in mag. Igor Omerza, predsednik in podpredsednik SDZ. Po predavanju bo redni letni občni zbor občinskega zbora SDZ Velenje. Vljudno vabljeni Vabimo vas na W NOVOLETNI POULIČNI SEJEM V VELENJU . «s, dO , 9. oA «ve» " 90 Turistično društvo Velenje 1 Novice M w Sindikat proti omejevanju pravic brezposelnih (mpk) V sekretariatu za delo bodo morali še enkrat temeljito pretresti osnutek zakona o zaposlovanju, zavarovnaju in drugih pravicah delavcev za čas brezposelnosti. Ta ni šel >skozi< prejšnji teden v republiški skupščini, nanj pa so imeli vrsto pripomb tudi v sindikatih. V skupnih stališčih in predlogih, ki so jih izoblikovali v Svobodnih sindikatih, Konfederaciji novih sindikatov in Neodvisnih sindikatih Slovenije. Med drugim so se zavzeli za sprejem zakona po rednem in ne skrajšanem postopku, predvsem pa menili, da v sindikatih ne morejo pristati na tak poseg in omejevanje pravic delavcev za čas bresposelnosti, kot je bil predviden v osnutku. Klub veteranov SDP (jp) Mozirje — Med oblike dela stranke demokratične prenove občine Mozirje sodijo tudi redna srečanja starejših članov te stranke, klub veteranov jim pravijo. Tako so pred dnevi gostili tajnika SDP Slovenije Francija Pivca, ki je številnim udeležencem spregovoril o osnutku nove slovenske ustave, o pripravah na plebiscit in o drugih aktualnih zadevah. Gasilska ekskurzija v jamo (lo) Občinska gasilska zveza Velenje pripravlja ob koncu leta vedno strokovne ekskurzije. Tokrat so si ogledali jamska delovišča v jami Preloge. Spet »sindikalno« silvestrovanje Približuje se novo leto in na najdaljšo noč se je treba primerno pripraviti. Svet in skupščina krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ob kopici drugih nalog razmišljata tudi o tem. Ker so pač časi takšni kot so, sta se odločila, da bosta tudi letos v dvorani šmarškega kulturnega doma pripravila »sindikalno« silvestrovanje — torej na čakanje novega leta ob svoji hrani in pijači. Organizatorja obljubljata veliko zabave in dobre volje, za to bosta poskrbela z družabnimi igrami in priznanim ansamblom. Prireditev so finančno podrli Era, Liberalno demokratska stranka in Naš čas, vstopnice po 70 din pa so že v predprodaji v šmarški trafiki. Onesnaženost zraka V tednu od 3. 12. do 9. 12. 1990 so bile izmerjene naslednje 24-urne koncentracije SO2 in maximalne 1/2-urne koncentracije SOi v zraku : AM P 3. 12. 4. 12. 5. 12. 6. 12. 7. 12. 8. 12. 9. 12. Šoštanj 1 0,02 2 0,04 0,00 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 Topolšica 1 0,05 2 0,14 0,09 0,24 0,05 0,15 0,02 0,07 0,03 0,08 0,02 0,10 0,00 0,00 Veliki vrh 1 - 2 - 0,16 0,58 0,27 0,69 0,44 1,02 0,24 0,86 0,13 0,71 0,13 1,22 Zavodnje 1 0,03 2 0,16 0,15 0,79 0,10 0,46 0,01 0,03 0,03 0,21 0,07 0,20 0,17 0,55 Velenje 1 0,02 2 0,05 0,03 0,07 0,03 0,10 0,01 0,02 0,01 0,02 0,04 0,12 0,02 0,04 Graška gora 1 0,02 2 0,04 0,01 0,04 0,09 0,79 0,01 0,03 0,01 0,06 0,05 0,19 0,03 0,16 1) povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/ m1) 2) maximalna 1/2-urna koncentracija SOz v zraku v dnevu (v mg/m1) Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da laliko prijavijo morebitne okvare nepor-sredno na telefonsko Številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Emona ekspres Popoldanska obrt f 1 I C5 > O « = >1/) C 1 E > Ko slovenski minister zu informiranje Stane Stanič ne počenja kaj pametnejšega, potem se dobiva v ozkem krogu zaupnih sobojevnikov, kjer kujejo propagandno strategijo za uspeh plebiscita. Temu ne bi mogel nihče oporekati in tudi ne bi, če vsa stvar ne bi prišla na dan in se zdaj tudi nekaterim iz Demosa zdi, daje bil prejšnji režim v teh zadevah bolj spreten. Namreč, vsaj toliko, da nihče iz agitpropovske druščine nikdar ni nobenega »odloka« namenjenega novinarjem, podpisal. Kaj šele objavil. Koje Delov komentator Boris Jež v čudnem psihičnem stanju poslal nekaterim medijem pisemce, v katerem jih uči, kako naj manipulirajo s Slovenci, da bi bil uspeh plebiscita zagotovljen, je gospod Milan Meden, Dnevnikov glavni urednik, vso stvar zlobno objavil. Resda tega ni počenjal takrat, ko so mu še na cekaju prali glavo in ga učili, kako se ureja pošten socialistični časopis, zdaj pa lahko nedvomo slavi zmago! Uspelo mu je namreč dokazati vsaj to, da ni pomembno, kdo vlada, ampak kako vlada. Če bi namreč novinarji pred zmago slovenske spomladanske revolucije od bivšega režima prejeli kaj podobnega, bi bil vik in krik in bi letelo perje in bi vsi hiteli zatrjevati, da je to napad na svobodo javne besede in podobne parole. Trenutno je ves škandal minil brez kakšnega straho-vitejšega upora novinarjev, kar je tudi razumljivo, glede na to, da jč mladostni li-der kmečke zveze Marjan Podobnik za vsak primer s parlamentarnega podija napadel radijski komentar in njegovega avtorja in zahteval, da ustrezno ukrepa pristojen sekretariat. Koga je imel v mislih, še sam bog ne ve, lahko da tudi policijo. V teh čudnih časih se namreč nič ne ve; zlasti to ne, kdo bo koga, kdaj in zakaj. Gospod Podobnik bi zagotovo bil odličen minister za informiranje — zato, ker vedno vse najbolje ve, ker je dobro obveščen in ker zna tudi odločno ukrepati. Tega za ministra Staniča, ki je nekam cagav, že ne bi mogli trditi. Pri vsej tej aferici je najbolj hecno to, da je omenjeno pismo z navodili napadel tudi sam direktor in glavni urednik radia Slovenije Boris Dolničar, ki meni, da je to bolj kot ne boljševistično dejanje. Mislil sem že, da se je človek demokratizi-ral, če ga ne bi izdal že omenjeni minister Stanič, ko je javno povedal, da je ozki plebiscitno-informati-vni štab sestavljal tudi gospod Dolničar, ampak je pozabil, da je bil tudi poleg. Kar je razumljivo, kajti v naravi človeka je, da v boju med njegovim spominom in ponosom zmaguje ponos. To je rekel Nietsche, da me ne bi kdo za besedo držal in vlačil po sodiščih. Omenjeni gospod pa je na srečo že mrtev, drugače bi se mu pri nas slabo godilo ... S podobno popoldansko obrtjo se v Kranju ukvarja poslanec, kranjski župan in obrtnik Vitomir Gros. Z metodo blagega zasliševanja in zastraševanja je direktorja lokalnega radia spravil do živčnega zloma in človek je podpisal svoj lastni odstop. Potem je pa ves skrušen vse skupaj javno povedal. Direktor namreč. Medtem pa ima ljubljanska oblast hujše probleme. Lotila se je namreč pomembnega opravila — da do konca tega leta spremeni imena nekaterih ulic in cest. Za to jako pomembno akcijo bo po približnih izračunih treba plačati nekaj novih milijard. Zlobneži upajo, da bo sedanja mestna vlada na oblasti vsaj trideset let. Kajti, če bo prej padla, bodo prišli novi, ki bodo spet hoteli spreminjati imena naselij, ulic, trgov in cest. V kolikor vsega tega že prej ne bo »spremenil« razjarjeni Proletariat, ki ga je čedalje več na cestah in vs.e manj v propadlih tovarnah. I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I Vsi zeleni ZELENI VELENJA smo dosegli, da je na zadnjem zasedanju SO Velenje obravnava ekološke sanacije v DO TEŠ pristala na prvem mestu. Na sestanku 10 Zelenih Velenja in poslanskega kluba, ki smo ga imeli 2. 12. 1990 v Topolšici, smo ugotovili, da je ta obravnava v predlogu dnevnega reda sej zborov SO po nepotrebnem padla na 8. mesto. Mi seveda nismo raziskovali, kaj (ali kdo?) je narekoval takšno »zapostavljanje« obravnave sanacije v DO TEŠ, bili pa smo izjemno zadovoljni, da nam je vodstvo skupščine tokrat prisluhnilo. Potek doga- janja nam je dokazal, da smo ravnali p^av. Po nekajurni razpravi je bilo sprejetih cela vrsta sklepov, po naši oceni najbolj konkretnih, odkar se sanacija DO TEŠ vrsto let ciklično pojavlja na dnevnih redih SO Velenje. Med pomembnejše parlamentarne uspehe pa bomo ZELENI gotovo zapisali dejstvo, da je SO Velenje na našo zadnjo pobudo vendarle spravila pod streho znameniti sklep, ki so ga lani pomladi (1989!) predložili v sprejem krajani KS Zavodnje, ki so se na referendumu odločili, da mora TEŠ po letu 1993 pričeti z nižanjem emisije SO2 za 90 %, tudi če zaradi kakršnihkoli vzrokov sanacija ne bi bila zaključena. Tako so se predvolilne obljube in deklarativnost večine velenjskih delegatov spremenile v dejanja. Iz teh sklepov po logiki namreč izhajata le dve stvari: Ali bo ekološka sanacija v DO TEŠ uspešno zaključena v letu 1993, ali pa bomo tega leta soočeni z zniževanjem proizvodnje el. energije v Šaleški dolini. Bojimo se, da bomo pomladi postavljeni pred ponovno spoznanje, da tretje alternative ni! Gozdovi pač ne vedo za naše obljube in se tiho sušijo! Zato danes ni več važno dokazovati, kdo da je bil prvi ekolog v Šaleški doli- Temeljna gozdna listina ni in kaj vse da so nekateri že govorili, ko ZELENIH še nikjer ni bilo. Nam, ZELENIM, je zelo žal, da zaradi enopartijskega sistema niso imeli uspehov, hkrati pa st želimo in verjamemo, da bodo v svojih zelenih stališčih ostali neomajni tudi, če se bo izkazalo, da nam bo republika obrnila hrbet in ne bo priskrbela dovolj sredstev za sanacijo TEŠ. ZELENI upamo, da bomo tudi konec leta 1993 tako složni, kot smo bili 4. 12. 1990 v velenjskem parlamentu in v imenu socialnega miru in enakosti v revščini, ne bomo obsodili Šaleško dolino na smrt! Ostanite še naprej zeleni! Peter Rezman ?! ■hMriHI ZELENI SLOVENIJE podpirajo Zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije in njihovo TEMELJNO GOZDNO LISTINO. ZELENI SLOVENIJE se zavzemamo za ustanovitev REPUBLIŠKE UPRAVE ZA GOZDOVE, NARODNE PARKE IN KRAJINO v okviru ministrstva za okolje. To bi bil eden večjih garantov, da v obdobju, pred katerim smo, nobenega »lastnika« ne bi preveč zaskomina-la želja po enormnem izkoriščanju gozdnega bogastva in se zdaj ne bi, ko je gozd zaradi onesnaženega ozračja najbolj potreben nege, tega bolnika neusmiljeno lotili še s sekiro in žago! ZELENI VElENJa izkoriščamo ta prostor in tako posredujemo prebivalcem Šaleške doline Temeljno gozdno listino, ki jo je 23. novembra 1990 sprejel ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije. 1. Ekološko bistvo naravnega gozda" 1 ' ' '«•'■• Gozd je dinamična življenjska skupnost, za katero je značilno veliko bogastvo rastlinskih in živalskih vrst ter odnosov med njimi. Je zapleten sistem medsebojnih povezav med živo in neživo naravo, v katerem ima vsak člen svojo pomembno in ne-pogrešlivo vlogo pri delovanju, celotnega ekosistema. S svojimi časovnimi, prostorskimi in ekološkimi razsežnostmi imajo gozdovi na Zemlji izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju okolja. Zato sta obstoj in ogroženost > življenja na Zemlji povezana z obstojem in ogroženostjo gozdov. 2. Gozd kot naravna dobrina Kot mnogonamenska dobrina je gozd vir nematerialnega in materialnega blagostanja za skupnost in posameznika. Zaradi svoje narave je gozd obnovljiv a ranljiv; ravnanje z gozdom vse bolj predstavlja uravnoteženo skrb za materialno, ekološko in duhovno blaginjo, ki izvira iz gozda. 3. Ogroženost gozda Trajni obstoj gozda in njegovo ekološko bistvo ogrožajo številni človekovi rušilni vplivi, ki jim ni videti konca. Izvirajo iz neusklajenih kratkoročnih interesov posameznih dejavnosti z dolgoročnim interesom skupnosti. 4. Gozd naša skupna dobrina Gornja spoznanja kažejo, da — je gozd nepogrešljiva sestavina kakovosti okolja in bivanja, — mnogonamenskost in trajnost gozda presegata kratkoročne gospodarske učinke, interes lastnika in interes ene generacije. Zato želimo sonaraven, mnogonamenski in trajen gozd, s katerim bomo trajno ravnali tako, da bodo enakovredno upoštevani interesi gozda, skupnosti in lastnika. Tak gozd in ravnanje- z njim bo dokaz naše ekološke osveščenosti in etike. H nju je Sefik Jusiipovfč že feta 1934 začel graditi prizidek k hiši. Gradnjo je inšpektor po zgrajeni prvi plošči prepovedal in uvedel postopek, saj si investitor ni pridobi! potrebnih dovoljenj. Te gradnje tudi nikakor si bilo mogoče legalizirati, a postopek je na sodišču kar dolgo tekel. V začetka lanskega leta pa je imel inšpektor v roki pravnomočen sklep ; Črno gradnjo je treba distrattiti. Pa ni Slo tako enostavno, saj inšpektor investitorja, ki je že dalj časa v tujini, ni našel in tako tudi ni imet jamstva, da bo ta pokril stroške izvršbe. O tem problema so govorili člani nove vlade in menili, da je treba črno gradnjo nemudoma odstraniti, s stroški, ki bodo nastali pa »obremeniti« parcelo sa kateri ta stoji; ' ; h * < + .<* « » «■•*»» "Zasedanje zborov občinske skupščine" Ni poti brez ekološke sanacije TEŠ Kadar so na dnevnem redu seje občinskega parlamenta ekološka vprašanja je v delegatskih klopeh nadvse živahno. Tudi tokratna skupščina, v torek prejšnji teden, ni bila nobena izjema. Obravnava poročila o ekološki sanaciji v šoštanjskih termoelektrarnah je občinske poslance >zaposlila< kar za skoraj štiri ure, preostalih 12 točk pa je komajda omembe vredno. Zadeva je prišla na dnevni red tokratnega zasedanja občinskega parlamenta zaradi znanih zapletov okrog sanacije Teša (pomaknila naj bi se namreč do leta 2000). Kljub vsemu pa je predloženo gradivo »doživelo kopico pripomb. Tako so nekateri poslanci menili, daje nepopolno, da mu manjka analiza kaj je bilo doslej narejenega, kaj ne in zaradi kakšnih vzrokov. Manjkala naj bi še nekatera stališča, tudi beseda stroke. Dejstvo, da ekološka sanacija šoštanjskih termoelektrarn ne poteka po zastavljenih rokih res kaže na to, da sta platno in škarje v Ljubljani. Po drugi strani pa tudi, kot menijo nekateri na še vedno ne pravo oziroma ne dovolj močno voljo po doslednem uresničevanju že ničkoliko sprejetih sklepov pri izvajalcih. In marsikdo je torkovo razpravo o poročilu o ekološki sanaciji Teša in ob koncu oblikovane sklepe, stališča in pobude tudi razumel kot vnovično izrekanje že pred leti izraženih zahtev oziroma kot zavarovanje že dogovorjenega. Najbrž je odveč poudarjati, da so se poslanci občinskega parlamenta na zasedanju prejšnji teden znova zavzeli za dosledno ekološko sanacijo, za takšno, ki jo je sprejela že skupščina v prejšnji sestavi, in ki je zapisana v občinskem ekološkem sanacijskem programu. Prav nič seveda ne preseneča odločna zavrnitev predvidenega republiškega podaljšanja ekološke sanacije šo-štanjskega elektroenergetskega kolektiva do leta 2000, niti niso pristali na prijaznejšo varianto republiškega sekretariata za energetiko, po kateri do leta 1995 ne pride v poštev gradnja odžveplevalne naprave na petem bloku. Po večurni razpravi je predsedstvo skupščine občine — ni kazalo namreč, da bo parlament sam lahko izoblikoval sklepe in stališča — strnilo zahteve poslancev, poleg že omenjenega vztrajanja na doslednem uresničevanju sklepov skupščine občine prejšnjega sklica, še z zahtevo za ratificiranje sklepa o zmanjšanju skupne emisije dimnih plinov iz Teš. Namreč, če do konca leta 92 ne bo uresničena zahteva iz odločbe republiškega sanitarnega inšpektorja in sklepov vseh treh zborov občinske skupščine iz leta 1987 o zmanjšanju skupne emisije žveplovega dioksida za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1980, bodo morale šoštanjske termoelektrarne 1. januarja 1993 takoj, nepreklicno in trajno do izgradnje ustreznih čistilnih naprav, zmanjšati proizvodnjo. V kolikor republiški organi ne bodo upoštevali sklepov velenjske skupščine o sanaciji Teš, bomo občani Šaleške doline z vsemi sredstvi preprečili nadaljnjo proizvodnjo električne energije v do- lini. Na morebitno odklonilno stališče vlade se morata tako šoštanjske termoelektrarne kot Rudnik lignita Velenje pripraviti pravočasno, in sicer predlogi razreševanja prezaposlenosti, do katere bo zagotovo ob bistveno manjši proizvodnji prišlo. Od republiškega izvršnega sveta so poslanci občinskega parlamenta zahtevali vključitev sredstev za ekološko sanacijo v proračun republike Slovenije za leto 1991. Ob tem so mu naložili še takojšnje izoblikovanje strategije nadaljnjega razvoja elektroenergetike, saj je ta pogoj za nadaljnje družbeno planiranje razvoja občine Velenje. Na njegov naslov pa so med dru- gim naslovili še pobudo o takojšnji spremembi zakona o zagotavljanju denarja za varstvo okolja. Predlagali so namreč, da bi obveznost uporabnikov električne energije namesto sedanjih 4 pare za kWh znašala 8 par. Tudi občinski izvršni svet ni ostal brez nalog. Tako mora najkasneje do konca januarja prihodnje leto pripraviti celovito obravnavo uresničevanja ekološke sanacije v dolini do takrat izračunati še občinske obveznosti, ob tem proučiti ekonomski prispevek iz naslova toplovodnega ogrevanja in pobudo o morebitni ustanovitvi posebnega finančnega sklada. Na zasedanju vseh treh zborov občinskega parlamenta ni bilo predstavnikov Teša, kar so razpra-vljalci ostro obsodili. Menili so namreč, da bi morali na njem sodelovati ne glede na to ali jih je kdo povabil ali ne. Ko bodo o tej problematiki znova govorili, bodo predstavniki šoštanjskih termoelektrarn zanesljivo sodelovali. Kajti, po sklepu torkovega zasedanja so dolžni kvartalno poročati občinskemu izvršnemu svetu o stanju na posameznih ekoloških projektih tako glede proizvodnje kot finančne pokritosti naložb, 'seveda z roki, vzroki za odstopanja in posledicami. Ce ne bo teklo vse v skladu s sklepi občinske skupščine, pa mora Teš do konca leta 91 izdelati program prilagajanja proizvodnje električne energije predvidenim omejenim zmožnostim. Ostale točke dnevnega reda, predvsem so bili to dokumenti o prostorski ureditvi nekaterih območij občine v planske celote, niso pritegnili tolikšne pozornosti poslancev. Prav tako tudi ne sklep o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi cen komunalnih storitev in stanarin kot ga je predlagal nov občinski izvršni svet. Morda tudi zaradi tega, ker ima vso zadevo v rokah sedaj ustavno sodišče Slovenije. T. Podgoršek I I i / Daves Iß 48-, seMer'Jd^k i fad tno] mtfàj tytnr* adh Z javne tribune o stanovanjski zakonodaji Bomo lastniki ali najemniki? Prvi ponedeljek v decembru, zvečer, so Velenjčani skoraj do zadnjega kotička napolnili skupščinsko dvorano. V njej je tekla javna tribuna o stanovanjski zakonodaji, ki sta se je udeležila predstavnika republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Ladislav Horvat in Primož Baje. Vprašanj in razmišljanj je bilo veliko, predvsem v zvezi z odkupi stanovanj in najemnimi pogodbami, pri čemer ljudi marsikaj bega, ker ne vedo, kakšna usoda jih čaka, če stanovanja ne bodo zmogli odkupiti. Javno tribuno sta pripravila Stranka demokratične prenove in Občinski svet Svobodnih sindikatov Velenja. V Velenju je večina stanovanj družbenih. Od 7304 stanovanj, s katerimi razpolagamo, jih je samo 84 v etažni lastnini. Solidarnostni sklad je lastnik približno desetine, drugo pa je v lasti velenjskih podjetij. Največ — kar 45 odstotkov. — je .pod okri- ljem delovnih organizacij bivšega REK-a, znotraj njih pa prednjači Rudnik lignita Velenje. Gorenje Gospodinjski aparati razpolagajo s 16 odstotki vseh stanovanj v Velenju, Teš in Vegrad pa recimo s 4—5 odstotki. Za Velenje je značilno, da ima mlad stanovanjski sklad, saj je kar 91 odstotkov stano- vanj starih komaj od 3 do 30 let. Z javne tribune so posredovali pripombe ministru za varstvo okolja in urejanje prostora Mihi Jazbinšku, z njimi pa seznanili tudi -velenjske poslance v republiški skupščini. Med drugim pričakujejo večjo zaščito sedanjih uporabnikov stanovanjske pravice, bodočih najemnikov; želijo, da se pri določanju realne vrednosti stanovanjske enote upošteva vse elemente, ki so jih delavci za stanovanja namenili v preteklosti ; namesto 20-odstotnega deleža, ki bi ga bilo treba plačati ob odločitvi za nakup stanovanja predlagajo 10-odstotnega, čas za odločitev o tem, ali bodo sedanji imetniki stanovanjske pravice stanovanje odkupili ali ne, pa naj bi bil daljši — predlagali so namesto dveh pet let; pri odprodaji, so menili prisotni na javni tribuni, pa bi bilo treba upoštevati specifičnosti, v Velenju naprimer udarniško delo. Vprašali pa so se tudi, ali ne bo morda nacionalni program omogočal preveliko koncentracijo stanovanjskega dinarja v centru republike? Milena Krstič-Planinc l ■ ! (Po)plebiscitarna j i j koz(l)erija i i i i i i i i i i ■ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Plebiscit je plebiscit, pa pika. Če kdo še dvomi, naj ga potolažim z nazornim primerom učinkov svobodne odločitve državljank in državljanov. Drži kot pribito, dejstvo namreč, ne plebiscit. Državljani in državljanke Prihove (pri Nazarjah) živijo v državi, ki se imenuje občina Mozirje, bolj natančno v republiki, ki ji je ime krajevna skupnost Rečica, še bolj natančno pa tik pred nosom Nazarij in v tem kraju zadovoljujejo večino svojih potreb. Po zdravi pameti (o, sveta preprostost!) so se torej plebiscitarno in z ogromno večino odločili za odcepitev iz republike Rečica in priključitev k republiki Nazarje. Da kasneje ne bo kakšnih dvomov — odločili so se natanko davnega 12. junija v letu gospodovem (danes, takrat seveda še ni bilo tako) 1988. Ja, pa kaj! Pa kaj? Posledice svobodno izražene volje so takšne kakršne so, se pravi nikakršne, ali še slabše. Torej: republika Rečica načelno ni imela nič proti, le z mejo se ni strinjala. Želela je v svojih nedrjih obdržati Modno konfekcijo Elkroj in tako stvari stojijo (ali skrite nekje ležijo) še danes. Raznoraznih »otočkov« si ne želi nobena od pogajalskih strani, republika Nazarje je Prihovo čakala (in še čaka) odprtih rok, pomagati pa ji seveda ni mogla. Stvar je sedaj taka, da Rečica Prihovi ne pomaga, ker se je pač odločila za pobeg, Nazarje tudi ne, ker tja Prihova še ni pribežala, na zvezi v Mozirju pa kot da za Prihovo in mejne spore v manjših enotah sploh ne vedo. Nekaj sicer občasno (strogo) govorijo o političnem in ne o ozemeljskem problemu, in to je vse. Kaže, da vendarle ni nihče tako nor, da bi se zaradi neke klinčeve Prihove komu zameril. Pomembno je, da se ljudje lahko svobodno in demokratično odločajo. Pa še kaj drugega tudi počnejo. Tako so na Prihovi dobili gostilno in trgovino, tudi dva božja znamenja imajo in se govori, da bodo po potrebi dobiti še svojega boga; gospodarsko še kar dobro stojijo, čeprav se na Elkroj (uradno Elkroj Mozirje, za katerega se torej brez zveze kregata Rečica in Nazarje) lahko zanesejo tako kot Slovenija na propadlo gospodarstvo: o nabornikih in ostalih sorodnih zadevah seveda odločajo na zvezi v Mozirju, čeprav imajo teritorialci občasna zbirališča tudi na Prihovi; na Rečico Prihovke in Prihovci hodijo po osebne izkaznice, mrliške liste in podobne neumnosti, po vse ostalo v Nazarje ali kam drugam, skratka povsem prazen prostor. Zaradi zapletov v zvezi z osemletko Rečica grozi z odcepitvijo iz občine Mozirje, ali z ustanovitvijo lastne občine; Prihova se je Rečici že odrekla, torej ji ostane edina možnost oblikovanje svobodnega, neodvisnega in osvobojenega teritorija z možnostjo sklepanja pogodb navzven. Z valuto ne bi bilo večjih problemov, saj lahko uvedejo plačevanje z jajci, ali kakšno drugo dobrino, cesto pa navsezadnje tudi imajo. Ne bojte se torej plebiscita in uživajte ob dejstvu, da se lahko in smete povsem svobodno odločati, drugo seveda ni vaš problem. Po plebiscitu so torej stvari podobne kot pred njim, v najboljšem primeru malo slabše. Pa to seveda ni nikakršna tolažba za Slovenijo; bognedaj, da bi se ji kaj takega zgodilo, saj je v Evropi prav tako majhna, kot Prihova v mozirski občini, (jp) I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Nova organiziranost svobodnih sindikatov Ne več občinski sveti, ampak območne organizacije Na kongresu Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije so sprejeli novo organiziranost. Zdaj prehajajo na konkretizacijo takrat sprejetih usmeritev. Po tem projektu se ukinejo vsi Občinski sveti Zveze svobodnih sindikatov na območju Republike Slovenije, na novo pa se organizirajo območne organizacije v večjih industrijskih središčih. Podjetje pa bi se povezovale na širšem rajonu oziroma območju. Doslej je bilo v Sloveniji preko šestdeset Občinskih svetov, nova organiziranost pa predvideva samo trinajst območij. »V nekdanji celjski regiji naj bi bili dve območji, to je celjsko in pa velenjsko ali kako ga bomo že imenovali, morda savinjsko-šaleško območje, ki bi zajemalo poleg občine Velenje tudi občino Mozirje. Članstva na tem ob- MUHHHHH Ošabnost je predhodnica padca! močju je preko dvajset tisoč,« pravi Mira Videčnik. Po kriterijih Velenje izstopa kot industrijsko središče z dvema velikima sindikatoma dejavnosti, to je sindikat energetike in pa sindikat kovinarjev oziroma elektroindustrije. »V skladu z uresničitvijo tega programa, smo že dobili iz republiškega odbora sindikata energetike oziroma konkretno iz sindikata Rudnika lignita Velenja in pa iz sindikata kovinarjev predlog za organiziranje območne organizacije sindikatov za Velenje in Mozirje s sedežem v Velenju. Imenovan je iniciativni odbor, ki mora pripraviti vse potrebne podlage« pravi Videčniko-va. Sicer pa v sindikatih računajo, da bi že s 1. januarjem lahko ustanovili območno organizacijo sindikatov Velenja. (mkp) ...m;;,:»«'!»« : Slovenski pregovor SKOZI TEDEN Bodo Elektrostoritve le splavale? (mkp) Velenje — Če držijo besede direktorja Elek-trostoritev Mirka Dolenca, potem bo usoda za šestnajst zaposlenih v firmi, ki je izšla iz Gorenja EKO, vsaj do sredine junija prihodnjega leta, prizaneslivejša kot smo napovedali. Elektrostoritve bi naj bile izbrane na natečaju za opravljanje del pri enem od večjih projektov ob slovenski obali. To bi pomenilo da bi imeli vsi zaposleni vsaj do takrat dela dovolj. Velik padec realnih OD (jp) Mozirje — Povprečni osebni dohodek v negospodarstvu občine Mozirje v prvih devetih mesecih je bil 5732 dinarjev, kar je sicer za 905 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, zaradi povišanja življenjskih stroškov za 1275 odstotkov pa to pomeni precejšnje realno zaostajanje. Realni padec osebnih dohodkov je še bolj občuten v gospodarstvu, kjer je povprečna plača v devetmesečnem obdobju znašala le 4203 dinarja. Rast števila zaposlenih v obrti (jp) MOZIRJE — Ob vse večji rasti števila brezposelnih v^mozirski občini je dokaj razveseljiv podatek, da se veča število zaposlenih v zasebni dejavnosti, čeprav hude težave niso obšle tudi drobnega gospodarstva. Kljub temu so v devetmesečnem obdobju v mozirski občini izdali 33 novih obrtnih dovoljenj, predvsem za opravljanje dejavnosti prodaje na drobno. V tem obdobju se je v zasebni dejavnosti na novo zaposlilo 51 delavcev, vseeno pa se bojijo, da se bo število zaposlenih pričelo zmanjševati tudi na tem področju, če ne bo korenitih sprememb v davčni politiki in zakonodaji. Tržni viški za »poplavljence« (tp) Velenje — Pobuda šaleške kmečke zveze in Eri-ne temeljne organizacije kooperantov Šoštanj o oddaji tržnih viškov za kmete za prizadete kmete po novembrskem neurju, ni naletela na gluha ušesa. V četrtek, prejšnji teden, so namreč kmetje Šaleške doline odpeljali v Zgornjo Savinjsko dolino kar precej zbranih tržnih viškov. Med drugim okrog 3600 kg sena, več kot 2 toni žitaric, prva toliko krompirja in 500 kg jabolk za ozimnico. Že takoj po poplavah so na poseben žiro račun nakazali 10 tisoč dinarjev, pred tednom dni pa tej vsoti dodali še 30 tisočakov. Sicer pa poudarjajo, da akcije zbiranja pomoči za prizadete kmete v Zgornji Savinjski dolini še niso končali. Vegrad obiskal minister za gradbeništvo SSSR (mz) Že dobro leto gradbeno industrijsko podjetje Vegrad gradi tudi v Sovjetski zvezi, kjer dela trenutno 210 njihovih delavcev. Kot kaže pa bodo sodelovanje s to deželo še poglobili. Pred dnevi jih je obiskal minister za gradbeništvo Nikolaj V. Novitski s sodelavci. Sovjetsko delegacijo so najbolj zanimali industrijski programi Vegrada, še zlasti Vemont in DOM 101 — prostorski elementi in sanitarne kabine. Ogledali so si hiše zgrajene iz prostorskih elementov v Zagrebu in v Velenju in se zanimali za možnosti prenosa tovrstne tehnologije. Avstrijski novinarji v Koncernu Gorenje V torek in sredo so bili na obisku v Koncernu Gorenje novinarji iz Avstrije. V Koncernu Gorenje so jih podrobno seznanili z 40-letnim razvojem Koncema, načrti in 15-letnico delovanja podjetja Gorenje Handels na Dunaju. Ogledali so si tudi proizvodnjo. ESO je med letom gasil požarčke" Ali jim bo več podjetij zagotovilo prihodnost? Pravijo, da se v velenjski Elektrostrojni opremi z 800 zaposlenimi srečujejo s težavami. Kje pa jih ni? Vendar k temu dodajajo, da so problemi prehodne narave, ki izhajajo iz tega, da je ESO še vedno firma, ki se ukvarjal z investicijsko opremo, investicij pa danes skoraj ni več. Drug razlog je investicijski ciklus, ki se začne v februarju, marcu, novembru ša zaključi. Ostali meseci so mrtvi, v njih je imel ESO težave v preteklih letih in jih ima, ali pa jih bo še imel, tudi letos. Ampak direktor Jožef Šibanc je optimist. Veliko dajejo trenutno na novo organiziranost. Na osnovi programov, ki v ESO so, naj bi zgradili nova podjetja in s tem podrli mostove za sabo. »Ne trdimo, da bodo zaradi tega stroški poslovanja manjši, zavedamo se, da bodo v prvi fazi celo večji. Potrebujemo pa to zaradi povečane motivacije za delo in gospodarjenje in kot možnost s katero bomo lahko pridobili tuje vlagatelje. To bodo podjetja z omejeno odgovornostjo, iz katerih pa bomo izdvojili vsa manjša opravila, ki niso bistvena za samo poslovanje,« pravi Šibanc. Že z Novim letom naj bi imeli vse pripravljeno za registracijo. Letos so v ESO bolj kot ne gasili požare. Skušali so se v odpiranju v izvoz in uspeli s 5. milijoni DEM, kar je desetina letne realizacije. »Pri tem izvozu smo se veliko naučili. Izbirali smo partnerje, ki imajo podobne programe kot je naš, eden teh je priprava gradbenih materialov, drobljenje kamna in transportiranje. Pri tem računamo na dolgoročno sodelovanje,« razlaga Jožef Šibanc. Z delom na tujih trgih je pa tako — dolga leta je bil za ESO izredno tržišče Vzhodna Nemčija, tam je tudi še približno dvajset njihovih delavcev, vendar pa se bo po novem letu položaj spremenil. Zdaj iščejo možnost kako na tem tržišču ostati tudi v bodoče, nemalo težav pa imajo z dovoljenji za število delavcev, ki lahko delajo na tujih tržiščih, do njih pa je izredno težko priti, če tega dovojenja nisi imel že prej. Jožef Šibanc: »V Nemčiji še lahko delamo, če tam ustanovimo firmo, odpremo predstavništvo ali pa delamo kot partnerji kakšne tuje firme.« ESO je bil doslej le kooperant drugih firm. »Imamo sicer možnost delati v Nemčiji tako, da tam ustanovimo firmo ali predstavništvo in delamo preko tega ali pa kot partnerji kakšne tuje firme. Tu imamo v mislih navezavo poslovnih stikov z Nizozemci. Na tem delamo.« Ni je firme, ki je danes ne bi pestila nelikvidnost in prezaposlenost. Tudi z ESO-m je tako, čeprav se o drugem kaj konkretnega ni dalo reči. Zvedeli pa smo, da pospešeno >delajo< na upokojevanju delavcev, ki za to izpolnjujejo pogoje ali pa so jim blizu, da imajo sicer pravilnik o ugotavljanju presežkov, ki pa je >neupo-raben<, ker je preveč socialno naravnan. Ocene koliko delavcev naj bi bilo v ESU preveč, oziroma kakšna naj bi bila zaposlenost, da bi bila optimalna, nismo dobili. Presežki pa naj bi bili v celi firmi. Navadno je tako, nam je bilo povedano, da bi tam, kjer delajo trije, bila tudi dva dovolj. Likvidnostne težave pa so navadno najbolj opazne na izplačilni dan. Že nekaj časa zamujajo z izplačili osebnih dohodkov za približno teden dni in tudi ta mesec kaže na to, da bodo zamujali vsaj za sedem dni. M Krstič.Planinc B. Mugerle Oris zgodovine osnovnega šolstva Piše: Tone Ravnikar Oglejmo si še najpomembnejšo osebnost med učiteljstvom — Petra Mussija, ki ni pomemben le za šolstvo Šaleške doline temveč je eden najvidnejših slovenskih pedagogov svoje dobe. Peter Mussi je prišel v Šoštanj leta 1822 in bil najprej nameščen kot provizorični učitelj (1822—1823), nato kot učitelj (1823—1827), nakar je s svojim delom pridobil naziv vzorni učitelj (1827-1870) in končno tudi naziv nadučitelja, ki ga je imel do upokojitve, dne I. 11. 1872, oziroma do 27. 3. 1873, ko je tudi resnično izročil vodstvo sole v druge roke. V Šoštanju je torej služil nad 50 let. Mož je bil po opisu nekdanjega učenca Josipa Vošnjaka visoke rasti suhoten, okroglih, obritih in rdečih lic, ter resnega — bolj »tužnega« in skrbnega obraza. Bil je eden prvih, ki se je zavedal pripadnosti svojemu narodu in ze od začetka svojega službovanja uporabljal v solskem pouku poleg nemškega tudi slovenski jezik. Zato je imel pri svojem delu tudi težave z nekaterimi takratnimi občani Šoštanja. Ko so mu očitali, da se je po letu 1848 preveč ogrel za slovenski jezik, ga je zaščitila takratna šolska oblast, posebej Slomšek, s katerim sta tudi drugače sodelovala. Številna odlikovanja, ki jih je prejel govorijo o njegovem delovanju. Ob delavnikih je opravljal elementarni pouk, ob nedeljah elementarni pouk za odrasle in ponavljalni pouk. Vnet za poklic in spreten v poučevanju je imel zavidanja vredne uspehe. Ko ni bil v šoli je deloval literarno in na gospodarskem polju. bilo pozneje sprejeto kot veljavna metoda. Ko so Mussiju leta 1851 sporočili, da je šla v tisk njegova stenska začetnica, je dobil obenem od ministra za uk in bogočastje nalogo, sestaviti priročno zacetnico. Sodeloval je tudi pri štirih Slomškovih šolskih knjigah, in sicer pri: Malem berilu, Velikem berilu, Velikem berilu za slovensko-nemške šole in Ponovilu. Bavil se je s čebelarstvom in zasadil kot sadjar prostor pod žup-niščem in kaplanijo ter obe strani ceste od župnijske ceste proti Šoštanju. Omenjene nasade je po nekaj letih obnovil in znova nasadil breg pod mežnarijo, kjer " "ice. Leta 1830 je bila natisnjena njegova knjiga »Navod za nedeljske šole. Kako je treba učiti«. Ta le bila še trikrat ponatisnjena, Kar je dokaz njene velike vrednosti. Poleg abecednika so v njej zgledi za pisanje, čitanje in računanje ter nekaj beril. V drugi izdaji iz leta 1832, je priporočal za začetno čitanje črkovanje, kar je okrajni glavar pl. Stobach naslednji dan, v navzočnosti članov, krajevnega šolskega sveta in zastopnikov občine, odlikovanca nagovoril in mu pripel odlikovanje. Po deklamaciji učenke so vsi skupaj šli v cerkev k maši, tej pa je sledil slavnostni govor člana sadii murve ob notranji strani zidu okoli pokopališča, ki je svoj čas obdajalo župnijsko cerkev. Uspeha pa ni imel, zato je kasneje to panogo opustil. Peter Mussi je za Šoštanj pomemben tudi kot organizator knjižnice. Ta je bila sicer šolska, obiskovali pa so jo lahko tudi starejši Šoštanjčani. Poleg tega je že leta 1844, kot sam piše v Novicah, ustanovil šolsko hranilnico. Po doslej znanih podatkih, je to najbrž prva šolska hranilnica na Slovenskem. Peter Mussi ie dobil za svoje delovanje več odlikovanj. Zadnje in najvišje, zlati zaslužni križec s krono, so mu izročili 27. 9. 1871. Kato veliko popularnost med Šoštanjčani je Mussi užival, nam govori tudi opis proslave ob podelitvi odlikovanja. Na predvečer je bila podoknica, kjer so peli dve pesmi, okrajnega šolskega sveta ŽAipni-ka Jožefa Gospodarica iz Šentilja. S himno je bila slovesnost zaključena, sledil pa je seveda za takšne priložnosti se dandanes obvezen slavnostni obed. Mussi ie umrl 6. 3. 1875, star 76 let. Pokopali so ga na Šmihal-skem pokopališču. Spomin nanj je bil med njegovimi učenci še dolgo zelo močan in so mu zato v znak hvaležnosti ob petdesetletnici njegove smrti postavili spominsko ploščo. NEKAJ O PEDAGOŠKIH NAČELIH MED LETI 1805 IN 1869 Najpomembnejši vir za preučevanje zgodovine šolstva v Šaleški dolijii so vsekakor šolske kronike. Zal so začeli učitelji pisati šolske kronike šele po sprejetju novega šolskega zakona leta 1869, in so v njih zato dobo pred tem letom zajeli le sumar-no. Kronike nam za čas pred letom 1869 dajejo le splosne podatke o učiteljstvu, običajno le približne številke obiska šole in v najboljšem primeru natančnejše opise načinov pridobivanja novih potrebnih učnih prostorov. Nič pa nam ne povedo o mogoče najzanimivejšem, to je o načinu dela v šolah, o pedagoških metodah, ki so ji h učitelji pri svojem delu uporabljali in o ciljih, ki so jih skušali doseči. Zato smo pri iskanju odgovorov na ta vprašanja vezani Te na splošne ugotovitve, ki zadevajo vso monarnijo in na nekaj drobcev, ki jih lahko preberemo med vrsticami sumar-nih poročil v šolskih kronikah. Ti fragmenti, ki nam opisujejo učne razmere v tem času, pa nam dajejo pravico sklepati, da so se tudi v naših kraiih učitelji krajih učitelji bolj an inarij urzali zapovedanih metod iz Politične šolske ustave in z izjemo Petra Mussija niso v ničemer poskušali preseči zapoved-nih okvirjev. Šolski zakon je učiteljem v trivialkah zaukazal predvsem vežbanje pomnjenja. Ker naj se ta metoda pouka ravna po sposobnostih otrok, se morajo učitelji teh šol varovati kakršnih koli svojevoljnih metodičnih poskusov »... in si vselej prizadevati samo to, da si bodo učenci dobro zapomnili, kar se je treba naučiti napamet« (čl. 42). Ker so avtorji šolskega zakona dobro vedeli, da je izobrazba dvorezno orožje, so s poudarkom zavrnili »glavno zablodo ljudskega izobraževanja«, ki ne diferencira vsebino pouka po družbenih razredih. Zato naj bodo v trivialkah razen verouka edini učni predmeti branje, pisanje in računstvo, ki se jim sme pridružiti le še praktično navodilo za spisje. Izobrazba učiteljev v tem času je bila posebno vprašanje. V Ia-vantinski škofiji so določili, da se lahko prijavijo na trimesečni pedagoški tečaj le tisti od 18. do 24. leta stari kandidati, ki so uspešno opravili sprejemni izpit iz snovi tretjega razreda. Tako je bilo za začetek pedagoškega izobraževanja prvikrat določena minimalna splošna izobrazba — trije razredi osnovne šole in to le v lavantinski škofiji. To je tudi povzročilo poznejše razlike, da so namreč učitelji'na Štajerskem po pedagoški razgledanosti prekašali svoje vrstnike v drugih slo-, venskih pokrajinah. Kljub temu bistvenemu napredku pa težko govorimo o veliki usposobljenosti učiteljev, saj jim je šele delo cerkovnika, mežnarja in organista, omogočalo eksistenco in se zato niti niso mogli posvetiti pedagoškemu poklicu tako, kot bi se morali. (Dalje) Družbeno podjetje Farmin Inženiring Kaj se dogaja? Vre Sedanje razmere gospodarstvu res niso najbolj naklonjene. Toda težave, s katerimi se ubadajo v družbenem podjetju Farmin Inženiring, niso od včeraj, ampak se vlečejo že kar lep čas. Nezadovoljstvo delavcev je vsak dan večje, negativni poslovni rezultati, pomanjkanje dela in notranje razprtije pa vedno hitreje in višje dvigujejo temperaturo. Že dve, tri leta nazaj kakšnih spodbudnih vesti o Farmin Inženiringu ni bilo slišati. Z gospodarsko blokado Srbije, s presahnitvijo vira iz sklada za nerazvite pa se je kriza poglabljala in v drugi polovici tega leta naredila svoje — delavci že namreč skoraj trt mesece niso prejeli plač, sanacija podjetja je zaradi notranjih zdrah ostala zapisana le na papirju, zaradi tega je dal ostavko v.d. direktor Pavel Platovšek, ki pa je delavski svet podjetja ni sprejel, niti mu ni hotel podaljšati mandata (ta se mu je iztekel I. decembra), prav tako ni pripravljen sprejeti imena in priimka novega direktorja oziroma tistega, ki ga ponuja druga stran (nezadovoljni delavci). Vzroka za takšno stanje sta dva — vsaka stran ima svojega. Po besedah Pavla Platovška je krivec samouprava, »ki bi samo jemala kar je dobrega, v reševanje slabega pa se ni niti • • • pripravljena vključiti«. Druga stran pa »maha« s predlogom reševanja presežne delovne sile, katere avtor je prej omenjeni v.d. direktor. Po mnenju slednjega bi to vprašanje lahko rešili takole: z oddajo v najem ali odprodajo dela poslovne stavbe in skladiščnih prostorov podjetja bi zmanjšali seznam odvečnih delavcev za 15, drugim bi podjetje ponudilo možnost za opravljanje zasebnega dela, štirje izpolnjujejo pogoj za predčasno upokojitev, prav toliko pa bi jih bilo moč zaposliti, če bi našli skupen jezik s Tiskarno Centra srednjih šol, ki na 180 kva- dratnih metrih poslovnih prostorov Farmin Inženiringa (po besedah Pavla Platovška) sedaj neproduktivno zaposluje delavce, in ki neodgovorno pristopa k reševanju problematike. 7 do 10 delavcem, kolikor bi jih na ta način ostalo, pa bi obstoječi programi lahko nudili socialno varnost in zagotavljali delovno mesto. Po tem načrtu ne bi ostal nihče ne cesti. Delavski svet se je sicer s predlagano rešitvijo tehnoloških viškov načelno strinjal, zapletlo pa se je pri konkretnih imenih. Na tem seznamu namreč ne želi biti nihče. In kaj sedaj? Obtoževanj, takšnih in drugačnih, namigovanj ni ne konca ne kraja. Ker samouprava (predsvem delavci s seznama reševanja presežkov) ni podprla predlagane sana- cije, je zastala odprodaja ali oddaja poslovnih prostorov, to je potegnilo za sabo kasni-tev izplačila osebnih dohodkov za dalj časa od dogovorjenega roka... Dogajanja v družbenem podjetju Farmin Inženiring od maja letos budno spremlja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Velenje in Mozirje. Ta se je na osnovi mnenj prizadetih delavcev predvsem z dopisi in opozorili, prvič vključil v reševanje nastalega položaja v drugi polovici letošnjega maja (ob dogajanjih okrog pripojitve podjetja k Vegra-du, ki pa ni bila uresničena), nato spet sredi meseca julija in avgusta. Zapisnik službe družbenega knjigovdstva — podružnice Velenje — ta je opravila pregled finančno materialnega poslovanja za obdobje januar—junij '90 in ugotovila, da so v poslovanju pravne osebe ugotovljene večje motnje — pa ga je spodbudilo, da je konec oktobra napisal ovadbo za družbeno podjetje Farmin Inženiring in tri odgovorne osebe (Pavla Platovška, Albino Rant, vodjo računovodstva ter Jano Kavtičnik, vodjo PF). Ni treba biti posebej bister za ugotovitev, da šo razmere v kolektivu kritične, da je zadeva zabredla zelo daleč, in da bo agonijo slejkoprej nekdo moral preseči. Najbrž bo to občinski izvršni svet, na katerega se je pisno obrnil Pavel Platovšek, »ker se v kolektivu ne da dogovoriti ničesar več, pa tudi spodobnosti ni«. Se bo potem takem Farmin Inženiring znašel kot tretji na seznamu stečajnikov v naši občini? (T. Podgoršek) Pogovor s predsednikom občinskega odbora stranke krščanskih demokratov Antonom Lovrecom »Cilji vseh nas so skupni : lepše in boljše življenje« Večstrankarski sistem je močno razširil politični prostor. Krščanski demokrati so tisti, ki so med »nastopajočimi« najbolj presenetili. V politično življenje so stopili prvič v povojnem obdobju, »vzeli« pa so pravzaprav tudi največ tovrstne pogače. V naši občini so člani stranke krščanskih demokratov konec letošnjega januarja ustanovili krajevni odbor v Velenju, ta mesec naj bi šestemu pridružil še odbor v Šoštanju. Dokaj delovnih je okrog 300 članov stranke v občini, simpatizerjev ima vsaj še tolièK). Prostor z 90 kvadratnimi metri v Domu .učencev na Efenkovi 61 v Velenju si deli s preostalimi štirimi Demosovimi strankami, sobo pa s Šaleško kmečko zvezo. 13 tisoč dinarjev, kolikor denarja se nateče iz občinskega proračuna za delo njihovih poslancev v občinskem parlamentu, so doslej namenili bodisi za politično dejavnost, delno pa tudi za uresničevanje predvolilnih obljub. Anton Lovrec, predsednik stranke krščanskih demokratov v naši občini, je takole odgovarjal na naša vprašanja o dosedanjem delu stranke, o dogajanjih, načrtih, ... Krščanski demokrati ste od strank Demosa dobili največ. Od kod tolikšno zaupanje volilcev? Anton Lovrec: »Celo premalo volilcev je volilo' našo stranko. Tu nam je nekako konkurirala kmečka zveza. Razlogi so jasni. Kristjani, ki predstavljajo glavnino članov naše stranke, so bili vse do večstrankarskih volitev zatirani. In ta strah je med ljudmi na volitvah obstajal, zato nas ni volilo še več občanov.« Združeni ste v koalicijo Demos. Vam »krovstvo« prija ali morda menite, da bi lahko več in bolje delali, če bi delovali samostojno? Anton Lovrec: »Že sedaj delujemo povsem samostojno. Krovstvo Demosa nam ne samo prija, ampak še kaj več, "saj prav na takšen način lahko lažje dosegamo skupne cilje.« Kako sodelujete z ostalimi nedemosovimi strankami? Anton Lovrec: »Dokaj dobro. Razprtij med nami ni. O nekaterih pomembnejših vprašanjih celo razpravljamo na skupnih sestankih, srečanjih.« Tako kot preostale stranke ste tudi vi volilcem obljubljali precej. Kako obljube sedaj izpolnjujete? Anton Lovrec: »Delno. S tremi poslanci v družbenopolitičnem zboru, enim v zboru združenega dela in tremi v zboru krajevnih skupnosti smo doslej sodelovali pri volitvah predvsem sedanjega občinskega izvršnega sveta, s 300 darili pri nedavnem Mi-klavževanju — pripravile so jih naše vrle članice — smo hoteli pridjati svoj delež k lepšemu praznovanju najmlajših, vključili smo se v obravnavo nove slovenske ustave, tudi o plebiscitu katero rekli. S prispevki pri nakupu ortopetskih pripomočkov smo že pokazali svojo skrb za duševno prizadete v občini. To bi bilo pravzaprav vse o delu doslej. Mislim, da bi morali narediti več. Zavzemali smo se namreč, to se seveda še mislimo tudi v prihodnje, da bi našim družinam pripomogli k cenejšemu Možnost zvišanja kulturnega standarda Ker se v republiki Sloveniji danes dogajajo velika miselna pretresanja z močnim prepihom, so tudi v Velenju alternativna gibanja pred vrati. Nova družbena gibanja, katerih duhovni vodja je Marko Hren, žele s svojimi somišljeniki ustanoviti v Velenju podružnico GIBANJA ZA KULTURO MIRU IN NENASI-UA. Kratka zgodovina gibanja: Mirovniki, ki so poprej nastopali v javnosti kot Delovna skupina za mirovna gibanja pri bivši ZSMS in kot Sekcija za kulturo miru pri ŠKUC Forumu, so letos končno uredili samostojno skupino Gibanje za kulturo miru in nenasilja (GKMN). Registrirali so jo kot politično organizacijo, ki je po statutu ne-hierarhična, projektna organizacija. V Svetu kot organu odločanja je 12 posameznikov (po 50% zastopanost žensk in moških). GKMN v svojem delu upošteva dve obliki: 1. vzgoja ljudi za mirno reševanje konfliktov 2. demilitarizacija in sprememba vojaškega aparata v civilnega. Delujemo še na naslednjih projektih: — mednarodne komunikacije (mednarodna srečanja, kjer imamo Slovenci velik ugled!), — na Evropo 92 svoje poglede snujemo na Praškem evropskem kongresu, Celovškem kongresu, Amsterdamu ... — raziskovalno delo in podpisovanje mirovnih pogodb, — predavanja na vseh izobraževalnih institucijah (mirovna univerza), — široka mednarodna izmenjava mirovnikov (od Grčije do Irske). V Sloveniji delamo na dveh konkretnih projektih; Sova — Slovenija odpravi vojaški aparat in projekt Metelkova — sprememba namembnosti kasarne za delovanje mladinske subkul-ture. Sodelujemo v vseh skupščinskih in vladnih komisijah za mirovno politiko, z nami pa simpatizirata tudi člana predsedstva Dušan Plut in Ciril Zlobec. V najožjem vodstvu gibanja pa so poleg Marka Hrena taka imena kot Neža Maurer, Tomaž Mastnak, Pavle Gantar, Janez Janša in Janez Sodržnik. Kaj bi Velenje s tem pridobilo? Poleg Ljubljane bi bila to edina podružnica mirovništva v Sloveniji, kar je ogromna kulturna prednost. Kajti nova podoba sveta bo miroljubna in nosilci kulture so mirovniki. Zavzemamo se za boljše počutje bivanja in izginotje primitivizma. Z mirovnimi pogodbami bomo zavarovali same sebe s podpisniki teh pogodb, tako da se sredstva namenjena za oboroževanje porabljajo za druge, kultu r-no-humane namene. Skratka Velenjčani, če simpatizirate z nami, lahko veliko storimo skupaj. Svoje sodelovanje lahko izkažete na sedežu Li-beralno-demokratske stranke v Velenju (stavba sodišča, 3. nad-st., tel. 854-831), ki nam je v ta namen prijazno ponudila svoje usluge. za Iniciativni odbor ! ( i * o > Denis Kavčič, Efenkova 61, Velenje nakupu otroške hrane in obleke (doslej še nismo uspeli); čisto okolje — zaenkrat se okrog tega vključujemo v delegatskih klopeh; pomoč mladim kmetom,...« Socialna politika zajema dobršen del vašega programa. Kriza na tem področju se poglablja, socialnih problemov je vse več. Kako gledate nanje in kje vidite rešitve? Anton Lovrec: »To je dediščina preteklih let, ki se je ne da preseči čez noč. Preteči bo moralo kar nekaj časa, da se bo izločilo slabo in na površju ostalo tisto, kar je dobro. Tu mislim predvsem na programe, kajti ti so izhod iz krize. Odpiraje privatnih trgovin ni rešitev, ker to ni proizvodnja. Prestrukturiranje slednje je nujno za naša oba industrijska giganta. Za Gornje menim, da prihaja iz krize, za Rudnik, da ga ta še čaka. Naša stranka podpira podjetništvo — perspektivno seveda. Na republiški ravni smo krščanski demokrati Slovenije ustanovili celo poseben odbor, ki pomaga pri financiranju — zlsti pri najetju kreditov — takim podjetnikom. Časi so takšni, da se bomo morali opreti predvsem nase, na znanje, sposobnosti.« Kaj reči o dosedanjem delu skupščine, poslancev? Anton Lovrec: »Doslej smo se bolj ali manj ubadali predvsem s konstituiranjem. Do pravih stičnih točk še nismo prišli. Zdi se mi, da se na govorniškem odru pojavljajo eni in isti, v parlamentu prevečkrat prihaja do medsebojnih obračunavanj predvsem med dvema strankama. Tudi o pravem delegatskem kulturnem dialogu in pravi poslanski vnemi še ne bi mogel govoriti.« Težko je oceniti delo nove občinske vlade, saj je od njene izvolitve minilo malo časa. Kaj pa bi vendarle rekli o njenih začetkih? Anton Lovrec: »Kar dobro se je pokazala. Konkreten dokaz za to je sprejeti sklep na nedavni skupščini glede cen stanarin in komunalnih dobrin, pa nekatera njena Anton Lovrec: Odpiranje privatnih trgovin ni rešitev. razmišljanja o rešitvi posameznih vprašanj. Konec koncev je nadaljevanje slovenske popevke, ki bo 14. decembra v velenjski Rdeči dvorani, sodelovanje pri reševanju pereče težave glede oskrbe v To-polšici, tudi nekaj. Naša stranka se nadeja, da bo uspešnejše od prejšnje, ker pač v njej sodelujejo — razen stranke demokratične prenove vse druge stranke.« Občina izgublja svojo vlogo in moč, ki jo je imela doslej. Za kakšno občino se zavzemate? Anton Lovrec: »Za takšno, v kateri se bodo ljudje združevali po interesih; za takšno, kjer se bodo krajani na referendumu odločali, kje hočejo živeti; za takšno, ki jo bodo vzeli za svojo. Nova ustava jim bo to omogočila.« Govorice o pojavu klerika-lizma v občini in tudi širšem slovenskem prostoru niso redke. Jih lahko demantirate? Anton Lovrec: »Seveda. Te nevarnosti ni, saj delujejo naši člani tudi v drugih strankah. Če je bila, je bila takoj po volitvah, ko so pač nekateri vročekrvni duhovniki uprizarjali, po mnenju nekaterih, klerikalizem. Res pa je, če bi člani naše stranke začutili, da so kje odveč, bi se zagotovo umaknili v svoj geto in takrat bi nevarnost kleri-kalizma obstajala. To ne velja samo za politično, ampak tudi strokovno delovanje. Upam, da so stranke v naši občini dovolj zrele. Življenje in pot demokracije je pri nas v razcvetu, tudi cerkev se je po drugem vatikanskem kon-cilju precej spremenila.« Cerkev je, po mnenju nekaterih, v sedanjih razmerah pridobila večjo moč, vlogo. Lahko govorimo o njenem vmešavanju v politiko? Anton Lovrec: »Ne. Cerkev stoji vsem dogajanjem ob strani. Je pluralistična, sprejema vse stranke. Krščanski demokrati nismo odvisni od nje. Z njo imamo stične točke le tam, kjer sprejemamo cerkvena načela. Tistim, ki mislijo, da je nad nami institucija cerkev, bi takole odgovoril: vsak ima svojega Boga oziroma vir iz katerega črpa. Ker smo pač mi to kar smo, črpamo iz cerkvenega nauka, ki ima človeka za najvišjo vrednoto. Pri spremembah slovenske ustave se zavzemamo za ločitev cerkve od države. Seveda pa mora obstajati medsebojni odgovor v kakšnem smislu. Po našem mnenju bi morala cerkev dobiti od družbe toliko denarja kot kakšno društvo, saj je konec koncev interesna dejavnost, ki združuje vernike.« Na katerih področjih se boste krščanski demokrati aktivirali v prihodnje? Anton Lovrec: »Trudili se bomo predvsem izpolniti naše predvolilne obljube, čeprav naši viri financiranja nc bodo veliki. Odločili smo se namreč za neobvezno članarino. V prihodnje se zato nameravamo okrog tega vprašanja nasloniti predvsem na sponzorje. O delu pa — vsem našim članom smo pred nedavnim poslali anketne liste in na osnovi povratne informacije bomo izdelali program delovanja stranke tako na socialnem, ekonomskem, šolskem, zdravstvenem področju, področju delovanja mater, žena, družine. Mislim, da je naša bodočnost na mladih. V svojih vrstah imamo mlade krščanske demokrate in njim nameravamo nameniti veliko pozornosti.« Za konec še sklepna misel Anton Lovrec: »Vsem našim članom in ljudem dobre volje dajem pobudo za sodelovanje pri odločilnem trenutku — plebiscitu, s katerim želimo dokazati, da hočemo imeti svojo državo oziroma biti gospodarji v svoji deželi. Vsekakor pa si želim, da bi člani stranke še bolj vestno sodelovali pri njenem delu in pomagali oblikovati ter uresničevati naloge, ki bodo prispevale k boljšemu življenju nas vseh.« T. Podgoršek Predsedstvo občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Velenje (1) Jugoslavija, kot federacija, je že razpadla Na 6. programski konferenci SDSS v Celju smo sprejeli številne tehtne sklepe in stališča in se v njih opredelili do aktualnih političnih vprašanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekatere najpomembnejše pa bom skušal strniti v naslednjem razmišljanju. Socialdemokrati in Demos Socialdemokrati smo samostojna stranka. Z uveljavljanjem svojega programa se hočemo uveljaviti v slovenski javnosti. Zato poudarjamo predvsem socialdemokratska vprašanja: enakost izhodiščnih možnosti za vsakogar, pravično nagrajevanje po storilnosti, dosledna zaščita osnovnih socialnih pravic vsakega državljana. Vse to seveda v suvereni in samostojni Republiki Sloveniji, ki sama odloča, s kom, kako in za koliko časa se bo povezovala z drugimi suverenimi državami. Ker smo pri zadnjih volitvah dosegli samo dobrih 7 % lahko svoje cilje uveljavljamo samo skupaj z drugimi demokratičnimi strankami. Zato smo v Demosu in zato smo odločilno vplivali na njegov nastanek in tudi na njegovo stabilnost. V Demosu bomo kot stranka ostali vsaj toliko časa, da bomo uresničili to, kar smo obljubili volilcem: uveljavitev pluralistične družbe, vključno z večstrankarskim političnim sistemom in socialnim tržnim sistemom gospodarjenja. Ko bo to doseženo, se bomo ponovno pogajali s strankami Demosa. i Socialdemokrati in današnja opozicija ■ Socialdemokrati ^vzdržujemo korektne stike s temi strankami, se z njimi pogovarjamo o najbolj perečih vprašanjih Slovenije in skušamo tudi v parlamentu dosegati z njimi sporazume o določenih formulacijah zakonov. Pri tem pa ne bomo dovolili, da bi nas opozicija izsiljevala: v bistvenih socialdemokratskih in demosovih zahtevah ne pristajamo na kompromise. Kadar gre za temeljna vprašanja obnove slovenskega gospodarstva in uveljavitve slovenske suverenosti in samostojnosti, si bomo socialdemokrati prizadevali, da bi v Sloveniji dosegli vseslovenski sporazum. To velja tudi za vsa tekoča vprašanja varnosti slovenske države. Mednarodni stiki slovenskih socialdemokratov Načelno pristajamo na vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z vsemi demokratičnimi strankami v svetu. Posebno pozornost in dejavnost posvečamo navezovanju stikov s socialdemokratskimi strankami, ki so vklučene v Socialistično internacionalo, katere predsednik je Willy Brandt. Naša prizadevanja za sprejem v to mednarodno organizacijo socialdemokratov obetajo skorajšnji uspeh. Slovenski socialdemokrati smo vključeni v Konfederacijo socialdemokratskih strank srednje in vzhodne Evrope. V tej organizaciji igramo posebno vlogo, saj smo bili med njenimi ustanovitelji. V preteklih mesecih smo nekateri člani Predsedstva SDSS obiskali številna mednarodna srečanja socialdemokratov in nastopili tam s svojimi referati in diskusijami. Tu smo navezali mnoge stike s številnimi social- demokratskimi strankami in imeli razgovore z njimi, ko so nas obiskali v Ljubljani. Socialdemokrati in Jugoslavija Slovenski socialdemokrati menimo, da je Jugoslavija kot federacija že razpadla in da je nikakor ni mogoče obnoviti. Za Slovenijo je edina sprejemljiva rešitev, da se takoj uveljavi kot suverena in samostojna država Slovenija. Razmere so dozorele in boljše nikoli več ne bodo. Kdor še danes pomišlja in odlaša z odločitvijo, ne razume zgodo-vinskegatrenutka. Socialdemokrati zahtevamo odločilne korake in ukrepe do konca tega leta. Na izbiro imamo sprejem nove ustave in pa 'plebiscit, ki naj bo izveden že v tem letu. Pojem konfederalne pogodbe, na primer s Hrvatsko, pomeni za nas le intenzivne bilateralne odnose med suverenimi in samostojnimi državami. Takšna pogodba ima pomen mednarodne pogodbe in se sme skleniti samo tedaj, če s tem ni prizadeta slovenska suverenost in slovenski interesi. Socialdemokrati se zavzemamo za miren, vendarle odločen in takojšen izstop iz sedanje federacije. Samo to lahko omogoči kasnejše interesne odnose med samostojnimi državami sedanje federacije. Dopolnitve socialnega programa SDSS Zaščita socialnega standarda prebivalstva je osrednja točka programa SDSS' in ena Od ds-' novnih smernic političnega delovanja stranke in njenih članov. Kot dolgoročni cilj si SDSS postavlja polno zaposlenost pod pogoji, ki so značilni za srednje razvite zahodno evropske države. Ta cilj je mogoče doseči le v spremenjeni strukturi gospodarstva Slovenije. Vsled tega podpiramo vsa tista prizadevanja, pobude in ukrepe gospodarske politike, ki vodijo k temu cilju. Smatramo, da prenovo gospodarstva lahko najbolj ogrozijo naraščajoče socialne napetosti in Stanje na področju zaposlovanja Brezposelnost v Sloveniji je v porastu. V oktobru 90 je bilo v Sloveniji brezposelnih približno 50.000, kar je ca. 6 %. V zahodni Evropi je povprečna brezposelnost med 5 in 8 %, v Itaiiji in Portugalski se te številke vrtijo med 15 in 18 %. V našem okolju je brezposelnost percipirana kot večji problem saj smo imeli zadnja desetletja polno zasedenost, relativno kar 1,8 %. Višek krize lahko pričakujemo v sredini leta 91, ko bo brezposelnost dosegla ca. 20 do 25 %. Letos je že ostala brez dela skoro celotna generacija, ki je končala šolo. Vlada zaenkrat še ni prezenti-rala celovitega programa reševanja problema brezposelnosti za katerega SDSS smatra, da je eden od ključnih elementov zaščite socialnega položaja prebivalstva Slovenije. (dalje prihodnjič) Predsedstvo občinskega odbora SDSS Jože Stefanie ŠIVILJSTVO . Jana Ostervuh Loie Hioarja 1U, Šoštanj Telefon: 063/882-235 Imamo veliko izbiro usnjenih izdelkov! Moške in ženske jakne modnih krojev in v lepih ^arväh! V predprazničnih dneh vam nudimo še posebni 20% NOVOLETNI POPUST! Odprto imamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, vsako soboto pa od 9. do 12. ure! Pridite, izberite, cene so izjemne! Zasebna trgovina »PR1MA« ' Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — uvoženih viskoz za svečane priložnosti — pliš iz uvoza Ugodnosti ob večjih nakupih! Se priporoča »PRI M A«! gorenje DRUŽBENI STANDARD p.o. VELENJE, Partizanska 12 objavlja prosto delovno mesto vodje nabave Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe komercialne smeri, 2. da ima 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih v živilski stroki. Nastop dela je predviden s 1. 1. 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi v kadrovsko službo podjetja, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri. DISCO S ODSLEJ VAS VABI TUDI V NOVO RESTAVRACIJO! Tel.: 882-403 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Velenje, Trg mladosti 6 Vabimo direktorje, vodstvene delavce v marketingu, razvoju, financah in v drugih službah, podjetnike, obrtnike in druge poslovne ljudi na: PREDSTAVITEV SISTEMA POSLOVNIH IN TEHNIČNIH INFORMACIJ GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE NJEGOVIH MOŽNOSTI IN NAČINA UPORABE V POSLOVNE NAMENE Predstavitev bo v: SREDO, 19. DECEMBRA OB 11. URI V DVORANI SO VELENJE Dodatne informacije lahko dobite na tel: 856-920 ali 855-645. NOVO NOVO NOVO UL*, '"S W LOKALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM V VELENJU (CATV, kanal 05) Izdelava video filmov izdelava propagandnih spotov •11 • 1 JnSSlI: • • izdelava video strani in ftSSP K?» . «Sdl> teletexta iÄ # ■fi ■ ■ 1HS mJm r ■■■ ^ vJv k . ud" 13 w 63320 Velenje, Stantetova 2 Telefon: (063) 854-405 Telefax: (063) 854-268 Začetek dejavnosti 17.12.1990 PODJETNIKI, OBRTNIKI, PODJETJA V DRUŽBENI LASTI . . . BREZPOSELNI OBVEŠČAMO VAS - DA RAZŠIRJAMO NAŠO DEJAVNOST Z ZBIRANJEM POTREB PO VSEH VRSTAH ZAČASNIH IN OBČASNIH DEL (honorarno, pogodbeno ipd.) - DA VAM V NAJKRAJŠEM ČASU ZAGOTOVIMO DELAVCE ZA TOVRSTNO DELO TUKAJ SMO ZATO, DA VAM POSREDUJEMO DELAVCE, DELAVCEM PA DELO. Če se boste obrnili na nas, boste najhitreje in najceneje (zastonj!) prišli do informacije, ki jo iščete. Sporočite nam vaše potrebe ali pa se osebno oglasite na Republiškem zavodu za zaposlovanje, enota Velenie. Šaleška 19 ali na izpostavi v vaši občini. Velenje: tel. (063) 855-421 Telefax: (063) 851-031 Mozirje: (063) 831-976 ME Marcato? - Zgornjeaavlnjska kmetijska zadruga Mozirje OBVESTILO POPLAVLJENCEM! MERCATOR — ZKZ MOZIRJE nudi vsem upravičencem ugoden nakup gradbenega materiala in stanovanjske opreme brez plačila prometnega davka. Pogoj za koriščenje te ugodnosti je od vaše Krajevne skupnosti potrjen spisek potrebnega materiala. Za večje nakupe blaga najbolj prizadetih dajemo še dodatni popust. HVALA ZA ZAUPANJE! fkTTI Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje .«,».,,. NOVO KPC LJUBI J A ! Od 3. 1. 1991 dalje bo na oddelku »ELEKTRO« V KPC LJUBIJA odprt ČEVLJARSKI SERVIS »PETA« Priporočamo se za obisk! Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje V predprazničnih dneh vabimo vse občane k nakupu v naših trgovinah! NUDIMO VAM: — za gotovinski nakup pohištva in tehničnega blaga — 10—20% POPUSTA — za ostalo blago KONKURENČNE CENE Postreženi boste s kavico in kmečkim koledarjem! Priporočamo se za poslovno zvestobo tudi v novem letu! Voščimo vam vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1991! Iz muzeja Velenje Na Zlato jabolko 19. decembra V velenjski občini deluje pod okriljem Zveze kulturnih organizacij odbor za sodelovanje s šolami. Le ta združuje deset mladinskih kudov. Za naslednje leto je odbor s kudi že pripravil program, ki zajema več prireditev, ki jih označujejo z »Mladinski kud se predstavi.« Maja vsako leto pripravijo večer literature mladih in izdajo tudi literarni zbor- nik Moja pesem ni le moja pesem. Za starejše in upokojence pripravljajo kulturne programe. V vseh šolah želijo tudi naslednje leto še bolj poživeti kulturnoumetniško delo, in bolj kot doslej, v šolskih glasilih vrednotiti kulturnoumetniške dogodke. Vsako leto pa za vsestransko razgibano delo ob- darijo najbolj prizadevne mlade kulturnike z ogledom kvalitetne prireditve. Prav v decembru si bodo ogledali v Cankarjevem domu Ljubljana pravljično zgodbo Zlato jabolko z Ano Monroe in Plesnim teatrom. Tak izlet je hkrati pobuda za še bolj prizadevno delo v mladinskih kul-turnoumetniških organizacijah šol. viš Aleksander Videčnik - sedemdesetletnik Zgodilo se je . . 13. DECEMBRA. .. Leta 1894 je na današnji dan mariborski SlOVen-ski gospod ar poročal, da »se odda v Št. J anžu rta Peči pri Velenju s 1. januvarijem prihodnjega leta« služba organista in mežriarja. Slovenski gospodar, leto XXVIII, št. 50, Maribor 13. 12. 1894, str. 426: Drugih dogodkov na današnji dan v naši kroniki nismo zabeležili, zato poglejmo kaj se je v teh dneh dogajalo v naših krajih po pisanju lokalnega časopisja: Velenjskega rudarja, Rudarja, Šaleškega rudarja in Našega časa. Leta 1953 je Velenjski rudar poročal o plenumu sindikalne podružnice Rudnika lignita Velenje, ki je v tistem času imela organiziranih 74% zaposlenih v rudniku. Govorili so o »skrajni štednji materiala, delovne sile in mehanizacije«. Strinjali so se z ukinitvijo avtobusnega prevoza rudarjev iz Doliča in Št. Jan-ža, saj »se tem ljudem nudi stanovanje v bližini rudnika (samske sobe), oni pa, ki posedujejo doma zemljo, pa itak niso odvisni od zaslužka v rudniku«. Velenjski rudar, leto I, št. 1, Velenje 1. januarja 1953, str. 1 ; Leta 1962 so v Rudarju zapisali, da je bila v soboto 15. decembra v počastitev 40 — letnice rojstva Karla Destovnika-Kajuha revija rudarskih pevskih zborov. Poleg domačih moških zborov DPD Svoboda iz Šoštanja, DPD Kajuh iz Velenja ter upokojenskega in mešanega pevskega zbora iz Velenja so sodelovali še rudarski pevski zbori iz Zagorja, Kisovca, Loke, Trbovelj, Hrastnika in železarne Ravne. Prireditev je obiskal tudi Franc Leskošek — Luka, ki je 9. decembra ravno praznoval rojstni dan, zato »so mu rudarji med prireditvijo iskreno čestitali in mu izročili šopek nageljnov«. Rudar, leto III, št. 22, Velenje 22. 12. 1962, str. 1, Leta 1969 so v teh dneh po pisanju Šaleškega rudarja zadovoljni ocenjevali rezultate izvoza v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Prve svoje aparate je Gorenje izvozilo na tuja tržišča leta 1966, tri leta kasneje pa so samo v ZR Nemčijo izvozili že 30.000 štedilnikov, v vzhodnoevropske države pa 37.000 plinskih štedilnikov. Skupaj naj bi izvoz na zahodna tržišča do konca leta 1969 dosegel 1,200.000 dolarjev, na klirinško območje pa 1.500.000 dolarjev. Šaleški rudar, leto V, št. 22, Velenje 12. Decembra 1969, str. 1, Ob koncu naj odgovorim še gospodu Stanetu Sevčnikarju, ki je v prejšnji številki name naslovil vprašanje ali bomo v letošnjem letu omenili zavezniško bombrdiranje velenjskega premogovnika 28. decembra 1944. Letos bomo vsekakor popravili napako iz lanskega leta, in čeprav omenjeni datum letos pade na petek, bomo objavili nekaj več podatkov o bombardiranju. Pripravil: Jože Hudales Sedem desetletij življenja je je za vsakega zemljana nedvomno spoštljiva doba. V trenutku slavja to za vsakega pomeni 70 let, nič več in nič manj. In vendar je po mojem ta doba različno dolga; to trdim glede na bogastvo vsebine in ustvarjalnosti življenja vsakega posameznika. In to trdim zaradi našega znanca in mojega prijatelja Aleksandra Videčnika, ki te dni slavi 70-letnico. Njegovo, z raziskovanjem, ustvarjalnostjo in človeško dobroto prežeto življenje v minulih sedmih desetletjih, je mnogo daljše in bogatejše od suhe številke. Ni domačin, pa vendarle več kot to. Ni domačin, pa ga vsi poznamo. Težko je v nekaj vrsticah napisati zakaj, to je enostavno ON, Aleksander Videčnik. O njegovem prispevku k bo- Fotomonografija je natisnjena Te dni bo pri firmi EPSI iz Trbovelj izšla fotomonografija o Zgornji Savinjski dolini. Obsegala bo preko 200 strani velikega formata in 150 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju, Zgornja Savinjska dolina v sliki in besedi torej. Namen izdajateljev je vsekakor bil, da v sliki in z besedo predstavi ta biser slovenske zemlje, na katerem je zgoščenega veliko naravnega in kulturnega bogastva. Avtorji so imeli za izhodišče dejstvo, da so valovi množičnega in ekološko vprašljivega turizma in uničujoče industrije to dolino obšli in je v njej ostala vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč z bogato naravno in kulturno dediščino. Uvodno besedo je prispeval dr. Anton Žunter, korake v preteklost nastanka doline je prikazal prof. dr. Anton Ramovš, zgodovino kulture in narodopisne zanimivosti je pripravil Aleksander Videčnik, Jože Svetličič prikazuje etično razmerje med človekom in živalmi, prof. dr. Ljerka Godici pa sistematično predstavlja rastlinstvo Zgornje Savinjske doline. Janez Plesnik Praznik za ljubitelje glasbe v Šoštanju Dvajset let PZ »Svoboda« iz Šoštanja gatenju občinskega glasila Savinjske novice ni treba razpredati, po njegovi zaslugi so to, kar so, v vsaki hiši težko pričakovane in zaželene; prav tako so odveč besede o njegovem delovanju na vseh najrazličnejših področjih vsakda- njega dela in življenja Zgornje Savinjske doline (glas mu danes zastane ob usodi njegovega in našega občinskega arhiva, pa v trenutku slavja pozabimo na to); če kaj, potem je treba povedati nekaj — vsem Zgornjesa-vinjčanom je razkril kdo pravzaprav smo, kako smo živeli in delali, razkril in povedal nam je, kako neizmerno sta bogati zgodovina in sedanjost te doline, kako enkratno je njeno izročilo: in še veliko nam bo napisal, povedal, razkril. Veliko je že in še bo pomagal vsakemu, ki je željan dobrega in pametnega nasveta, še veliko nas bo deležnih samo njemu značilnega in tako spodbudnega nasmeha, tako dobre in življenjsko krepilne besede, veselili se bomo njegovih vedno zvedavih in razisku-jočih oči. Naj so naslednje besede še tako obrabljene, pa vendarle — kar največ zdravja in čimveč srečnih in ustvarjalnih let. Na zdravje Sandi. Godba Zarja praznovala 65 let Horvatu. Vsi igrajo nad štirideset let. Posebno svečani so bili trenutki, ko so godbeniki pod taktirko Branka Škruba zaigrali skladbi domačina, in pred leti znanega komponista Silva Tamšeta, Štajersko koračnico in Bele vode. Na izredno uspelem koncertu so podelili Gallusova odličja. Bron so prejeli: Valter Kolar, Emil Kitek, Janez Atelšek, Marko Založnik in Vlado Dobnik. Srebrno priznanje je prejel Srečko Potočnik. Pred zaključkom koncerta so številni gostje, med njimi velenjska rudarska godba, godba iz avstrijskega Strassa, iz Železnikov in domači predstavniki, čestitali za uspeh šoštanjskim godbenikom in jim izročili okusna darilca. Večer, poln ubranih melodij, je bil gotovo lepši kot be- sede o jubilejnem dogodku. Vsi so želeli šoštanjski godbi še mnogo uspešnih let ob igranju, ki razveseli vsako srce. Čestitamo! — Viš — sih prepevali, navzoči pa so bili tudi vsi trije zborovodje, ki so zbor vodili v teh dveh desetletjih Julij Pačnik, Danica Pirečnik Supovec in Anka Verdnik Jazbec, ki zbor vodi zadnjih osem let ter z njim dosega na domala vseh tekmovanjih vidne uvrstitve. Pod njenim vodstvom je kvaliteta zbora in izvajanja pesmi dosegala vrhunec, ki ga je bilo čutiti tudi na tem, svečanem koncertu. Predsednik zbora Karel Seme, ki je z besedo in tenkočutno izbranimi citati povezal program v celoto, je omenil tudi krizna obdobja, predvsem pri pridobivanju pevcev. Zbor je štel do 65 pevcev, a tudi le 16. Kljub temu si je v tem obdobju našel mesto v Sloveniji in tujini, prav ponosni pa so pevci na bogato sodelovanje v domačem Šoštanju in občini Velenje. Izbor pesmi na jubilejnem koncertu je predstavil zahtevne umetne pesmi in prelepe slovenske narodne. Pevci so peli še tudi na družabnem srečanju in obljubili, da bodo vadili in prepevali naprej. « »Naj nas druži delo in pesem in dočakali bomo nove zarje . . .« je bilo razumeti njihovo poslanstvo. Želimo jim prav to in hkrati čestitamo ob prazniku. Jože MIKLAVC 6. december zvečer je bil za Šoštanj in širšo okolico pravi praznik. Njihova delavska godba Zarja je praznovala 65. letnico delovanja. Davnega 1925. leta so v takratni Vošnjakovi tovarni usnja ustanovili prvo godbo. Zanjo se je javilo kar 64 članov. Od takrat pa do danes je prav šoštanjska godba bila kulturnoumetniški steber Šoštanja. Med najstarejšimi godbeniki je Horvat Ivan, ki igra nad šestdeset let. Na jubilejnem koncertu, ki mu je dirigiral Zdravko Zupančič, so se s praktičnimi darilci oddolžili: Zdravku Zupančiču, Francu Obrezi, Karlu Pungartniku in Ivanu svetnem domu koncert ob dvajset letnici prepevanja. Prišli so gostje od vsepovsod, oglasili so se pevci, ki so vča- V soboto, 1. decembra zvečer, je priredil mešani pevski zbor »Svoboda« iz Šoštanja v tamkajšnjem Kulturno pro- Žive naj vsi narodi, [T" -J IVA hrepene dočakat dan. ■ . . « Moja dežela je naša država ©fl^sooSS© Optometer MOJ SADNI VRT (13) Nekaj o novi sorti jablan — GALA Ker je zdaj čas mirovanja sadnega drevja, sem se odločil, da vam predstavim nekaj najnovejših sort jabolk, ki so se že začele uveljavljati v svetu, Evropi in seveda tudi pri nas. Za danes sem izbral za nas novejšo sorto GALO DELIŠES, ker bo seveda mnogo bolj zanimiva, kot zlati delišes, seveda že zaradi njene rdeče barve in še mnogih drugih prednosti, ki jih ima pred »navadnim« de-lišesom. Je sorta, ki so jo vzgojili na južni polobli naše zemlje, njena domovina pa je Nova Zelandija. Je križanec Kidds orange in zjatega delišesa Greytowna. Že nekaj več kot deset let jo vzga- jajo v južni Tirolski na poskusni postaji Laimburg. Pri nas so jO zasadili pri treh zasebnikih v okolici Krškega, letos pa smo jo lahko zasadili še drugi sadjarji. Že prve izkušnje kažejo tej sorti v prid, saj jo je trg takoj sprejel zaradi izredno lepe rdeče barve ter užitnosti takoj ob obiranju. Ta sorta ima relativno majhne do srednje velike plodove, 60 do 75 milimetrov široke in 55 do 70 milimetrov visoke. Po obliki je nekoliko podolgovata in trebušasta, kožica plodu je nekoliko gladka, z rumeno svetlo osnovno barvo in svetlečo rdečo prižasto po-krovno barvo. Rdeča barva ponavadi pokriva samo od polovice do dveh tretjin plodu. Meso plodu je rumeno, krhko, zelo sočno in sladko z malo kisline. Zori že konec avgusta, oziroma v začetku septembra, plodovi so užitno zreli takoj po obiranju. Kot pozna poletna sorta se presenetljivo dobro skladišči, še posebno dobro v hladilnicah s kontrolirano atmosfero in lahko vzdrži skoraj do naslednjih jabolk. Drevo samo raste srednje bujno, vejice pa so na gosto obraščene z listjem, kar nas seveda spet spominja na zlati delišes. Po listnosti naj ne bi bila občutljiva na škr-lup in pepelasto plesen. Sama sorta je diploid, cveti srednje pozno, med jona-thanom in glostrom in je zelo dober opraševalec. Je zelo rodna sorta, zelo zgodaj zarodi in praviloma dobro nastavi preveč rodnega lesa, zato jo je potrebno redčiti. V senci se kot vse rdeče sorte slabše obarvajo, zato jo je potrebno večkrat obirati, tudi to štirikrat kot jo-nagold. Sorta ni občutljiva toliko na odtiske kot zlati delišes in je zaradi tega primernejša za daljše skladiščenje. Gaio lahko uvrščamo med zanimive jesenske sorte s časom zorenja malo pred jo-nathanom po izgledu in barvi plodov, čvrstosti mesa in trpežnosti. Prepričan sem, da jo bo naš trg ravno tako dobro sprejel kot svet, saj se ravno tako nagibamo k rdeči barvi. Pričakovali bi, da se bo iskanje tukaj ustavilo, vendar temu ni tako. Iščejo se še bolj obarvani plodovi te sorte in že danes poznamo že bolj obarvane kot so royal gala, imperial gala ter regal, ki dobijo lepo barvo tudi v krajih kjer je nekoliko manj sonca. Vsem tistim, ki jo boste zasadili med prvimi, želim čim več uspeha s to novo sorto, ki je za naše razmere res primerna, seveda pa boste lahko prijatelje razveselili z nekaj povsem novim. Matjaž Jenšterle HM gšg|g| Narava in njene zakonitosti so dokaj velika neznanka. Strokovnjaki, znanstveniki vedo o njih malo več, ina-lošolarji pa se poskušajo z nekaterimi seznaniti na najrazličnejše načine: s sprehodi, pogovori, pa tudi z obiski pri zanimivih ljudeh. Malošolarji konovskega vrtca so živalim, gozdovom, rastlinju, skratka naravi namenili precej pozornosti kar cel pretekli mesec. Med drugim so se tako odpravili na obisk in krajši klepet k lovcu ter gozdnemu čuvaju Francu Kotniku. Gotovo jim je povedal marsikaj zanimivega iz svojih več kot 13 letnih lovskih izkušenj. Njihovo zvedavost pa so potešile tudi njegove nagačene lovske trofeje. - v;.. ■i ■ r ■j»,;.... -Jy&S - ... ( II AU orali * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI 17. 12. 16.00 ŠALEK KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 ŠALEK KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE BEVČE STARA VAS KUD »S. SEVER« ŠKALE 18. 12. 16.00 GORICA KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI 17.30 GORICA KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE ŠMARTNO-VELENJE KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE 19.12. 16.00 EDVARD KARDELJ KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 EDVARD KARDELJ KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE DESNI BREG PODKRAJ-KAVČE KUD »S. SEVER« ŠKALE 20.12. 16.00 DESNI BREG KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI 17.30 DESNI BREG KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE 15.30 ŠOŠTANJ KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 15.30. GORENJE KD ŠMARTN0/PAK1 DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA VVZ ŠOŠTANJ 17.00 ŠOŠTANJ KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 17.00 ŠMARTNO OB PAKI KULTURNI DOM DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 21.12. 16.00 LEVI BREG KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 LEVI BREG KULTURNI DOM DARILO SE PREDSTAVI KUD »S. SEVER« ŠKALE STARO VELENJE 15.30 , ŠENTILJ DOM KRAJANOV TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 15.30 RAVNE ŠOLA DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 17.30 KONOVO DOM KRAJANOV TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 17.30 GABERKE DOM KRAJANOV DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 22.12. 13.30 SKORNO-FLORJAN DOM KRAJANOV DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 15.30 ŠKALE DOM KRAJANOV TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA »AS« 15.30 PLEŠIVEC ŠOLA DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 17.30 PAKA ŠOLA TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 17.30 CIRKOVCE ŠOLA DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA VVZ ŠQŠTANJ 23.12. 10.00 BELE VODE ŠOLA TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA »AS« 10.30 ZAVODNJE ŠOLA DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 14.00 LOKOVICA DOM-KRAJANOV TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 14.00 TOPOLŠICA V ŠOLI DOGODIVŠČINE ŠKRATKA PREHLADKA WZ ŠOŠTANJ 16.00 PESJE V ŠOLI TRIJE PETELINI LUTKOVNA SK. »AS« 15.12. 10. in 16. KULTURNI DOM ZALJUBLJENI ZMAJ JANA STRŽINAR 12. KD ŠMARTNO/PAKI 16.12. DEDEK MRAZ NA RADIU VELENJE 20. 12. KNJIŽNICA VEL. CUFEK M. MANČEK, M. ROŠ 23. 12. 15.30 TITOV TRG VEL. NOVOLETNI ŽIV ŽAV S SPREVODOM BOJAN RAKOVEC DEDKA MRAZA 25. 12. 11. in 16. KULTURNI DOM PEPELKA 26. 12. 17. KNJIŽNICA VEL. FRČ V FRČILONIJI JURIJ SOUČEK 28.12. 17. KNJIŽNICA VEL. OTVORITEV RAZSTAVE - FOTO. ŠOLA . V. SIMONČ1Č 31.12. SREČNO NOVO LETO NA TITOVEM TRGU 24.-28.12. OD 10. URE »IGRAJMO SE« - ODPRTA VRATA DOMA KULTURE VELENJE DALJE RISANKE V KNJIŽNICI VELENJE 24.-29.12. OB 16. URI FILMI V STISKARN1 KINO KLUB GORENJE 2.1.1991 OB 10.30 URI »PIKIN CICIDAN V VELENJU« ODDAJA NA INTERNI TV ******* * * ************************** ;f*****************H< * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ** Dim moti sosede Stanovanjska hiša na Cesti talcev 2 pri železniškem prehodu v Velenju je ena redkih, če že ne edina v mestu, ki še nima centralnega ogrevanja. Vzrokov za to je verjetno več, eden zagotovo tudi ta, daje omenjena hiša bila (ali je še) predvidena za rušenje. Kakorkoli že, stanovalci si stanovanja sedaj ogrevajo kakor vedo in znajo, vsak zase in s trdimi gorivi, drvmi in premogom. Težava je v tem, da dim iz dimnikov zelo moti sosede na Tomšičevi 55, zlasti ob nizkem pritisku. Pravijo, da ne morejo zračiti stanovanj, ne smejo imeti odprtih oken in podobno. Seveda je ta težava najbolj pereča v zimskih — kurilnih mesecih. Najbolj pa .jim smrdi dim, ko kurijo peči z odpadnimi železniškimi pragovi, ki so prepojeni z zaščitnim sredstvom. Kako to težavo razrešiti v zadovoljstvo enih in drugih, je veliko vprašanje, vendar bo treba rešitev najti kmalu, da se ne bi sosedski odnosi prav zaradi tega poslabšali. Sicer pa tudi posnetek dovolj zgovorno priča, da zložena drva in drvarnica ne sodita v urbano naselje. Za šoštanjske železniške zapornice poskrbeli delegati Železniške zapornice v Šoštanju so bile že večkrat predmet negodovanj tamkajšnjih krajanov in krajanov okoliških krajevnih skupnosti. Naposled so spet našle »svoje mesto« na seji občinskega parlamenta, in sicer pri točki pobude in vprašanja delegatov. Na vprašanje, ali se res ne da z njimj nič narediti, . je eden od delegatov takole odgovoril: »Če lahko ustavimo proizvodnjo v Šoštanjskih termoelektrarnah, potem bomo tudi zapornicam kos.« Bo torej delegatska odločnost odpravila podaljšan čas zaprtja slednjih in na dosedanje izgovarjanje železničarjev na vse mogoče predpise? Čigav rojak je Matjaž Kmecl? Velenjski novinarji in dopisniki očitno radi razčiščujejo manj pomembne pomembnosti kar preko tabloi-da Kaj. Zadnja dilema, ki smo jo zasledili je bila — čigav rojak je dr. Matjaž Kmecl. J.M. (ve se, kdo je to) je zapisal, da naš, velenjski Z. I. (inkognito, ampak se tudi ve, kdo je to) pa trdi, da je Trboveljčan, saj se je rodil v Dobrovcu nad tem krajem. Glede na to, da smo se skoraj vsi Velenjčani rodili v Slovenj Gradcu ali Celju ali kje drugje, nas zanima, čigavi rojaki smo? Blišč in... O tem, kako kakšna firma stoji, vedo delavci najbolje, ker to občutijo. Občutki pa dostikrat ne varajo. Zadnje čase nas zasipajo s telefonskimi klici in prosijo — pridite kaj k nam! Ko jih vprašaš, bi tudi sami kaj povedali, odklonijo. Razumljivo. Ko pa je v njihovih vrhovih vse tako lepo! Je velenjska SDP pred razcepom? Včasih je treba samo malo neprevidnosti pri opredeljevanju kakšnega termina in že si kje drugje kot si mislil, da boš. Zlobneži po Velenju natolcujejo, da je v velenjski stranki demokratične prenove prišlo do razcepa. Menda naj- bi se stranka ločila po spolu, v njej pa naj bi delovala moška in ženska skupina. Ženska je zaenkrat aktivnejša — pripravila oziroma soorganizator javne tribune o stanovanjskem gospodarstvu je bila. Kaj pripravlja zdaj moška skupina se (pa še) ne ve. Voda pa kar odnaša! Med prvimi, ki so priskočili na pomoč pri odpravljanju več kot hudih posledic poplav so bili tudi delavci celjskega NIVO-ja. Veliko so postorili, pa zraven tudi kakšno »napako«. V Spodnji Rečici je voda odtrgala jez. Ena od posledic tega dejstva je, da v nazarski lesni industriji nimajo tehnološke vode. Zato so Nivojevci pričeli graditi nasip nad poškodovanim jezom. Pridno so delali, starejši domačini pa so jih opozarjali, da takšen nasip ne bo zdržal niti malo narasle Savinje. Bili so deležni posmeha, saj se v njihovo »strokovnost« pač ne more vsak vtikati. Nasip je bil zgrajen, pa ga je le malo narasla Savinja predrla. Starejši pač nič ne vedo, voda pa ima to lastnost, da teče navzdol in jo takšna ali drugačna (ne)strokovnost nič ne briga. Zdaj na gradbišču ni strojev, GLIN pa tudi nima vode. "Rokomet" Fantje osma zmaga, dekleta razočarala Velenjski rokometaši dosegajo svojevrsten rekord. V sobotnem 11. kolu so zabeležili osmo zaporedno zmago in so tako z 18 točkami še vedno v vodstvu v 2. zvezni rokometni ligi — zahod. Celjska Pivovarna zaostaja za njimi za točko, bjelovarski Partizan na tretjem mestu pa za dve. Velenjčani so v soboto po znova zelo lepi igri premagali ekipo Splitexa z 29:25 (13:10). Tudi na tem srečanju so z lepimi in atraktivnimi akcijami navdušili več kot 500 gledalcev, ki so resnično uživali vseh 60 minut. Do konca jesenskega dela sta še dve koli. V soboto najprej sosedski derbi v Slovenj gradcu ob 19.00 med domačo ekipo in Velenjem, v zadnjem kolu pa bodo gostili bjelovarskega Partizana. Za ljubitelje rokometa velja podatek, da bo uprava kluba v soboto organizirala avtobusni prevoz na tekmo v Slovenj Gradec. Odhod ob 18. uri izpred Rdeče dvorane. Tudi velenjska dekleta so bila v soboto gostiteljice v Rdeči dvorani. Žal so razočarala; izgubila so z vodilno in doslej še neporaženo ekipo Modea Sparta iz Zagreba, vendar gledalci niso bili toliko razočarani zaradi poraza, ker so Zagrebčanke trenutno pač najboljše, kot zaradi načina, kako je velenjska ekipa igrala. V prvem polčasu zelo slabo in gledalci so imeli občutek, da so bile igralke psihično nepripravljene na igro z vodilno ekipo. Veliko so grešile pri podajah v napadu, skratka igrale so brezglavo. Ob takšni igri so gostje ob polčasu vodile s 15:9. V nadaljevanju so Velenjčanke le zaigrale bolje, vendar premalo, da bi lahko obrnile rezultat v svoj prid. Tekmo so izgubile z 19:26. V naslednjem kolu bodo gostovale na Reki pri tretjeuvrščenem Zametu, po porazu z Zagrebčankami pa so s tretjega zdrsnile na peto mesto. Košarka^ Dokaz kakovosti in znanja Košarkarji Elektre so zmagali drugič zapored, točki pa sta toliko več vredni, ker so ju osvojili na vročem terenu v Slovenski Bistrici. Domačo ekipo so premagali s 87:75. Ob polčasu so domačini sicer še vodili s 47:46, v nadaljevanju pa so Šoštanjčani dokazali svojo moč in kakovost. Odločilne so bile zlasti zadnje minute, ko so domačini v petih minutah dosegli le šest točk, gostje pa kar 17. Značilno za to srečanje je bilo veliko število osebnih napak; tako je igro s petimi napakami že v sedmi minuti moral zapustiti Tomic, znova pa je bil izjemno učinkovit Pipan. Odbojka Šestnajst nizov za le dve točki Naše tri odbojkarske ekipe so v minulem kolu vse igrale na domačih terenih, osvojile žal le c(ve točki, čeprav so vse igrale po pet nizov. Uspešni so bili le Topolčani, ki so po hudem boju premagali Brezovico, vse tri nize pa dobili na (ne)srečno številko 13. Sedaj so z osmimi zmagami v devetih kolih trdno na drugem mestu, v desetem kolu pa bodo gostovali pri drugi ekipi Tehno Mobila v Mariboru. Igralke Topolšice Kajuha so razočarale in pričakovano zmago proti Fužinarju »spremenile« v poraz, za kar velja dejstvo, da so v četrtem nizu vodile že s 11:6, ga nato izgubile, kot po üudem boju tudi petega. Sedaj so na petem mestu, vendar se razlika do vrha veča, v soboto pa bo v Gornjem Gradu na vrsti sosedski derbi z ekipo Ljubnega- Tudi Ljubenke so doma izgubile po petih nizih. Njihov nasprotnik v derbiju z vrha je bil vodilni Kopet Cimos, ki je odločilni peti niz dobil šele na razliko, kar priča o ogorčeni borbi. Pred naslednjim kolom, ko bodo gostile igralke Topolšice Kajuha, so na tretjem mestu. Brazde vzdržljivosti Še dva dni za prijave Velenjčani in okoličani se razmeroma dobro udeležujejo rekreativnih akcij »Razgibajmo življenje«, ki jih organizira ZTKO Velenje. Med stotnijami tistih, ki se udeležujejo trim pohodov, kolesarjenj in še česa, je gotovo tudi več takih, ki si želijo težjih preizkušenj. Ste kdaj že pomislili na »Brazde vzdržljivosti« RTV Slovenija? Doslej se je te akcije udeležilo okoli 15 občanov Velenja in okolice. To je razmeroma malo v primerjavi z Vrhniko, Škofjo Loko ali Medvodami, ki imajo po 40 udeležencev. Naj vam predstavim to rekreativno dejavnost. Za lovoriko »kaveljc« ali »korenina« morajo moški opraviti tekaški maraton 21 kilometrov in ženske 8; na smučeh morajo moški preteči 42, ali dvakrat po 21 kilometrov, ženske 21; moški morajo preko-_lesariti 150 kilometrov in ženske 75; tu so še planinski pohodi pod vodstvom vodnika in plavanje na 2 kilometra. V koledarju prireditev, ki ga dobite ob prijavi, je po devet suhih in smuških tekov, devet planinskih "pohodov, trije plavalni nastopi in šest kolesarjenj. Izberete si tiste prireditve, ki vam po času in kraju najbolj ustrezajo. Za udeležence akcije in svojce sta organizirani dve družabni prireditvi. Prva po plavanju na "J" MtlWIMäO INÌENISING I ^ VELENJE^ Pojasnilo : TREND Računalniški InženirinaVelenje nima nikakršne povezav« s firmo TREND __GROSUPLJE M! HEWLETT PACKARD romocijska prodaja aserskih tiskalnikov -omejena količina VSI, KI VAM JE IMAGE POMEMBEN HPAuthorized. Dealer I 1. HP LaserJet III ^mor 35.950,00 2. HP LaserJet IIP 21.500,00 Matrični tiskalniki beležijo relativni padec prodaje, laserski pa zaradi svoje kvalitiete rapidno rastejo. Zakaj bi se pri isti ceni vključili v preteklost I Dealerji dobrodošli ŠRK Velenje :Splitex 29:25 (13:10) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 600, sodnik Horvat (Zg). ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater I, Krejan 3 (2), Ram-šak, Teglav, Plaskan 4, Požun 4, Rozman 5, Vrečar 4, Vo-glar 2, Šerbec 6(1), Vajdl. ŽRK Velenje:Modea Šparta Tuing 19:26 (9:15) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 250, sodnika Bakica (Trogir), Gruber (Split). ZRK VELENJE: Petek, Misaljevič 3 (1), Hudarin, To-pič 2, Zidar 6, Katic, Oder 5. Fele, Hudej 3 (2), Jan, Delie. Hrast. EME Bistrica:Elektra 75:87 (47:46) SLOVENSKA BISTRICA — Športna dvorana Bistrica, 200 gledalcev, sodnika Šulc (Lj) in Strnad (Domžale). ELEKTRA: Sevšek 8, Mrzel 20, Leskovšek 8, Pečovnik 2, Pipan 42, Kitak, Brešar 2, Plešej 4. Topolšica :Tovil Ol. Brezovica 3:2 (13, 13, -7, -10, 13) TOPOLŠICA - Telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Z. Weiss in Lavrenčič (oba Maribor). TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Medved, Golob, Jerončič, Mihalinec, Kugo-nič, Čop, Britovšek, Aravs, Štakne. Topolšica Kajuh: : Fužinar 2:3 (—9, 10, 12,-14, -12) ŠOŠTANJ - Telovadnica OŠ, gledalcev 30, sodnika Lavrenčič in Z. Weiss (oba Maribor). TOPOLŠICA KAJUH: J. in N. Stevančevič, Türk, I. in M. Hojak, Čelofiga, Goltnik, Kavnik, Ržen, Hasanovič, Pi rtovšek. Ljubno : Koper Cimos 2:3 (—7, II, —11, 13, —16) GORNJI GRAD - Telovadnica osnovne šole, gledalcev 100, sodnika Verbič (Ravne) in Klemene (Ljubljana). LUBNO: Jeraj, Mihalinec, Donko, Jezernik, Rifelj, Det-mar, Venek, Rušnov, Marolt, Košnica, Močnik. Karate Šoštanjski karateisti so uspešno sklenili letošnjo sezono. Med prazniki so nastopili na dveh turnirjih v Mainzu in Aachnu in na obeh zmagali, čeprav so prvič tekmovali po novem sistemu in čeprav se je že v drugi borhi poškodoval Rodio, zamenjal pa ga je trener Smajlovič. V Mainzu so premagali gostitelje, pa ekipe Darm-stadta, Frankfurta in Aachna, na obeh turnirjih pa so nastopile tudi ekipe iz Izraela, Luxemburga in iz Nove Zelandije. Član ekipe iz Nove Zelandije je bil tudi nuš rojak, ki je Soštanjčane povabil na gostovanje v to daljno deželo, povabili pa so iih tudi Luxemburžani. Za Biting karate Šoštanj so v Nemčiji nastopili in se odlično borili Smajlovič, Rodio, Na-raločnik in Todorovič. S.S. Pionirji odlični V Postojni je bil 4. tradicionalni turnir, na katerem je nastopilo 120 pionirjev iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, med njimi tudi tekmovalci karate kluba Velenje in karate sekcije Biting iz Šoštanja. Pri mlajših pionirjih so bili Velenjčani drugi, pri starejših pionirjih Šoštanjčani tretji in Velenjčani peti, Taba-kovič pa posamično tretji. Velenjski trener Cingesar in šoštanjski Tabakovič vsekakor sodita med najboljše v Sloveniji, kar vedno znova dokazujeta z uspehi svojih varovancev. Najmlajši se bodo letos udeležili še turnirjev v Trbovljah in Murski Soboti in s tem skelnili letošnja pionirska tekmovanja. D. B. Namizni tenis Dober nastop pionirk V soboto je bilo na Ptuju prvenstvo pionirk in pionirjev severovzhodne regije. Ponovno se je izkazala Tanja Zevart, ki je osvojila tretje mesto, dobro pa je nastopila tudi v paru z Niko Lendero. V konkurenci pionirjev so vsa mesta, ki so vodila na republiško prvenstvo osvojili Ra-deljčani. Šmartno ob Paki w Sport na razpotju Trenutno stanje na področju športa in rekreacije v Šmartnem ob Paki si gotovo zasiuži nekaj več časa in prostora, zato danes le dve novici. Rokometašice ERE Smartnega so v jesenskem delu prvenstva v SRL-vzhod osvojile tretje mesto. Za drugouvrščeno ekipo zaostajajo le za točko, kar jim ob ugodnem razpletu v nadaljevanju prvenstva in v sklepnem delu prvenstva prvih dveh ekip iz obeh skupin omogoča-tudi boj za naslov prvakinj. Nogometaši ERE Šmartnega so po jesenskem delu tekmovanja v medobčinski ligi na prvem mestu z enakim številom točk kot drugi Kovinar iz Štor. V nadaljevanju seveda želijo prvo mesto obdržati, se vrniti v območno ligo, v nekaj letih pa tudi nazaj v slovensko. jvsMAAAJUuuouoofMyywvvwvwwwqqppCT Bledu preko jezera in druga ob zaključku sezone na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prijaviti se je treba do 15. decembra letos za prihodnjo sezono ter vplačati prijavnino 100 dinarjev. Po prijavi dobite legitimacijo kluba, koledar prireditev, seznam vseh prijavljencev ter kratka navodila za priprave. Praviloma je vsakdo, ki se nekoliko razgibava, sposoben opraviti vsaj tri discipline, seveda pa na tekaške prireditve ne moremo brez priprav. V glavnem zadošča, če vašo dosedanjo rekreativno dejavnost nekoliko okrepite. Na morju pač malo manj ležite na soncu ali v senci in malo več plavajte. Če niste več rosno mladi, telesne napore previdno stopnjujte. O svoji odločitvi za »Brazde vzdržljivosti« se posvetujte tudi s svojim zdravnikom, da si ne boste naredili škode. Starostni razpon udeležencev je od 20 do 70 let. Mladi iniajo z manj truda več užitkov in uspehov, starejši pa se potrjujejo v naporih. Prijavni kartonček in vabilo organizacijskega odbora z glavnimi informacijami dobite pri planinski sekciji Škale, ali pri Stanetu Lipniku, Škale 130, telefon 855-109. Še enkrat dobro premislite. Vaše življenje bo z »Brazdami vzdržljivosti« bolj pestro, prijetno in veselo. s Lipnjk Računalniki ACER 386, 486 in 486/EISA... najugodnejše cene TREND, Računalniški inženiring, d.o.o. Efenkova 61, Velenje - tel. :( 063 ) 651 610,fax.: (063)856 794 gorenjesOTl d.o.o. GORENJE SERVIS, d.o.o., Velenje, Partizanska 12, daje v najem poslovne prostore na Foitovi 8, Velenje. Velikost poslovnih prostorov je 113 m2. Vse pravne in fizične osebe lahko pošljejo prijave do 31. 12. 1990 na zgornji naslov s pripisom za Sektor investicij in vzdrževanja. V prijavi naj bo tudi zajeta dejavnost, ki jo najemnik želi opravljati na tej lokaciji. Vse ostale informacije lahko dobite tudi na telefonu 856-858. Splitčani so proti domačiiii, zlasti na začetku srečanja, igrali zelo trdo v obrambi. Takole so v eni izmed akcij ukleščili Voglerja (z žogo) in Šerbca (vos) Košarkarji šoštanjske Elektre nepričakovano dobro igrajo za novinca v slovenski ligi. V Slovenski Bistrici so si priigrali drugo zmago v gosteh. Pipan (št. 11 — posnetek s tekme iz Celja) pa je tudi tokrat odlično zadeval (vos) Šahovske novice Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠK Velenje je v decembru zmagal Kristan s 15,5 točkami pred Gorškom 12,5, Stropnikom 11, Rajkovičem 10,5, Brešarjem 10 itd. Bil je to zadnji turnir v letošnjem letu, skupni zmagovalec pa je Matko s 125 točkami, drugi je Goršek 120, tretji Stropnik 91, četrti Kristan 78, peti Brešar 68 itd. Točke je osvojilo 19 šahistov, nastopilo pa jih je preko sto. Končano je tekmovanje v 2. slovenski šahovski ligi. Nastopilo je 11 ekip, ki so odigrale pet kol po švicarskem sistemu. V zadnjem kolu so Velenjčani premagali Slovensko Bistrico s 4:2 in skupno osvojili tretje mesto za CŠK Celje in Trbovljami. Skupščina šaleškega šahovskega društva bo v sredo, 19. decembra, ob 17. uri v gostinskih prostorih velenjske Name, tradicionalni novoletni turnir dvojic pa bo v nedeljo, 23. decembra, v prostorih hotela Kajuh v Šoštanju. Pričel se bo ob 9. uri. Š.C. MERX RTC GOLTE MOZIRJE Radegunda 19 c, Žekovec 63330 MOZIRJE daje v najem okrepčevalnico Zekovec od 10. 12. dalje za dobo 5 let najboljšemu ponudniku. Prijave sprejemajo na naslov: Merx RTC Golte, Mozirje do 14. 12. 1990, nakar bodo opravili razgovor z vsemi prijavljenimi. Informacije po telefonu: 063/831-867, 831-111. Dobrodelni koncert v Šentilju Letošnji prvi november si bomo mnogi zapomnili kot dan, ko je narava zopet udarila z svojo strašno razdiralno močjo, in nam spet dokazala kako nemočni smo v boju z njenimi silami, in kako kruto se nam zna maščevati za naš mačehovski odnos, do nje. Verjetno ni kraja v naši bližnji in daljni okolici, ki se ne bi vključil v akcijo za zbiranje pomoči tistim katere so nedavne poplave najbolj prizadele. Med njimi so tudi prebivalci KS Šentilj. Člani tukajšnjega Rdečega križa so že nakaj dni po nesreči pričeli zbirati med krajani prostovoljne denarne prispevke. Ravno tako je zbiranje denarnih prispevkov organiziral domači župnik Jože Škri-njar, ki je soopravitelj dveh župnij v Šentilju in v Ponikvi pri Žalcu. Posebej pa so se izkazali mladi člani veroučne skupine iz Šentilja, ki so na pobudo g. Jožeta Škrinjarja pod vodstvom Barbare Jane-žič pripravili v domu krajanov Dobrodelni koncert na katerem so nastopili: Otroški pevski zbor in dekliški cerkveni pevski zbor iz Šentilja. Oba je vodila Albina Srebre. Nastopil je tudi otroški pevski zbor iz Ponikve pod vodstvom Elice Kos, ki je bila obenem tudi povezovalka programa. Posebnost koncerta pa je bil nastop cerkvenega ansambla »Dominik« iz Žalca. Izkupiček prireditve, ki je bil zopet v obliki prostovoljnih prispevkov in vsoto katero so darovali farani obeh krajev, skupaj je bilo več kot 63 tisoč dinarjev so po končanem koncertu izročili delegaciji iz Ljubnega. M. Hrusti Pravočasna ekološka sanacija termoelektrarn Šoštanj Upali smo, da je boj za čistilne naprave popolnega odžvepijevanja v Termoelektrarnah Šoštanj že izbojevan, da samo še počakamo do usodnega leta 1993, ko bi čistilne naprave začele obratovati. Toda prevarali smo se. Iz časopisov in drugih javnih občil se nam posmehujejo vesti: Sanacija TEŠ naj bi se zavlekla tja do daljnega leta 2000. Vemo, da do takrat naši gozdovi ne bodo zdržali (stanje gozdov kakšrno je bilo v Zavodnjah pred petimi leti, je sedaj tudi v ostalih predelih Šaleške doline. In v Zavo-denjskih gozdovih po petih letih stoji le le vsaka peta smreka!). Zdravstveno stanje prebivalstva bo še bolj prizadeto. Analize, ki so bile narejene do sedaj, javnosti še niso bile posredovane. Zato se širijo med ljudmi le neuradne ocene teh analiz, ki naj bi pokazale katastrofalno stanje. Prav tako tudi škoda v poljedelstvu in živinoreji ni ocenjena. Le ljudje se iz leta v leto srečujejo z vse večjo izgubo v živinoreji in vse skromnejšimi pridelki v poljedelstvu. Vzrok za odložitev sanacije naj bi bil pomanjkanje denarja. Ali je to res pravi vzrok? Po sprejetju Zakona o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja (t. im. »ekološki dinar«) plačujemo za sanacijo zraka 4 pare na 1 kWh električne energije (3,6 %). 0 poplavah nekoliko drugače Ob plebiscitu Tako se letno zbere 55 milijonov mark pri letni potrošnji električne energije 10 milijard kWh. Za sanacijo zraka v Sloveniji pa bi potrebovali 510 milijonov mark. Tako bi potrebno vsoto zbrali šele v 9 letih. Če bi zvišali prispevek na 8 par na kWh el. energije, bi potrebno vsoto zbrali v 4 letih in pol. Tako bi poprečno gospodinjstvo z mesečno porabo 300 kWh el. energije prispevalo za ekološko sanacijo 24 din na mesec. (To je 2 kg kruha ali dve steklenici piva.) S takim prispevkom bi v celoti sanirali zrak v Sloveniji v petih letih. Ker EGS ne bi prispeval svojega deleža, ki se itak zbira skozi ceno el. energije in ker se ta sredstva zbirajo namensko, ne bi bilo opravičila za odlaganje sanacije. Sredstva iz »ekološkega dinarja« naj bi se dajala nepovratno kot samoprispevek vsaj za izgradnjo čistilnih naprav. Hitra rešitev ekološke sanacije termoelektrarn bi omogočila aktiviranje njihove polne zmogljivosti. Tako bi lahko ob kritičnih vremenskih razmerah v kritičnih dolinah Slovenije prešli na ogrevanje z očiščeno električno energijo in tako očistili zrak tudi zaradi onesnaževanja individualnih kurišč. Zanimiva pa bi bila tudi primerjava stroškov ekološke sanacije s stroški zamenjave el. energije in premoga s plinom. Ali se ne bi obrnila električni.energiji v prid? Za Šaleško ekološko društvo Marija Šavor Nekateri zlobni jeziki me bodo ošvrknili, vendar se jim upam v obraz povedati naslednjo zame največjo resnico, ki je botrovala naravni katastrofi v zgornji Savinjski dolini. Vsa čast občinskim veljakom Rezmanu in Prislanu, ki se v »Našem času« po svoje trudita (za honorar) ter lepo na široko in z veliko mero strokovnosti razpletata in razjasnjujeta naravne pojave, geološke, meteorološke in kajsigavedi še kakšne vzroke za nastanek poplav, katere so »zeleno dolino« spremenile v blatno. Da pa sta se izognila dejstvu, ki je bil včeraj in je še danes glavni hobi (beri: loby) (veliki večini) Gospodov v krajih, ki jih je poplava najbolj prizadela — sečnji na črno. Prepričan sem, ne da bi mi kdo strokovno dokazoval, da je propustnost tal na račun »črno posekanega gozda, po-glavitev vzrok nastanka plazov, ki so bili glavni krivec nastanka vseh največjih škod. Danes so škode, ki jih naredijo s takšno sečnjo večkrat hujše kot jih naredi katerikoli termoenergetski objekt (čeprav ga ne mislim zagovarjati). Vsak si lahko ustvari predstavo koliko moke bo prestregel mlinar, če bo imel le veliko rešeto namesto dovolj finih sit. Seveda, logično — v poplavah je nasrkal narod, ki je najbolj siromašen. Nikoli ne bom pozabil solz čistilke — matere dveh otrok, ki ji je voda pustila le golo zidovje z naplavljenim gramozom in blatom. V svojem ihtenju je spregovorila toliko sočnih besed na račun Gospodovih nogavic in v njih spravljenih mark ter bežanju pred vodo, da sam nisem vedel, ali sem na udarniški akciji ali sem zašel nekoliko čez mejo. Da je delo z lesom v Savinjski dolini donosen posel, mi dokazuje število žag, katero ima že skoraj vsak večji kmet. Vprašam pa vsakega, ali bi kdo danes pustil svoje delo v tovarni? Ne!? O, pač! Poznam takšnega. Delo ponoči in na skrivnih mestih mu prinaša desetkrat višje dobičke kot je imel plačo v fabriki. Požvižga se na vse kazni in pretnje. Posel pa cvete. Vlada z moratorijem tu ni naredila nič razen tega, da je zaščitila cerkveno zemljo. Bivša vlada pa je s svojo lažno solidarnostjo in mogoče tudi današnjo podkupljivostjo ali bolje rečeno ležernostjo in lenostjo inšpektorjev dopustila siromašenje gozdov. Nekaterim od njih lahko rečemo le še krivo posajen drevored. Medtem njihove žage — mislim na Gospodove, veselo pojejo naprej. Jože Čas Solidarnostna akcija Menini, da je vsak bolj ali manj seznanjen s katastrofalno poplavo, ki je I. novembra prizadela skoraj celotno Slovenijo. Narava pa se je najbolj razbesnela v Zg. Savinjski dolini, kjer je povzročila tudi največ gorja in predvsem bolečine. Zato smo se učenci skupnosti šole skupaj s tovarišico Gošnik Nušo odločili, da izvedemo solidarnostno akcijo, s katero smo se potrudili zbrati čimveč šolskih potrebščin in finančnih sredstev za prizadete. Uspeli smo zbrati kar precej potrebščin in 6.000,00 din. 3.000 din smo namenili OŠ Šmartno ob Paki, drugo polovico denarja ter potrebščine pa smo peljali v OŠ v Lučah. Tov. ravnatelj, tov. Ru-dolfova in tov. Gošnikova in jaz smo se na lastne oči prepričali, kar nam je pred tremi tedni pokazal TV ekran. V sredo, 21. 11. smo se peljali na prizorišče dogajanja v Luče. V osnovni šoli nas je sprejela tamkajšnja ravnateljica. Izročili smo ji prispevke, ki jih je bila zelo vesela. Nato je začela pripovedovati o dogodkih med samo poplavo. Bila je namreč članica štaba za civilno zaščito, ki je reševal, kar se je rešiti dalo. Govorila je zelo raztreseno, kar je bila posledica fizične in psihične utrujenosti. Povedala nam je, da se je takrat vsak najmanjši potoček spremenil v hudournik, ki je rušil in odnašal vse, kar mu je bilo napoti. Tovarišica ravnateljica se je skupaj z ostalimi tri dni in tri noči neprestano trudila reševati ljudi in njihovo imetje. Dejala je: »Bilo je kot med vojno. Ob meni so stali še rosno mladi kurirji in ku-rirke, ker ni bilo drugih zvez. Ko sem videla na ducate vaš-čanov, ki jih ie bilo treba eva- S plebiscitom je oblast preložila odgovornost za ugodne in neugodne posledice osamosvojitve Slovenije na pleča ljudi. Ljudi pa vse bolj begajo dvoumne misli, prikrite grožnje, navdušenja in črnogledosti. Če pa se že moramo odločati, hočemo vedeti vso resnico možnih posledic. Zato vsem strankam nekaj čisto praktičnih vprašanj: 1. Ali Slovenija res pridela na svoji zemlji le četrtino hrane, ki jo potrebuje za prehranjevanje svojega prebivalstva? Je zato vlagala v poljedelstvo v Vojvodini? Kje bo dobila potrebno hrano po osamosvojitvi? Ali bo v tej najvažnejši surovini vedno odvisna od tujine in svojih deviznih sposobnosti? Ali še vedno velja grožnja o gospodarski blokadi Slovenije, če se bo drznila osamosvojiti? Ali imamo dovolj za- log hrane za tako izsiljevanje? 2. Kaj bo z imetjem slovenskih državljanov v drugih republikah? 3. Kolika bo svoboda gibanja preko njenih meja v druge jugoslovanske republike? Trenutno se najbrž ne zavedamo, koliko vezi nas vendarle veže na druge kraje Jugoslavije? 4. Kakšna bo naša nova valuta? Ali jo bomo lahko menjavali za tuj denar oziroma ali bo priznano plačilno sredstvo vsaj v sosednih državah? Krize narodov se najlažje prebrodijo, če so nanje pripravljeni duhovno in materialno vsi prebivalci. Pripravljeni pa bodo le, če bodo vedeli, kaj jim lahko prinese prihodnost. Marija Šavor, Šaleška 20, Velenje Delavski razred ni uresničil iričakovanih rezultatov, ki naj )i jih dalo samoupravljanje kuirati, sem se spomnila na ljudi, ki so jih v času vojne pošiljali v taborišča!« Nemo smo prikimavali in ji, čeprav neradi, morali verjeti. »Velik problem v Lučah in okolici pà je ta, da so ljudje preponosni, da bi sprejeli pomoč od drugih.« Seveda to na nek način razumemo. Iz razgovora sem namreč razbral, da so ljudje bolj kot blagovne pomoči potrebni moralne pomoči. Marsikdo bi potreboval človeka, ki bi ga tolažil, z njim sočustvoval in ga opogumljal. Poplava jih je prestrašila. Ob vsaki oblačnosti se bojijo ponovne po-vodnji. Ampak tukaj niso samo poplave. Njih posledice so plazovi, ki so precej hiš poškodovali ali pa celo porušili. Šola, v kateri je 250 učencev, do nedavnega sploh ni služila svojemu namenu, ker se nekateri niso mogli prebiti do šole. V njej so spali brezdomci, vojaki, v šoli so kuhali za tiste, ki niso imeli kaj dati v lonec ali jim je še tega odneslo. »Seveda organizacija ni bila popolna in je bilo dosti zapletov,« je na koncu povedala ravnateljica. Čas v Lučah je zelo hitro minil. Na poti smo videli precej grozljivih prizorov. Nekaj km od Ljubnega proti Lučam grozi, da bo cel hrib zdrsnil v strugo Savinje. S tem lahko resno ogrozi Ljubno in Luče, ker bi nastalo akumulacijsko jezero. Nekoliko naprej proti Lučam smo videli novo, do tal porušeno hišo, ki jo je porušil plaz. Sosedom pa grozita še dva. Cesta je bila na več mestih odnešena ali spodkopana, vendar so to že sanirali. Upam, da sem vam v grobem predstavil poplavo v Zg. Savinjski dolini. Vse se ne da povedati z besedami. Ob tej priložnosti pa bi se v imenu odbora šolske skupnosti zahvalil vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da je solidarnostna akcija uspela. Nikoli ne vemo, kdaj bomo_mi potrebni pomoči. Dejan Jevšnik 8. a OŠ Gustav Šilih Ob nepričakovani hitri spremembi družbenopolitičnega sistema v državah realnega socializma in našega samoupravnega socializma, ki smo ga uresničevali štirideset let nam da razmišljenje upravičenosti socialistične parole »tovarne delavcem^ Torej delavci, ki jim je bilo zaupano upravljanje s tovarnami niso uspeli. Zaradi tega se je začelo zaupanje v njihovo uspešnost krhati. Tako se samoupravljanje spreminja v soupravljanje, kjer se daje več zaupanja strokovnemu vodstvu in vedno manj neposrednim proizvajalcem — to je pravim delavcem. Torej to so očitna dejstva; sedaj pa se postavi vprašanje »zakaj je temu tako«? Nesporno je, da so delavci pri samoupravljanju poklanjali več pozornosti delitvi, kot pa ustvarjanju nove vrednosti, ki omogoča nadaljnji razvoj sleherne tovarne. Pri samoupravljanju so se marsikje šli bolj samoupravljanje kot otroci, ne pa kot da se gre za eno od najbolj zahtevnih nalog, ki so jo imeli delavci pred seboj. Ko govorimo o dejstvu, da se je več pozornosti poklanjalo delitvi, kot pa ustvarja- nju nove vrednosti ne smemo prezreti dejstva, da sta se tako obnašali tudi splošna in skupna poraba. Kot posledica neresnega dela delavcev pri. samoupravljanju pa je sedaj žalostno dejstvo, da se delavcem poklanja vedno manj pozornosti. Opažajo se kot nepomembni element naše družbe^ Začnimo od dejstva, da se bodo v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ukinili zbori delavcev, ukinil bi se naj družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki ščiti pravice delavcev, predlog je že, da se ukine delavski praznik 1. maj, tudi na rdeči nagelj, kot delavski simbol, ob delavskem prazniku, so že dane pripombe. Postavi se vprašanje na koga se bodo v bodoče delavci obračali, ko bodo prizadete njihove upravičene ali neupravičene pravice ali ko bodo v različnih stiskah, saj nimajo več svoje partije, ki je utopično govorila, kako bodo odpravljene razlike med lastniki sredstev za proizvodnjo in delavci, ki na teh strojih delajo (razlike med izkoriščevalci in izkoriščenimi). Torej delavcem ostane le še njihova stanovska organizacija, to je sindikat, ki pa je razdeljen in se ne znajde v novih okoliščinah. Kruta resnica nastaja, da ne bomo več govorili, da je le delo pogoj za boljši položaj človeka, ampak bo zopet kapital skoraj pomembnejši. Albin Amon Kersnikova 3, Velenje Prebral sem Tvoj članek, moj soborec Prebral sem Tvoj članek, moj soborec tov. Mihael Stivar in lahko rečem, da se s Tvojimi članki ne strinjam. Prav čudi me, kako kljub vsej demokraciji odgovorni pri tem listu še objavljajo take članke, ki bi se praviloma morali znajti na mizi javnega tožilca, ker po nepotrebnem vznemirjajo občane naše doline. Če Ti je pa res tako težko živeti v tej družbi, ki izvira iz partizanstva v katerem si tudi Ti sodeloval, potem je ja najbolje, da se izseliš, saj menda ne boš rekel, da je tudi to prepovedano. Ne bom se oziral na večji del članka, kjer bruhaš ogenj in pepel na našo družbo, ki si jo tudi Ti soustvarjal, pač pa se bom osredotočil na zadnji del članka, kjer govoriš o stanovanjskih problemih in kjer kratkomalo zahtevaš, da Ti mora družba podariti stanovanje v katerem, si 25 let sta,-noval tako .rekgč^na pol zastonj. Predlagal bi Ti, da greš v Nemčijo ali katero drugo rajsko državo, pa„boš videl, koliko stane stanovanje in rekel, da imam prav. Če so Ti toliko napoti krediti, ki so jih dobivali ljudje za gradnjo, bi rekel, zakaj še Ti nisi izkoristil ugodno konjunkturo. Povem Ti pa, da so ljudje morali kredite vrniti ali pa jih še vračajo. Res, da ne' -ieri prav z lahkoto, za kar je kriva visoka inflacija, za katero smo krivi vsi, nekdo malo manj, drug pa malo več, ker smo od skupnosti zahtevali več kot smo ji dajali. Jaz naprimer sem zgradil hišo v kateri stanujemo tri družine brez enega dinarja kredita. Ob tem sem pa tudi Tebi pomagal, da si prišel do stanovanja, saj so tudi meni 25 let odtegovali od plače za stanovanjsko izgradnjo. In na koncu bi Ti povedal, da sedaj plačam zgradarino, kije letos desetkrat večja od lanske, drugo leto bo pa desetkrat večja od letošnje, pa nič ne vpijem nad nepravično družbo, čeprav sem moral trdo delati in nisem luksu-ziral ali delal gobeline. Pa vseeno lep tovariški pozdrav. - » • Janko Vihar, Bevče 8/a VAŠ DOM TRGOVINA IN KOOPERACIJA d.o.o. H«™« 23, 63325 SoSTANJ Telefon: 063/881-384 VAM PO NAJUGODNEJŠIH CENAH NUDIMO: — veliko izbiro gradbenega materiala — vse za kmetijstvo in obrt — vodovodni in toplovodni material CENJENIM KUPCEM ZAGOTAVLJAMO POSEBNE UGODNOSTI: — dostava večjih količin na dom — popust za člane stanovanjskih zadrug — strokovno svetovanje Na razpolago smo vam ob vsakem času! ČE ŽELITE SVOJ DENAR ČIMBOLJE VNOVČITI, SE OGLASITE V TRGOVINI VAŠ DOM! I 1 I I I I I Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044 VOZNIKI, PRIPRAVITE VAŠA VOZILA ZA ZIMO! BREZPLAČNI PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED VAŠEGA VOZILA VAM BOMO OPRAVILI V PETEK 14. 12. od 15.00 do 19.00 ure ter V SOBOTO 15. 12. od 7.00 do 15.00 ureu V DELAVNICI VEGRAD MEHANIZACIJA NfA SELU! Poskrbeli bomo tudi za manjša popravila, kontrole in opremo. Pridite, presenečeni boste. Pričakujemo vas ZŠAM VELENJE, VEGRAD MEHANIZACIJA IN AVTO CELJE PE VELENJE SREČNO VOŽNJO! ZŠAM VELENJE HOVO bM* VABIMO VAS NA SILVESTROVANJE V BANJOLE Za silvestrovanje pripravljamo 4-dnevni paket od 29. 12. 1990 do 2. 1. 1991 Cena paketa 1.550,00 din Prijave sprejemamo do 25. 12. 1990 V ceno so vključeni štirje polni pensioni, turistična taksa, novoletna večerja in uporaba bazena. V letošnjem letu pripravljamo novoletno tombolo z bogatimi nagradami (10-dnevno bivanje v Banjolah v juliju ali avgustu itd.) Nudimo še: — tenis igrišča, namizni tenis, biljard, fliperje, zdravniške usluge, trim kabinet, veliko plesa in zabave ter domače istarske specijalitete Vse informacije lahko dobite na tel. 052/73-124, 73-144, ali v poslovalnici Slovenijaturista v Ljubljani. &ROSTROJ SERVIS VELENJE Foitova 8 TRGOVCI - GOSTINCI! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: registrirne blagajne Sharp in Omron Zagotovljeni servis in rezervni deli. Ne zamudite izredne priložnosti! Informacije na tel.: 063/853-154 /- DRUŠTVO INVALIDOV VELENJE »Društvo invalidov Velenje vabi vse svoje člane in tudi druge invalide na novoletno srečanje, ki bo v soboto, dne 15. decembra, s pričetkom ob 19. uri v Hotelu Kajuh v Šoštanju!« 0* 0CUVMKIH SO M.00 - 23.00 O* NtDfLJAH 00 09.00 - 23.00 OanUZNKIH 00t2.00 - 22.00 KMtMUlK, T0WK - ZtMTO GOSTIŠČE NAPOTNIKOV HRAM POTOČNIK DUŠAN ZAVODNJE 24 A tel.:(063)831-192 silvestrovanje'. Cena silvestrovanja le 220 dinarjev. Pokličite, rezervirajte. Priporočamo se'. «t« vL» »1f J» «X* «X» «1* «1« «l» »L» J* si* vj^ vL» J/ vL» »L» «b 4' »A* 4» 4* 4* 4* 4* 4^ ^ «A» 4* 4^ 4* 4" 4* 4* 4* 4^ 4* 4« 4* 4< 4< 4« 4* 4* «A» »A» 4* 4« 4* 4« 4« 4* 4< 4^ 4« «l* 4* 4* «1» 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* *A* «A* 4* 4^ 4* 4f 4* 4* 4* 4* 4* ^Lz »p »j* 1* »j* »p T- T» T» 1* *T* *T* »T* «T* "T* 'T* 'T* •T* /j» ^ ✓jx ŽJ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ »j» »j» ^ «7* »j* »j» »7» DAJ DAM HHi 4^ 4* 4* 4* 4* ^ vL- 4* 4* 4* 4* 4* 4* vL* »• ^ »p /J» »J* »T* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * se- 55-* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * .. c-tHl OOO»"" -nGOJ"" Sodelujejo: GORENJE MALOPRODAJA s predstavitvijo in prodajo novega programa QUELLE GASILSKA OPREMA TRGOVINA UNIOR ZREČE LEPOTILNI STUDIO PILAR — Jožica Ocvirk SAVA KRANJ DAJ DAM TRGOVINA GOTOVLJE ^ 'K ^K • 1 1 j /• ■ 1 m j u •» - »js »T* *T* *T* "T* *T* *T* 'T* »f» vV» vi/ kL* vf,- vt/ «r« «t« v v. vi* 4^ «I* 4^ ^ 4* -.T* »J> VV. ^ 4^ 4^ 4? 4^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ /p rp /p ^ »P ^ 'p /p »p »j* »T» •T' »T» *T* v* »T' "T* gorenje Q/tSllSK/1 OPREttfV UNIOH/I IAMUIKUN »LEPOTNI STUDIO jflj Sfl XI UJXUVJ dloi-dlram trgovin» n» drotwwm prodaia-knjlM tfjttmine Re«wi, G-KovM» 106/d. VlluAMMÌ : II dvorani v Se\ern, Kakršnega se niste do ličnega blaga, Kozmetike, ži- od 15. do 22. ra VSAK DAN OD S. D 19. URE Bogat izbor vil. • • Pridite že na otvoritev, 15. decembra, ob 10. uri! BIFE ZA OKREPČILO in še marsikaj, le pridite!!! •i ji t » « . i # i 'j> t v.i, > ... I. ir»», V i ' 1 1 i^, ... -j. » j. "7. * ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK 13. december ■ 14. december | 15. december! 16. december | 17. december 118. december TV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA I —TV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 33. del ameriške nanizanke za otroke 9.20 Šolska TV: Nadarjeni otroci, 1/5 9.55 Pustolovščina slikarstvo: Umetnik in njegov 6as, 10/13 10.30 Muzzy, angleščina za najmlajše, 13/20 10.45 Slovenci v zamejstvu 11.15 Zakon v Los Angelesu, 28. del ameriške nanizanke 12.00 Video strani 14.40 Muzzy, angleščina za najmlajše, 13/20 14.55 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev — Nadarjeni otroci, 1/5 17.35 Pustolovščina slikarstvo: Umetnik in njegov čas 18.15 Spored za otroke in mlade — Teleski 90: Pripravimo se na smučanje 18.45 Alf, ameriška nanizanka, 7/24 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Manning-A. Plater: Vojne usode, angleška nadaljevanka, 4/7 21.10 Tednik 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 15/19, Mavrica, angleška nadaljevanka, 1/3 0.00 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Split: PEP v košarki: POP 84-Scavolini, prenos. 21.30 Žarišče. 22.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 6/14. 22.25 Večerni gost: Dr. Drago Klemenčič. 23.15 Tenis — Grand Slam cup, posnetek iz Münchna. 0.45 Yutel. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Mali bobnar. Bali, serija. 9.50 Zdravje. ________ ÌU1 ..05 Lucilie Ba„, ^.j,,.. .,.„„ ^.avjc 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, Grand Slam Cup. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Garfield, Kuhajte. Ladja ljubezni, Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Po rocila. 17.10 ~ " ---- ----------- Sosedje. 17.50 Duki. 18.30 Tenis, Grand Slam Cup. 20.30 Predvidoma Kolo sreče. 21.30 Tenis 23.20 Poročila. 23.30 T. J. Hooker, serija. 0.20 Zgodovina filma. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Usodno leto 11.00 Tv-butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cenaje vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Buck James. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.20 21 Jump Street. 20.15 Vesela vožnja, nemška komedija, 1956. 21.55 Poročila. 22.05 Akcija USA ameriški akcijski film, 1988. 23.45 Hollywood Kill, ameriška zliivka. 1985. gro- I su 8.50 Video strani 9.00 Delfin Flipper, 17. del ameriške nanizanke za otroke 9.25 O. Manning — A. Plater: Vojne usode, angleška nadaljevanka, 2/7 10.20 Video stani 14.40 Video strani 14.50 Žarišče, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Otroški parlament 18.30 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 1/7 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, 12., zadnji del aemriške dokumentarne serije 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 31/41 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 15/22, Da-mien-Omen II, ameriški film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd. 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), posnetek iz Val Gardene. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Dobri znanci, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija — prenos iz Cankarjevega doma. 21.40 Oči kritike. 22.20 Skupščinska kronika. 22.50 Tenis — Grand Slam cup, posnetek iz Münchna. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored, evro-sport. 14.50 Hrvatski pisci na tv ekranu: I. Ivanac. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitelji narave: Mount st. Helene. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Zaščitena narava Hrvatske. 19.15 Energija, ekonomija, ekologija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Svet narave, poljudnoznanstvena nanizanka. 21.55 Tv dnevnik. 22.15 Poročila v angleščini. 22.20 Glasbena scena. 23.20 Poročila. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 11.55), 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Eurosport. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 17.10 Znanstveni razgovori: Nobelove nagrade. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Cross Creek, ameriški film. 22.05 Sejem jazza '90. 22.50 Tv dnevnik. 23.10 Poročila v angleščini. 23.15 Slike časa. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, Grand Slam Cup, povzetek. 14.05 Ghostbusters. 14.40 Ladja ljubezni, Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.45 Družina Addams. 18.05 Mini Max. 18.30 Tenis, Grand Slam Cup. 20.00 Predvidoma Kolo sreče. 21.20 Tenis. 23.20 Poročila. 23.30 Detektiv, ameriška kriminalka, 1968 (Frank Si-natra, Lee Remick). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. lO.OO Usodno leto. 11.00 Telebutik. 11.35 Tvegano ! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poro čilo. 13.00 Bogat in lep 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 15.15 Ljudje in živali. 15.40 Poročila. 15.55 Reporter zločinov. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora, serija. 20.15 Naloga za Al Mundyja. 21.05 Loterija. 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.10 Strastne cvetke, nemška komedija, 1977. 0.50 Umazan denar, ameriški akcijski film, 1988. 2.30 Mrtvec, ki ni hotel umreti, angleški film, 1973. 4.00 Mevianov sin, italijanski film, 1982. 5.05 Boragora, seri|a. ESHUn. 13.30 Snukerji. 15.30 Golf, U. S. Seniors Open. 18.00 Ford Ski raport. 19.00 Novice. 20.00 Tenis. 22.00 Triatlon. 22.30 Nogomet 0.00 Novice 0.30 Snukreji. 13.30 Snukerji. 15.30 Golf, New Yer-sey. 18.30 Mountain Biathlon. 19.30 Novice 20.00 Tenis. 22.00 Smuk, Val Gardena in smuk, ženske, Meiringen. 23.30 SP Jet ski. 0.00 Novice. 0.30 Snukerji, Dubai Open. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Novice. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp 20.00 Coca Cola Eurochart. 20.30 Svetovne zvezde. 22.00 Novice. 22.15 Oplove športne novice. 22.20 Spin 23.25 Koncert. SUPER CHANNEL ■ PRO 7 It Novice^O 1 o'm F^ia|' Times, «V?3.50 ÄtTÄ» poslovni danes 13^30 Mix'.^6^0lfHotN- M? in P-°tePuh ,5'55 P* ne. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp. 20.00 Moja najljubša rjavolaska, ameriška komedija, 1947. 22.00 Novice. 22.15 Kopalna obleka, ameriški film, 1988. 0.10 Oplove novice. ko- ... . . „epuh. 15.55 Perry Mason. 16.45 Naša deseterica 17.15 Barney Miller. 17.50 Bitje srca 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 Kalejdoskop, angleška kriminalka, 1966. 22.05 Max Headroom 23.00 M.A.S.H. 23.25 Desperados, angleški vestem, 1968. 1.00 Hawai 05. PRO 7 12.25 Ogledalo odseva smrt, grozljivka. 14.00 Shiloh ranč, vesternska serija, 1970. 15.10 Jackie in Jill. 15.35 Potepuh, serija. 18.05 Waltonovi. 16.50 Naša deseterica. 17.20 Grk osvoji Ci-kago. 17.55 Lou Grant. 18.40 Tom in Jerrv. 19.10 Colt za vse primere, serija. 20.10 Vedno kolesarji, avstrijska komedija, 1958. 21.55 Hawai 05. 23.00 Bug, ameriška grozljivka, 1975. 0.55 FBt 1.45 Barbara, film. Richie Rieh. TELE 5 13.00 Popaj, Teddy, 14.50 Top 100. 15.00 Divje življenje. 16.00 Wildcat. 10.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim barn, bino: Smrkci, Coli McCool. 18.30 Popaj. 18.55 Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka. 19.45 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 20.15 Planet žensk, ameriški film. 22.O0 Poročila. 22.25 Ring je prost. 23.55 Mačka, francoski film. 1.40 Poročila. 2.Ü5 Yesterday. 3.05 P.O P. 10.00 Tuvarisija Petra Grče, nadaljevanka HTV, 1/3 10.25 Alf, ameriška nanizanka, 7/24 10.50 Otroški parlament 11.10 Pogledi: Dežniki in sončniki skozi čas 12.00 Zgodbe iz školjke, 37. oddaja 12.30 Večerni gost: Dr. Drago Klemenčič 13.20 Oči kritike 14.00 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Lepa naša domovina: Kultura, ponovitev 5., zadnjega dela zabavnoglasbene oddaje, čb 15.20 Ray Charles, koncert ob 40-ie-tnici glasbenega delovanja, ponovitev 1. dela 16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Ciklus filmov Walta Disneys: Škratomobil, ameriški film 18.30 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 6/14 18.55 Že veste? 19.07 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Titanic 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 15/25, Mavrica, angleška nadaljevanka, 2/3, Notranja preiskava, 1. del ameriškega filma TV SLOVENIJA 2 12.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 12.40 Val Gardena: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), prenos. 13.45 Tenis — Grand Slam cup, posnetek iz Münchna. 16.00 Polfinale, prenos. 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija, 3/14. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Šakal, an-gleško-francoski film. 22.30 DP v košarki (m): Smelt Olimpija—Zadar. posnetek iz Ljubljane. 0.00 Yutel. 1.00 Satelitski programi — poskusni pre- HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25). 11.30 Otroci prepevajo hite, posnetek festivala. 13.00 Danes skupaj. 13.30 Sedem, čehoslovaški film. 15.00 Mikser »M«. 15.45 Tv teden. 16.00 Oddaja narodne glasbe. 16.30 En avtor, en film. 16.40 Poročila. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Spletka, filmska nanizanka. 17.25 Tv avkcija. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Murphyje-va vojna, ameriški film. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Športna sobota. 22.50 Silnice. 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT I RTL PLUS ke 9.35 Mladinski magazin. 10.20 Gadget. 10.45 Zdravje. H .15 Spider-man, Hulk Spiderman 5000. 12.35 He-man. 13.00 Dežela Saurirjev. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Želvice, risana serija 14.15 Ragazzi 15.05 Daktari. 16.00 Lassie. 16.20 Mačke in psi. 16.50 Alpi-'90. 17.45 Čudovita leta. 18.10 No- vo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Kulijev knjižni klub. 21.25 Umor je njen hobby. 22.15 Dall-As. 8.45 8.55 9.45 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 14.40 15.35 17.00 17.05 18.50 19.00 19.30 20.05 21.10 22.30 22.50 0.05 Video strani Živ žav Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 1/7 Letalske sanje, litvansko sovjetski film in Vrh, izpoved srečnega človeka, sovjetski film Mati in sin, ponovitev avstralske humoristične serije, 3/14 Videomeh Kmetijska oddaja TV Novi Sad Show Rudija Carella ~~ S. Bareja: Alternative 4, poljska nadaljevanka, 7/9 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Kako se znebiš svojega šefa, ameriški film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 D. Jančar: Primož Trubar, heretik, 4., zadnji del tv nadaljevanke Predžrebanje novoletnega 3x3 Tv dnevnik 3 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, 3/13, Mavrica, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Video strani TV SLOVENIJA 2 9.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 9.55 Alta Badia: Svetovni pokal v VSL (m), prenos 1. teka. 10.40 Meiringen—Hasliberg: SP v VSL (ž), prenos 1. teka. 11.20/11.25 Satelitski programi — poskusni prenosi. 12.50 Športno popoldne. 12.55 Alta Badia: SP v VSL (m), prenos 2. teka. 14.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. München: Grand Slam cup v tenisu, finale, prenos. 17.45 Beograd: DP v košarki. Bosna: Cibona, vključitev v prenos. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet vulkanov, francoska poljudnoznanstvena serija, 4/6. 20.30 Srce kamna, dokumetnarna oddaja. 21.10 SP v VSL (ž), posnetek. 21.50 Športni pregled. 22.35 Yutel. HTV 1 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev,. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijski mozaik. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Obzor. 17.10 Veni, vidi.. . 17.15 Bar-num, ameriški film. 18.45 Evoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 20.50 Dotik Mide, tuja dokumentarna nanizanka. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Poročila v angleščini. 22.05 Glasba za lahko noč. 23.05 Športni pregled. 23.50 Poročila. SATELITSKA TV 7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Kazimir. 10.30 Ghostbusters 11.00 Tenis, Grand Slam Cup. 12.50 Kremenčkovi. Proti vetru. 14.10 Car gora. 14.40 Kuhajte. 15.00 Glasbene novice. 15.25 Potovalni magazin. 15.50 Tenis Grand Slam Cup. 18.45 Poročila. 19.05 Tenis. 21.55 Poročila. 22.05 Bostonski morilec žensk, ameriška kriminalka, 1968. 0.05 Množični umor v San Franciscu, ameriška kriminalka, 1973. 1.50 Detektiv, ameriška kriminalka, ponovitev. -------- . ........W VMI V¥l lljv, WVI ljU. 20.00 Otroštvo neke kraljice, avstrijski 1954. 21.50 Poročila. 22.00 Po- film, govor. 23.15 Ljubezen na begu, fran coski film, 1978. 0.45 Detektivstvo. RTL PLUS 6.00 Gadget. 6.20 Dežela Saurirjev 7.35 Scooby Doo. 9.35 Začarani brat Tednik, igralke. nemški otroški film. 11.00 12.00 Liv Ullman, portret 13.00 Moj oče vesoljec, Munsterii 13.45 Daktari. 14.35 Ples. 15.30 Božič v hribih. 16.00 Bratranec, nemška komedija, 1953. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Nežen, pa nesramen kot Oskar, , " « "pje- > 1 _--■■- ......- ...... —. utti Frutti. 23.25 Boj proti mafiji. 0.25 Po-. J, ko zmrzuje kri, serija. 0.45 Cona somraka 1.10 Hitchcock prikazuje tična komedija, 1972 (Birgit Bergen). 0.55 Kdor ima, pač ima, komedija. 2.20 Mrtvi amigo, italijanski vestem, 1968. 3.50 Bruce Lei, hiša zmajev, hongkonški karate film, 1979 5.10 Naloga za AI Mundyja. 11.00 Smučanje, super veleslalom, Meiringen, kolesarstvo, moški smuk, Val Gardena, skoki. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestlinq. 21.45 Boks. 22.45 Smučanje. 23.45 Tenis, ZDA. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Generalni inšpektor ameriška komedija, 1949. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart 20.00 Kapitan Power. 20.30 Josh 21.00 Kraljevska poroka, ameriška komedija, 1951. 22.40 Cona somraka 23.40 Burleskna lady, ameriška kriminalka. ——■ ■ — i,. _ .._. _ _ nemška komedija, 1988. 21.45 Spi gel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tu Frutti. 23.25 Bo • -■ - --noči, ko zmrzuj< somraka 1.10 --------- Ob 19. uri je predviden prenos nogometne tekme Stuttgart—Eintracht. EUROSPORT 8.50 9.00 9.15 9.30 10.00 10.45 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.05 19.10 20.05 21.30 22.30 22.40 23.15 0.30 Video strani Miti in legende islamskih ljudstev, 13/13 Ciciban, dober dan: Budnica za miške Folklorna skupina Emona iz Ljubljane Mozaik — Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Predžrebanje novoletnega 3x3 Radovedni Taček: Ovca Čebelica Maja: Filip v pasti Risanka Tv dnevnik 2 T. Roper: Perice, škotska drama Osmi dan Tv dnevnik 3 Resna glasba Sova : Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 16/16, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 1/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Druga godba: Ansambel Vujičič (Madžarska). 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. 21.20 Yutel. 8.50 9.00 9.30 10.00 10.35 11.05 11.25 12.10 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 18.20 19.10 19.30 20.05 21.00 22.10 22.30 23.50 Video strani Zgodbe iz školjke, 38. oddaja Šolska TV: Človekovo telo, 10/12 V hribih se dela dan, 4/8 Kvaliteta življenja, izobraževalna oddaja Sedma steza Osmi dan Omizje Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Lonček kuhaj: Mrzla mlečna juha Pogledi: Njegovo veličanstvo — čevelj Risanka Tv dnevnik 2 N. Bercksmans—J. Doniol Valcroze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 3/4 Mestne zgodbe: Poreč Tv dnevnik 3 Sova : Policijski oddelek, 2/6, ameriika humoristična nanizanka, Klub paradiž, angleška nadaljevanka Video strani TV SLOVENIJA 2 15.30 Svet športa, oddaja HTV. 16.30 Posnetek smučanja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Koper. 19.00 Naša pesem, 8. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer — film v letu 90 in Igrani film. Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 9.45 Hihotiči, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Chanell. 15.30 V zdravem telesu zdrav Rogoz. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 16.55 Hihotiči, nanizanka za otroke. 17.10 Družinski album. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje. humoristična nanizanka. 20.55 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 Poročila v angleščini. 21.50 Džungla na asfaltu ameriški film. 23.40 Poročila, HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet, spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 14.55 Hrvatska klavirska glasba. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet, spored za otroke. 17.10 Mladen Veža, vtisi iz otroštva. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Zaščitena narava Hrvaške. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Predvečerja, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Vohun, ki se je zatekel v zavetje, celovečerni film. 0.50 Poročila. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT I SAT 1 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. Kuhajte, Glasbene novice. 10.00 Šport. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Tenis, Grand Slam Cup. 12.45 Kremenčkovi 13.10 Težavno dekle, angleški mladinski film, 1981. 14.00 Božični sejem. 14.10 TV-tip. 14.20 Ljudje in živali. 14.45 Tenis. 18.45 Poročila. 19.05 Detektivstvo s čarovnijo, serija. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje Ladja liubezni. Potovanja. 10.05 Teleshop 10.30 Tenis, Grand Slam Cup. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Ladia ljubezni. 15.30 Miranda začetek nòve ameriške družinske serije v 9. delih, 1988. 15.55 Teleshop 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila 19,05 Kolo sreče. 20.00 Trapper John M. D. 21.00 Podelitev nagrade za narodno glasbo. 22.40 Poročila. 22.50 Magazin 23.35 Kvartet, angleški film 1948 (Dirk Bogarde). 1.30 Traper John, ponovitev. 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Telesltop. 10.30 Nagrada za narodno glasbo, ponovitev. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Kazimir. Denar. Ladja ljubezni. 15.30 Miranda. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne risbe. 21.00 Štirje nori tipi, ameriška komedija, 1979. 22.45 Poročila. 22.55 Spiegel TV. 23.20 V-zunajzemeljski, seriia. RTL PLUS 6.00 Halo. Evropa. 11.00 Tv-butik 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Usodno leto. 11.00 TV-butik. 11.25 Igra. 11.35 Tve- in lep. .„..,., LJ.luaia, „.,„ Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža, mehiška serija. 15.40 Poročila ---------- li«- ----- gano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep, 269. nadaljevanje. 13.25 Santa Barba- i i luna ocrifa. l*J.fU rUlUOIIčl. 15.55 Galaktika. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.20 A. Team, serija. 20.15 Airwolf. 21.05 Mike Murphy 007 proti Ypotronu, italijansko-španski agentski film, 1965. 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 23.20 Playboy Late Night. 0.20 Wrestling. H'H-HJ-n ra, 454. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1140. nadaljevanje. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.10 Vsi proti zakonu, italijanska kriminalka, 1971. 21.45 Politični magazin. 22.35 Zakon v Los Angelesu. sema. 23.25 Poročila. 23.25 Poročila. 23.35 Grdi Američan, ameriški film, 1962. EUROSPORT 12.00 Športno popoldne: Smučanje V LS moški, Alta Badia. VLS. ženske, Meiringen tenis, smučanje. 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet. 22.00 Smučanje. 23.00 Tenis. 1.00 Curling, Lillehammer, Norveška. 12.00 Dvoranski SP v Jet Ski 13.00 Eurobics. 13.30 Snukerji 15.30 Smučanje, pregled. 16.30 Košarka. 19.30 Novice. 20.00 Velika kolesa 21.00 Ho- 22 00 Ameriški nogomet. ski noao 23.00 Bihard. Palma de Maiorca. 0.00 w es"lm9g Novice. 0.30 Snukerii. nje 23.00 SUPER CHANNEL TZumTHZZSET 13.00 Eurobics. 13.30 Snukerji, Dubai classic 15.30 Tenis. 17.30 Deskanje. 18.00 Ameriški nogomet. 19.00 Španski nogomet. 19.30 Novice. 20.00 Wrestling. 21.00 Boks. 22.00 Smučanje. 23.00 Golf. 0.00 Novice. 0.30 Snukerii. PRO 7 12.25 Bill Cosby. 12.50 Kalejdoskop, angleška komedija. 14.40 Zabavna zgodba, mladinski film. 15.35 Tao Tao risani film. 16.55 Patrolni čoln. 18.00 Poslednji voz, ameriški vestem, 1956. 19.45 Bill Cosby. 20.10 Križarka Graf Spee, angleški vojni film, 1956. 22.10 Ceste San Francisca. 23.15 Madame. 23.40 Prerokovanje, ameriška grozljivka, 1978. 1.30 Max Headroom. 7.00 Mix 11.00 Eurochart. 11.30 Mix 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix 15.00 George Vanderman. 15.30 Win Lose or Draw. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.00 Dotakni se in pojdi, avstralski film, 1980. PRO 7 12.45 Divje življenje. 13.35 Poslednji voz. ameriški vestem. 15.20 Čudež v San Franciscu,. ameriški film. 1980 17.00 Riptide. 18.00 Won Ton Ton. pes, ki je rešil Hollywood, ameriška komedija, 1975 (Bruce Dem, Madeline Kahn). 19.40 Bill Cosby. 20.10 Kramer proti Kramerju, ameriška drama, 1978 22.10 Ceste San Francisca. 23.10 Madame. 23.35 Ko se znoči, nemška kriminalka, 1967. 1.20 Ceste San Francisca. 7.00 Daybreak. 8.30 Reportaža. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Dos|e Unesco, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.15 Oplove vesti. 22.20 Dosie Unesco. murni PRO 7 12.25 Won Ton Ton, ameriška komedija. 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill. 15.30 Potepuh. 15.55 Richmond Hill. 16.45 Nasa deseterica. 17.15 Murohy Brown. 17.50 Velika dolina. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Angelika in krajj, fran-cosko-nemški film, 1965. 22.05 Kitajska plaža. 23.00 Življenjski pohlep ameriški film. 1954. 0.36 Kabaret in satira. 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Ultra šport: The Aloha Classic, finale deskama. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport. PRO 7 12.25 Takemu lupmu ni lahko angleški film. 13.50 Shiloh ranč. 15.00 Jackie in Jill. 15.25 Potepuh. 15.55 Tarzan. 16.45 Naša deseterica. 17.15 Alice. 17.50 Diamanti, serija. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 To imajo dekleta rada, avstrijski glasbeni film, 1962. 21.50 Mannix. 22.50 Cirkus groze, angleška grozljivka. 1960. 0.20 Kitajska plaža. 1.10 Pohlep. ameriški film. SREDA 19. december TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.50 11.10 11.50 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.05 18.25 19.00 19.30 20.05 22.10 23.15 Video strani Živ žav T. Roper: Perice, škotska drama N. Bercksmans—J. Doniol Val-croze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 3/4 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Svet vulkanov, francoska dok. serija, 4/6 ZBIS: Muro v živalskem vrtu Tovarišija Petra Grče, igrana serija, 2/3 Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Rudarjeva hči, ameriški film Tv dnevnik 3 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 16/24, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 3/10, Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 1/6 lEmi \iiwm 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe, 7/10. 21.25 Svet poroča. 22.25 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vau. .. . nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: super Channel. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vau, . . . nanizanka za otroke. 17.10 Tv gledališče: gledališče in glasba. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Od Vela Luke do Lumbarde, potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rumeni Rolls Royce, angleški film. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Dokumentarni spored. 23.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Štirje nori tipi, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Veter, Ladja ljubezni. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija. 21.00 Poslednja komanda, ameriški vestem, 1959. 23.05 Poročila. 23.15 Ženska v cementu, ameriška kriminalka, 1968. 0.45 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Usodno leto. 11.00 TV-butik. 11.25 Igra. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza. 15.55 Chips, serija. 16.45 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.15 Gottschalk. 21.15 Delo na črno. 22.10 Stern TV. 22.40 Poročila. 22.50 Trije angeli na otoku smrti, ameriški film, 1983 (Melanie Vincz). 0.10 Smrt psihopata, francoska kriminalka, 1987 (Patricia Millardet, Franco Trevisi). H PRO 7 15.30 Tenis. 17.30 Konjeništvo. 18.30 Smučanje, pregled. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Smučarski raport . 22.00 Boks. 23.00 The Arnold Palmer Story. 0.00 Novice. 0.30 Snukerji. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Win Los or Draw, kviz. 20.30 Reportaže. 21.00 Ruska enajsti-ca. 21.30 Financial Times. 22.15 Oplove novice. Pater FRANC CERAR Drevi, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik razgovor s patrom Francem Cerarjem, župnikom iz Maribora. Gost bo govoril o svoji knjigi PARTIZAN NEKOLIKO DRUGAČE ter odgovarjal na vprašanja na temo NOB in današnji čas. Pater je bil namreč udeleženec NOB. Razgovor je pripravila Socialistična stranka Velenje. MANDRAGOLA V petek, ob 19.30 in v soboto ob 19.30 bo v domu kulture Velenje gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s komedijo Nic-cola Machiavellija MANDRAGOLA. Petkova predstava bo za gledališki abonma II ali zeleni abonma, sobotna predstava pa za gledališki abonma I ali beli abonma. Komedijo je režiral Geor-gij Paro. Igrajo: Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Sergej Ferrari, Breda Urbič, Maja Sever in Radoš Bolčina. Mandragola je vrhunska komedija klasičnega repertoarja, ki z radoživostjo in bra-vuroznim ritmom uprizarja intrigo, ki prevara ljubosum- 12.20 To imajo dekleta rada, glasbeni film. 13.50 Shiloh ranč. 15.00 Jackie in Jill. 15.25 Potepuh. 15.55 Naša hiša. 16.45 Naša deseterica. 17.15 Harryje-ve sodbe. 17.50 Kobra, prevzemite. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 Mistress. (MetreseL ameriški film, 1987. 21.55 FBI. 22.25 Moč, ki podpihuje norost, španski film, 1987 0.40 Mannix. 1.30 Rdeče sence. TELE 5 13.00 Bobonsi. 13.30 Brave Star Ric-hie Rieh. 14.10 Plesna hiša. 15.10 Kritični magazin. 16.00 Wildcat. 16.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool, McCool, Strašilo. 18.30 Popaj, Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka. 19.30 Bliskovito. 20.15 Alfred, francoski film, 1971. 21.55 Poročila. 22.15 Ulica strahopetcev. 23.05 Mala mamica, nemško-iugoslovanski film. 0.25 Rock. 1.25 Poročila. 1.45 Off be- It. « ». ». i i i » » • » » . nega moža, da sam pripelje mladega ljubimca v posteljo svoje prelepe in krepostne žene. Vstopnice po 100 din so tudi v prodaji. Opozarjamo, da se bo predstava začela točno ob napovedani uri. JEST SEM PA EN .FRANC KOŠIR V soboto, 15. decembra, ob 17.00, bo v domu kulture v Šmartnem ob Paki veseljačil in razgrajal Franc Košir. Šel se bo pionirja, lovca, kolesarja, vojaka . . . Pričakujemo urico zabave za vsakogar. Vstopnice 50 din. ZALJUBLJENI ZMAJ MED NAŠIMI NAJMLAJŠIMI Zmaj Jan, ki ne bruha ognja in jé samo zelje in krompir, se zaljubi v simpatično lep — grdo in dobro čarovnico Karlino. Povabi jo v svoj grad, kjer samo pojeta in plešeta in pozabita na vse dolžnosti. Zmanjka jima hrane, čarovnica pozabi vse čarovnije, začneta se prepirati. Vsega je kriva Karlina, zato mora zbežati... In kako se bo ta zaljubljena zmešnjava končala? Otroci, pridite in si poglejte! Predstava bo v soboto, 15. decembra, ob 10.00 in ob 16.00 v mali dvorani doma kulture. Ob 12.00 bo predstava v domu kulture Šmartno ob Paki. Cena vstopnice bo 30 din. Glasbeni Radia Velenje Pripravlja D. J. Robby Bratuša To jofn the Whitney Houston Fan Club, please fili out the form below (photo copies for friends are 0K) In the United States please send $ 15.00. Outside the United States please send S 22.50 (U.S. currency only) in check or money order to: WHITNEY HOUSTON FAN CLUB INC. P.O. BOX 1644/DEPT. F ENGLEWOOD CLIFFS, NJ 07632 NAME. ADDRESS. CITY. . STATE . ZIP COUNTRY. PHONE_ .ZONE. T-SHIRT SIZE CIRCLE ONE _ S . . AGE. .SEX. .XL. Upon joining, members will receive a free membership packet, including a T-shirt (please indicate size). PLEASE SEND ONLY UNITED STATES FUNDS ALL0W 6 TO 8 WEEKS FOR DELIVERY (PLEASE DO NOT SEND CASH) Arista Records, Inc. and Bertelsmann Music Group assume no responsibility in connection with the fulfillment of this offer or the merchandise or services described in this offer. TWENTY 4 SEVEN c/o BCM Promotions Im Taubental 9 4040 Neuss GERMANY VANILLA ICE FAN CLUB c/o P.O. BOX 26U17 PLANO TEXAS 75026-1117 GEORGE MICHAEL P.O. BOX 302 San Francisco CALIFORNIA 94101 USA Cisto za konec pa še program, ki se imenuje THE VERY BEST OF SOFT METAL. Mogoče gaje dobiti na kaseti, če samo zavrtite tel. št. 855-191 (od 17.—19. ure) 1. SCORPIONS - Still loving you 2. WHITESNAKE - Is this love 3. G. MOORE - Still got the Blues 4. DOKKEN - Day after day 5. WHITE LION - When the children cry 6. LAOS — Now that it's over 7. SKID ROW - I remember vou 8. WINGER — Miles away 9. MOTLEY CRUE - You're all I need 10. FASTER PUSSYCAT - House of pain 11. THE CROSS-F. MERCURY - Heaven for . . . 12. EUROPE - Carrie (A S (fl (0 £ »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-, tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 14. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 16. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 nova); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 17. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 19. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi. i—---- 1 1 lKl M M M J V tednu, ki je za nami se na policah trgovin z gramofonskimi ploščami ni dalo najti bogve kakšnih zanimivih novosti, pa vendarle ne bi bil čisto pravičen, če jih nekaj ne omenim ... Yo . .. Prav gotovo je omembe vredna nova mala plošča MADONNE — Justify my Love, katere video spot je televizijska družba MTV enostavno prepovedala predvajati. Razlog: preveč sado-mazo prizorov . . . YO . . . Tisti, ki radi poslušate dobro glasbo verjetno veste, da je šestega decembra minilo natanko dve leti odkar je za srčno kapjo umrl veliki mojster rock'n'rolla ROY ORBISON ... YO . . . Projekt BOMBALURINA vsi več ali manj dobro poznamo, predvsem po uspešnici Itsy bitsy teenie we-enie, ki jo v originalu prepeva BRIAN HYLAND. No medtem pa seje Bombalurina lotila predelave še enega uspešnega komada z imenom Seven Little Girls Sitting In The Back Seat, ki bo po mojem mnenju postal še velika uspešnica ... YO . . . Drugače pa se v tem pred Božičnim časom pojavlja v trgovinah vse več plošč, ki opevajo Xmas time in v zvezi s tem vam danes tudi postavljam nagradno vprašanje : Katera plošča je bila številka ena na božični čas v letu 89? Vse vaše pravilne odgovore pričakujem do ponedeljka sedemnajstega decembra (17. 12.) na naslov: RADIO VELENJE — Foitova 10 — VELENJE ... YO ... V današnjem kotičku sem vam pripravil tudi nekaj zanimivih naslovov glasbenih zvezd, ki so v tem času izredno popularne. Predvsem si dobro oglejte priložen kupon kluba oboževalcev WHITNEY HOUSTON s katerim se jim lahko oglasite tudi vi... YO ... FILMSKI SPORED KINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 13. 12. ob 18. in 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST III — amer., avant. V gl. vi.: Michael J. Fox. Petek, 14. 12. ob 18. uri ČUDOVITA ŽENSKA (PRETTY WOMAN) - amer. komedija. V gl. vi.: Richard Gere, Julia Roberts. LETOŠNJI SVETOVNI HIT ŠT. 1! Petek, 14. 12. ob 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST III — amer., avanturistični. V gl. vi.: Michael J. Fox. Sobota in nedelja, 15., 16. 12. ob 18. in 20. uri ČUDOVITA ŽENSKA — amer. komedija. V gl. vi.: Richard Gere, Julia Roberts. Romantična a duhovita zgodba o zvezi med prostitutko in uspešnim poslovnežem. Ponedeljek, 17. 12. ob 18. in 20. uri TEŽKO GA JE UBITI (Hard to kili) — amer. akcijski triler. V gì. vi.: Steven Seagal, Kelly Le Brock. Torek in sreda, 18., 19. 12. ob 18. in 20. uri RDEČA VROČICA (Red Heet) — amer. akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 13. 12. ob 18. in 20. uri ČUDOVITA ŽENSKA (Pretty Woman) — amer. komedija. V gl. vi.: Richard Gere, Julia Roberts. Film, ki ga ne smete zamuditi. Film, ki si ga je ogledalo rekordno število obiskovalcev! Komercialni hit letošnjega leta! Nedelja. 16. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -amer. risanka REŠEVALCI. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 17. 12. ob 20. uri WALL STREET - ameriški, drama. Režija: Oliver Stone, gl. vloga: Michael Douglas. NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 14.. 15., 16. 12. ob 22. uri SEKS MADE IN JAPAN -japonski, trda erotika. V gl. vi.: Kyoko Aizome. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 16. 12. ob 18. uri VRNITEV V PRIHODNOST III — amer. avanturistični. Ponedeljek, 17. 12. ob 18. uri ČUDOVITA ŽENSKA (PRETTY WOMAN) - amer. komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 14. 12. ob 20. uri ČUDOVITA ŽENSKA (PRETTY WOMAN). KINO Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 13. 12. - POPOLDANSKE STRASTI, ameriški erotični 15. in 16. 12. - RAZGIBANI PONEDELJEK, ameriška grozljivka 20. 12. - KO JE HARY SREČAL SALLY, ameriška ljubezenska komedija KINO »JELKA« NAZARJE 15. in 16. 12. - SAYGON, ameriški akcijski 19. 12. - KRATKO SREČANJE, ameriški erotični KINO LJUBNO 15. in 16. 12. - MIKROKOZ-MOS, ameriški znanstveno-fan-tastični VEČER LOVSKIH PESMI IN OBIČAJEV V obletnici smrti Staneta Severja bo kulturno umetniško društvo Škale, ki nosi ime po tem velikem igralcu, pripravilo v soboto, 15. decembra, večer lovskih pesmi in običajev. Ta vsekakor zanimiva prireditev bo v dvorani krajevne skupnosti, začeli pa jo bodo ob 18. uri. ODDAJAMO POSLOVNE PROSTORE v centru Velenja. Vse informacije dobite po telefonu 853-367 in 853-945 od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje. sfiato Tel. št: 853 451 _855 45CL MOTORNO ŽAGO HUS-QVARNA, rabljeno, traktorski nakladalec-zadnji in šrotar za žito, prodam. ® 891-102. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Šalek —Gorenje, številka 3869, na ime Bernad Ružički. FRANCOSKO POSTELJO in trokrilno omaro, prodam. 'S? 881-239. VW 1303, letnik 1975, prodam. © 881-297. ŽENSKA SREDNJIH LET, brez zaposlitve, želi pomagati v gospodinjstvu upokojenki ali upokojencu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Prijetno počutje«. PREPROGO 3 x 2 m in ženski plašč, zimski, št. 40, poceni prodam. © 855-959. TERMO AKUMULACIJSKO PEČ, ugodno prodam. ©831-418 ali 831-982, popoldan. KLAVIRSKO HARMONIKO, uvoženo, 96 basov, prodam. © 853-372. POTREBUJEM ŽENSKO trikrat tedensko po 2 do 3 ure, za pomoč v gospodinjstvu. © 855-818. HLADILNIK GORENJE, 50 litrov, zelo malo rabljen, ugodno prodam. © 856-828. MOŠKE OBLEKE št. 50/52, (suknjič in hlače), ugodno prodam. ® 856-828. PRODAJAM IN POSOJAM POROČNE OBLEKE. © 857-379, popoldan. KOBILO TEŽKO 500 do 600 kg, vajeno vseh kmečkih del, prodam. ©856-271. TRAKTOR ZETOR, 72-45, Star 4 leta prodam. ©831-146. PRAŠIČA ZA ZAKOL 150 kg in mladi kravi za zakol, prodam. © 857-219. BTV GORENJE, prodam. © 858-250. TELETA ZA ZAKOL, prodam. © 778-112. ZAHVALA! Ob nesreči, ki nas je doletela 1. novembra, se zahvaljujeva za vso pomoč, ki sva jo sprejela od sorodnikov, lokoviških gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, sosedov in krajanov. Še enkrat iskrena hvala! Zalika, Ivan Konovšek. skupina bay iz Velenja išče klaviaturista, vokalista. © 858-011. zastava 128 skala 55, 1V./89, rdeče barve, dodatno opremljeno in garažirano, prevoženih 19.000 km, ugodno prodam. © 853-026, od j 5. do 21. ure. mlada tričlanska družina vzame v najem stanovanje ali sobo s kuhinjo v Velenju ali okolici. © 854-685. spalnico-meblo zaradi selitve ugodno prodam. © 063-855-584. preklicujem veljavnost Vozovnice na relaciji Gorenje—Pesje na ime Fatima Šaldič, Aškerčeva 4, Velenje. zstavo 126, letnik 1980, dobro ohranjeno, garažirano, brezhibno prodam. © 831-752. sposobnim akviziter-jem nudim dobro plačano delo. © 713-553. peč za centralno kurjavo, 45.000 ccal in karamboli-ran avto Zastava 128, ugodno prodam. © 882-487. pletilni stroj standard, prodam. © 854-436. želite dobro plačano delo v tujini? Vse informacije dobite po telefonu 851-870. barvni tv sprejemnik, Gorenje, model »Orbiter« z vgrajenim teletekstom, brezhiben, prodam. © 881-270. računalnik commodore 64, dodatno opremo in diske-tnik, ugodno prodam. © 851-583. ford taunus m-12, letnik 1966, registriran do decembra 1990 in Diyano 6, letnik 1977, neregistrirano z rezervnimi deli, prodam. © 851-876. pomivalno korito, nerjaveče, hladilnik in štedilnik 4 + 2 elektrika, prodam. © 882-781 popoldan. PODJETJE »HRUS« nudi opravljanje finančnih, računovodskih in administrativno tehniških storitev s sedežem v Velenju in Celju. Navedene storitve opravimo kvalitetno v skladu z veljavno zakonodajo ter v predpisanih in dogovorjenih rokih. Vse informacije po telefonu 25-035 ali 27-126. POGREBNE STORITVE Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah: — široka izbira krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracija sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo vence in cvetje STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261 Na uslugo smo vam ob vsakem času ! Za zaupanje se zahvaljujemo. SMUČI, VEZI, pancerje, 3 palice, smučarske hlače Kors, ptičjo kletko, harmoniko Weltmeister Stella s kovčkom vred, prodam. © 854-274, dopoldan od 8. do 11. ure. JUGO 55 KORAL, izoliran, ga-ražiran, letnik VI./89, nujno prodam. Cena po dogovoru. Telefon popoldan 853-671. JUGO 45, koral, letnik 1988, prodam. © 721-700, popoldan pO' 17. uri. VIDEO RECORDER, nov, prodam. © 858-810. CD PLAYER, nov, prodam. © 858-810. OTROŠKO POSTELJO Z JO-GIJEM, prodam. © 855-017. NOVO OTROŠKO HOJICO PRODAM. © 855-507. MANJŠE NEOPREMLJENO STANOVANJE, enosobno, oddam za dalj časa v središču Velenja. Informacije po telefonu 851-656 dopoldan od 6. do 10. ure, popoldan od 17. do 24. ure. ZASTAVO 101 POLO, letnik 1986, poltovorno, prodam. © 854-236. YUGO 55, letnik 87, garažiran, odlično ohranjen ugodno prodam. © 857-194. HVALA - Ni besed, s katerimi bi.se zahvalila vsem , ki so nama kakorkoli pomagali pri odpravljanju posledic vodne ujme. Vsem iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujeva krajevni slcupnosti .Šmartno ob Paki, tamkajšnjemu Rdečemu križu, g. župniku, šmarskim gasilcem in Janku Steblovniku. MARIJA in FRANC GRIČAR ' Rečica ob Paki, n.h. DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 13. decembra — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Pirtovšek in dr. Mijin. Petek, 14. decembra — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Vi-dovič. Soboto, 15. decembra in nedeljo, 16. decembra - dr. Zuber in dr. Stupar. Ponedeljek, 17. decembra — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. O. Renko. Zobozdravnica: V nedeljo, 16. decembra — dr. Età Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju : Od 14. decembra do 21. decembra — Franc Blatnik, dipl. veter., Stantetova 47, tel.: 857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 16. decembra — Marjan Lešnik, dipl. veter., Ljubija, tel.: 831-219. Od 17. decembra do 23. decembra — Drago Zagožen, dipl. veter., Ljubno, tel.: 841-769. Oisiro JO Gibanje prebivalstva Poroke: Vladimir Puncer, roj. 1958, Pa-ška vas št. 20/a in Marijana Bra-čič, roj. 1966, Polzela št. 37, Rifet Baltič, roj. 1968, Mali Lug, Ja-podskih Konjanika 17 in Sabiha Omerovič, roj. 1972, Velenje, Stantetova ul. 13. Smrti: Ivan Vogrin, roj. 1914, Preva-lje, Nicina ul. 18, Elenora Drolc, roj. 1910, Laško, Rimska c. 8, Frančišek Vadlan, roj. 1910, Laze 23/b, Edvard Sivak, roj. 1926, Gorenje št. 3, Viljem Komprej, roj. 1930, Ravne št. 110/a, Jožef Kolenc, roj. 1905, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Jera Zidarn, roj. 1914, Mozirje 273, Frančiška Založnik, roj. 1910, Hudinja št. 76, Jožef Herlah, roj. 1940, Gaberke št. 239, Mihael Kodrun, roj. 1913, Šoštanj, Primorska c. št. 5, Karel Regvat, roj. 1911, Lokovica št. 75. Občina Mozirje Smrti: 'Jera Zidarn, 1914, upokojenka iz Mozirja, Ulica Šiandrove brigade 7; Marija Obojnik, 1906, upokojenka iz Radegunde 46. Starši, bodoči starši in otroci vljudno vabljeni na predavanje i» ZAKAJ ME MOJ OTROK NE RAZUME? Predavanje bo v Krščanski adventistični cerkvi na Cesti talcev 17 (zraven Veplasa) v Velenju v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Predaval bo dr. Jože Jensterle. Vstop orost. FOTOKOPIRAMO Nas cas P nama Namin kotiček TA TEDEN ZA VAS V NAMI: kg 27,80 din 11,90 din 14,00 din 49,00 din V samopostrežni prodajalni: — šampinjoni v kisu koz. 78,20 din — karat pecivo - kom. 18,50 din — kompot ananas kom. 15,90 din LIZIKE UVOZ IZ ITALIJE - NOVO - POSEBNO -SLADKO V Preskrbi na Koroški cesti: — bonboni Pionir 400 gr. — čokolada lešnik 100 gr. Žito — vino belo »Kos« 1/1 — sir »Edamska tegla« Otroška konfekcija: — hlače joging od 4 do 14 let — dekliške spodnje hlače uvoz Na oddelku metraže: — namizni NOVOLETNI okrogli prti — odeje 140 x 200 — korejska svila m/din Na oddelku moške konfekcije: — dolge spodnje hlače — spodnje majice dolg rokav Na oddelku železnine: — lopate za sneg — snegobran Na oddelku posode: — kozarci za vino, konjak (uvoz Češka) garn. 155,40 din V tekstilnem diskontu: moške nogavice (5 kom) Na oddelku kozmetike: — uvoženi parfumi od 140 do 168 din od 20,20 din dalje od 95,80 din dalje od 329,70 din dalje 151,10 din 111,40 din 111,40 din 68,50 din od 25 din dalje od 105,50 din dalje od 124,90 din dalje NOVO! MOŠKA KOLEKCIJA MACHO Seveda pa vabilo velja na BOGATO ZALOŽEN PRAZNIČNI oddelek v pritličju! ŽELITE IMETI UREJENE NOHTE? Če so vaši nohti krhki, lomljivi ali celo pogrizeni, vam jih bomo uredili oz. podaljšali z najboljšimi materiali. HOČETE BITI ŽENSKA Z LEPŠO POSTAVO? Tudi to lahko postanete, če pridete v naš salon, kjer vam po najsodobnejši metodi odstranimo maščobne obloge in celulit z aparatom Cosmomed. Vse to vam nudimo v salonu VIKTORIJA, Efenkova 30, Velenje tel. 853-220 Komisija za delovna razmerja KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE objavlja prosta dela in naloge KUSTOS GALERIJE (za nedoločen čas) Pogoji: — višja ali visoka izobrazba — zgodovina umetnosti — 1 leto delovnih izkušenj — poznavanje računalništva — 3 mesece poskusnega dela Kandidati naj oddajo vloge komisiji za delovna razmerja, Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Velenje, v roku 8 dni po objavi. Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopile spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. (narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata Vilija Kompreja 9. 4. 1930-5. 12. 1990 iz Raven, pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom Kodrunovim, Epihovim in Vigantovim za pomoč, dr. Menihu, godbi TUŠ, pevcem za odpete žalostinke, govornikom Otu Hrastniku in Francu Hudomalu za besede slovesa, duhovnikoma za opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angela, hčerki Ivica in Magda, sin Ivan z družinami in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Terezije Glušič rojene PLASKAN iz Andraža nad Polzelo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo DO Gorenje RKOK.T, DO Gorenje Servis, govornikoma za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova Ivan in Jože z družino. ____i_:_!_;___i_i_S_:_:_k_i- Gorenje pomaga poplavljencem Čeprav so poplave močno prizadele tudi Gorenjevi podjetji Mali gospodinjski aparati in Glin Nazarje, so se podjetja in delavci koncema Gorenje prizadevno vključila v akcijo zbiranja pomoči sodelavcem in drugim občanom, ki jih je prizadela vodna ujma, je na priložnostni slovesnosti na Ljubnem ob Savinji poudaril podpredsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje, Andrej Kržič. V navzočnosti predstavnikov krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji je izročil pomoč po poplavah najbolj prizadetim delavcem Gorenja v Zgornji Savinjski dolini. Predstavniki Gorenja so pozneje obiskali tudi krajevno skupnost Luče. Pomoč so zaenkrat prejeli Danica Poljanšek iz Podveže pri Lučah, Franc Zagožen z Ljubnega in Janez Terbovšek, prav tako z Ljubnega. Gorenje bo podobno pomagalo tudi drugim sodelavcem. V akcijo pa se je vključila tudi konferenca Svobodnih sindikatov Gorenja. Za KS dodatnih 550 tisočakov n KTejdr" ^ komisiJa za elementarne nesreče, vodi jo Ivan Gaber dokončno ocenila škodo, ki jo je prvonovembrska vodna ujma naredila v občini Velenje. Nekoliko nižja je od prvotne, znaša pa okoli 190 milijonov dinarjev. Odbor za elementarne nesreče je imel na voljo milijon 253 tisoč dinarjev, ki jih je že tudi razdelil, velenjski izvršni svet pa je na zadnji seji odobril še dodatnih 550 milijonov dinarjev iz komunalnega dinarja za financiranje krajevnih skupnosti. Ta denar naj bi porabili za sanacijo krajevne komunalne infrastrukture. Skorno Florjan in Gorenje bodo dobili po 100, Topolšica 90, Cirkovce 80, Plešivec 70, Gaberke 60 in Podkraj Kavče 50 tisočakov. Družinam, ki jih je v občini Velenje poplava najbolj prizadela so na Centru za socialno delo razdelili 409 tisoč dinarjev. Zbrana in razdeljena so bila sicer že precejšnja sredstva, a pokrit je le del škode. Zato v občini seveda upamo, da bomo čimprej prejeli tudi del republiške pomoči. (mz) Davčne olajšave za poplavljence Odbor za elementarne nesreče, ki je vodil aktivnosti tudi ob zadnjih poplavah, ima še vedno polne roke dela. Škodo na terenu so ocenili, zdaj pa pomagajo vsem, ki so jo utrpeli. Med drugim izdajajo posebna potrdila, s pomočjo katerih lahko občani nabavijo potreben material brez davka. Potrdila dobijo občani na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve (nad Zlatarno) pri Danici Kotnik. Trgovina Aura Obujanje bogatega izročila Nekatere poglavitne življenjske mejnike kot so rojstvo, krst, birma, poroka, smrt tudi dandanes na Slovenskem spremljajo podedovane in novejše šege in navade. Toda bogatega izročila ni brez ustreznih, pogosto težko dosegljivih darov in pripomočkov. V preteklih desetletjih smo pač, zaradi vcepljanja drugačnih vrednot, zatrli vrsto dejavnosti na tem področju. V novi Instorjevi trgovini Aura v Šaleku 90, pa jim je uspelo vendarle pripraviti prav takšen prodajni program. Strnili so, sicer močno razdrobljeno tovrstno ponudbo redkih domačih proizvajalcev, nekatere zanimive izdelke pa so pripeljali tudi iz uvoza. Še posebej ponosni so na hišno kapelico, saj je ta izdelek na Slovenskem že kar zatonil v pozabo. Sedaj so se izdelave lotili pri Blažinčičih in upajo, da bo kapelica našla mesto v marsikaterem domu. Sicer pa je v teh dneh v trgovini Aura izbira še posebej pestra, saj so jo obogatili z vrsto božičnih okraskov, med katerimi izstopajo različne jaslice, križi, božične sveče in drugo božično okrasje. Prijazna, lepo opremljena trgovina Aura vas pričakuje, pa četudi ne na nakup, ampak le na ogled. Trgovina je odprta vsak delovni dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Številka telefona je 850-287. ZŠAM: akcija 14. in 15. decembra Brezplačni tehnični pregledi motornih vozil Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Velenja bo v sodelovanju z Avtom Celje — poslovno enoto Velenje — jutri, v petek, od 15. do 19. ure in v soboto, 15. decembra, od 7. do 15. ure, organiziralo brezplačne preventivne tehnične preglede motornih vozil. Pokrovitelj in izvajalec omenjene akcije, ki so jo imenovali »priprave motornih vozil na zimsko vožnjo«, je Vegrad — poslovna enota Mehanizacija, brezplačni pregledi pa bodo v njihovih za to usposobljenih prostorih na Selu (ob cesti Velenje— Slovenj Gradec). In kako bodo v petek in soboto potekali brezplačni pregledi? Ker gre za pripravo motornih vozil na zimske razmere, bodo strokovnjaki največ pozornosti namenili pregledu izpravnosti pnevmatik, pravilni nastavitvi vžiga, nastavitvi luči, kontroli hladilne tekočine in akumulatorja in opremi, potrebni za vožnjo pozjmi. Vegradova Mehanizacija ima vse pogoje in pripomočke, da lahko ugotovljene napake na vozilih tudi strokovno odpravi, obenem pa je tudi pooblaščena za preventivne tehnične preglede. Naj voznike na kraju povabimo, da jutri, v petek, ali v soboto pripeljete svoje vozilo na kontrolo, saj vsi vemo, da je brezhibno vozilo — varno vozilo. ZŠAM se s temi pregledi vključuje v akcijo zmanjšanja števila prometnih nezgod in prehudega krvnega davka. B. Mugerle MILIČNIKI SO ZAPISALI OBRAČUNAL S PESTMI Zaradi plačila pijače sta se 4. decembra v bifeju Kina sprla Marko O. in Alenko G. Alenko je odšel do vratarja Vekosa in hotel telefonirati na Postajo milice. Marko pa je prišel za njim, ga udaril in ga tako hudo telesno poškodoval. ODNESEL PLINSKI ŠTEDILNIK IN JEKLENKO V času med 1. novembrom in 5. decembrom je doslej še neznani_stprilec vlomil v vikend Dorè V. v Plešivcu. Odnesel je nekaj pijač ter plinski štedilnik in jeklenko. VSTOPIL V STANOVANJE Zgodaj zjutraj, 5. decembra, je prišel Sadik S. do stanovanja Šefika M. na Kardeljevem trgu. Hotel je govoriti z njegovo sestro Šazo. Vendar pa mu stanovanja niso hoteli odpreti. Vstopil je na silo. Posredovali so miličniki, seveda pa ga čaka še zagovor pri sodniku za prekrške. ZBIL PEŠCA Zdenko Lesjak, šestindvajsetletni voznik osebnega avtomobila, je peljal 5. decembra malo pred 18. uro po Prešernovi cesti, i? smeri Rudarska y križišču z Jenkovo je po prehodu za pešce prečkal cestišče štiriinsedemdesetletni Franc Brglez. Voznik Lesjak ga je zbil in ga lažje telesno poškodoval. ODNESEL LUČ Kar veliko plezalskih sposobnosti je moral pokazati Boris O, ki je 3. decembra splezal na obcestno svetilko na ulici Veljka Vlahoviča ter odnesel luč z nje. Nameraval jo je predelati v stanovanjsko svetilko, pa so mu miličniki načrte prekrižali. AVTA ŠE VEDNO NI VRNILA Marija S. si je 19. novembra izsposodila avto pri Francu M. Po pogodbi, ki sta jo sklenila, bi ga morala vrniti 22. novembra. Tega pa še vedno ni storila, miličnikom pa je tudi še ni uspelo izslediti. MAŠČEVAL SE JE! Stanislav D. in Enver K. sta se oktobra sprla. Nekaj dni zatem je našel Stanislav s kovinskim predmetom porisan avto. Miličniki so zdaj ugotovili, da je to iz maščevanja storil Enver. PREREZANE TRI GUME Objestnost ne pozna meja in v našem mestu skorajda ne mine dan, da ne bi zabeležili škode na kakšnem vozilu. 9. decembra je nekdo prerezal tri gume na avtomobilu Štefana D. t Avto.je. tjil parkirat) za Jiišo na ulici talcev 18. Velenjska vlada Eno komunalno javno podjetje Nova velenjska vlada se je takoj na začetku soočila s težko nalogo — reorganizacijo Vekosa. Naloga je bila še toliko težja, ker je postopek do polovice izpeljala že njena predhodnica. Sprva je kazalo, da bo težko še kaj preokreniti, a vendar so se odločili za takšno pot. Ocenili so namreč, da oblikovanje dveh javnih podjetij (komunalno podjetje, komunalna energetika) ekonomsko ni upravičeno. Zato predlagajo delegatom občinske skupščine v sprejem odlok o oblikovanju enega komunalnega javnega podjetja. Sprejeli naj bi ga po hitrem (enofaznem) postopku, to pa zato, ker jih čas priganja — Vekos mora biti reorganiziran do konca leta. Izvršni svet je v kratkem času, ki ga je imel na voljo, pregledal mnoge materiale, tudi tiste, ki so jih izdelali v Vekosu, vendar nikjer po besedah Viktorja Robnika, sekretarja sekretariata za javne gospodarske zadeve niso razbrali ekonomskih ozadij oblikovanja dveh podjetij. V ospredju so bili interesi po avtonomiji. Našteli pa so še več razlogov, ki govorijo v prid oblikovanja enega javnega podjetja. Velenjski Toplovod ni proizvajalec toplotne energije, ampak le njen distributer in vzdrževalec naprav. Torej je smiselno, da so mnoge službe skupno organizirane, še zlasti, ker pritekajo v komunalo sredstva od istih uporabnikov. Velenjska vlada poleg tega meni, da bo pregled nad poslovanjem, predvsem pa odgovornost za izvajanje komunalne politike učinkovitejša, če bo ta oblikovana v enem javnem podjetju. Prepričani so tudi, da bo z oblikovanjem enega podjetja dosežena večja racionalnost poslovanja s smotrnejšo uporabo sredstev, mnoge funkcije, ki bi se podvajale bo mogoče združiti in uspešneje nadzorovati stroške. Velenjska vlada poudarja, da je ob pripravi tega predloga stremela predvsem za tem, da dosežejo takšno ekonomsko ceno teh storitev, ki za uporabnika ne bodo sporne. Pri tem zavračajo očitke, da omogoča eno javno podjetje prelivanje ustvarjenega prihodka, saj bodo za dejavnosti javnega pomena v okviru javnega podjetja, organizirali profitne centre, povsem jasno pa bodo v odloku opredeljene pristojnosti ustanovitelja. Zadnjo besedo bodo seveda imeli delegati na skupščini 21. decembra letos. Velenjska vlada bo svojo odločitev temeljito argumentirala, saj je v njeno pravilnost povsem prepričana. Mira Zakošek Za Savinjski gaj v Mozirju Res je lepo in prav, da so od blizu in od daleč ljudje dobrega srca priskočili na pomoč po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini. Škoda je ogromna na vseh področjih, ob vseh naporih pa je nekoliko ob strani ostal park slovenskih vrtnarjev — Savinjski gaj. Nedvomno je park ob Savinji v Mozirju že postal priljubljeno shajališče veliko Slovencev. Gaj je bil pravzaprav poplavljen dvakrat. Najprej ga je vodna ujma skoraj uničila prvi dan v novembru. Ko so najTTujše posledice slovenski vrtnarji in domačini v veliki meri že odpravili, ga je voda zaradi poškodovanega jezu in zasutega potočka ob gaju poplavila še enkrat. Vendar se vrtnarji in Zgornjesavinj-čani ne dajo, ne bodo ga prepustili usodi, pa čeprav je uničenje veliko in škoda ogromna. Volje in pripravljenosti pomagati ne manjka. Res bi bila velika škoda in sramota, da bi »pozabili« na nešteto prostovoljnih delovnih ur, na vsa odrekanja in vznesenost pri urejanju te enkratne razstave cvetja v naravi. Tega se zavedajo mnogi, tudi številni umetniki, ansambli, pevci, humoristi in ostali popularni Slovenci, ki ljubijo cvetje in lepo naravo. Spisek vseh, ki so pripravljeni pomagati, je dolg, naštejmo tokrat le nekatere: Tof in njegov Moped show, Modra kronika, Franc Košir, Helena Blagne in še bi lahko naštevali. Vse te in druge goste so v Mozirje povabili Pust Mozirski, Moped show in uredništvo Našega časa in Radia Velenje, ki v soboto, 22. decembra, pripravljajo maratonsko prireditev v Mozirju. Pričela se bo ob 15. in trajala do polnoči in še malo več. Vstopnina bo 100 dinarjev, organizatorji pa pričakujejo, da bo vsak z veseljem prispeval ta denar za obnovo gaja, vsi izvajalci so se odrekli honorarju, vse v želji, da bi bil Savinjski gaj že pomladi lep, kot je bil še mesec dni nazaj, obenem pa obogaten s človeško dobroto. PUST mozirski in Radio, Naš čas Velenje Vabita na Veliko dobrodelno prireditev za obnovo Savinjskega gaja. Mozirje, sobota, 22. decembra, od 15.30—24.00 Nastopili bodo znani slovenski ansambli, pevci, humoristi. . . Vsi brezplačno. '1 i 1 I 1 1 I 1 I i I 1 m* Ji