Leto iv.
Szombathely, 29. aprilija 1917.
Štev. 17.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Nevlu je na leta vsako«! na njegov naslov 6 K. 8küpno v edno fare .	...................... 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto................12 K.
Cena ednoga drohcn je doma 6 filerav.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K temi se mera pošilali naročnine I vsi doplal, nej pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak Amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Sveti Jožef tolažba žalostno, prosi za nas!
(Na svetek varstvu sv. Jožefa.)
Dokeč smo na toj zemlji, mamo sploh trpljenja in križe, bridkosti in žalosti. Vsigdar bodo žalostni, ki s suznimi očmi jejo svoj krüh. Mi živimo zaistino v ,súzuoj dolini*. In to je resnica tak za vsakoga človeka posebi, kak za cele drüžine, pa za cele narode in ljüdstva.
Ka so pa bolezni, trpljenja in žalosti proti človeškoj naturi, štera žele doseg-riiti blaženost, zato ona skuša, kje je mogoče se jih ogniti, jih daleč od sobe držati in če bi 'že ravno pod njuvo težavov ječala, se njih rešiti. Kaj vse dostakrat porabimo trošimo, da bi se rešili kakše bolezni; zdravnike, vrastva, spremembo zraka in še bogzna ka vse zvedimo po tanačah, vse porabimo, samo da bi nazaj dobili zaželjeno zdravje. In če nam vsa zemelska zdravila odpovejo svojo pomoč, te še ostane verovajočemi kristjanl vüpanje v vsemo-gočnost božo. Te trak vüpanja presvetí düšo njegovo s toplo v svetlobov, ar on zna, da vseznajoči Bog pozna njegovo bolečimo in .da je On zadosta zmožen njega od nje odsloboditi, in če bi božja volja bila, tüdi ga ne od-sloboditi od nje, ar je to bolje dobro-dejno za njegovo düševno zdravje; te njemi ne bo odpovedao svoje milošče, ar Bog more in bo tüdi dao moč, to pretrpeti potrpežljivo in vdanostjov v božjo sveto volje.
Bolje kak telovna trpljenja nas večkrat mantrajo düševna trpljenja. Izgüba kakše osebe, oče, matere, edinoga sina se nam zdi včasi strašnejša kak bolezen z najbolj gorečimi bolečinami. Nego tüdi za te rane najde verovajoči kri-stijan pri Bogi tolažljiví balzam. In da bi mi stem vekšim zavüpanjom v tom trpljenji iskali svojo pomoč pri Njem, nam je dao zgledne osebe, štere,
dokeč so se še trüdite na toj zemlji, so morale pretrpeti ednake nevole, da bi zdaj v nebesah stem vekšov go-rečnostjov sprosile nam od G. Boga tolažbo in pomoč, gda je mi prosimo. Ar naše trpljenje nas naredi bolje občütljive za trpljenje bližnjega. Marija mati Jezušova je Šla skoz groznoga trpljenja in zato je poslala „ Tolažnica ialostnih“. S. zavüpanjom hitimo k njej, ar Znamo, da ona spozna naša trpljenja in nam sprosi tolažbo od Boga. Po' Mariji je pa sveti Jožef najbolje spoz-nani z našim zemeljskim trpljenjom. On ga je kušao, ka njemi je biIo zadosta. Zato je tüdi postao ‘takžmožeh zagovornik žalostnih in tistih, ki so v bolečinah in v skrbih. Zato tnolimo: „K tebi, o sveti Jožef, pribežimo V svojih stiskah, in kak smo na pomoč zazvali tvojo presveto zaročnico, tak prosimo zdaj tüdi tvoje varstvo.* Prosimo ga, da pa njegovoj priprošnji presv. Srce Jezušovo, polnost tolažbe vleje v vsa žalüjoča človeška srca okrepčilni balzam tolažbe. Posebno zdaj v tom žalostnom časi, gda je teliko z bolečinami napunjenih src, čas,. šteri den za dnevom nove rane seka, ja, če je gda, te potrebüje zdaj človeško srce ednoga tolažnika. Sveti Jožef more in šče nas tolažiti. Pred vsem nam sprosi da mi spozna mo pomen in vrednost trpljenja. Mi ljüdje mamo dostakrat jako nepravično mišljenje do trpljenja. Večkrat se tožimo, kak more Bog, če je on dober oča, če nas on lübi, nam poslati teliko trpljenja. Sveti Jožef, nas povči, da so trpljenja ne samo eden posledek Adamovoga graha, nego so tüdi najboljša sredstva za naše zveličanje, ja, da Bog pošlje trpljenje ravno tistim, štere on lübi. Kolko trpljenja je Bog poslao Tobiji! In Zakaj ? Nadangel sveti Rafael nam odgovor!: „In ka si ti dopadljiv bio pred Bogom, si mogeo prestati posküšnjo.* (Tob.
XII. B.) In kaj nam pravi sveti Pavel na to gledoč: ,Koga Bog lübi, tistoga kaštiga, in bičüje vsakoga sina, šteroga gorvzeme.* (Hebr. XII. 6.) S toga spoznamo, da Bog pošlje večkrat trpljenje svojim 1jübjencom. In resam što bi bio bolje dopadljiv Bogi, kak Marija, prečista devica in njeni deviški tovariš, sveti Jožef? In li kolka trpljenja, kolke stiske sta mogla pretrpeti I In kak sta je pretrpela ? Sta se znabiti poslavila proti Bogi, da bi se potožila pri njem zavolo teh nevol ? O zaistino nej. V teh trpljenjih sta častila ravnanje božje previdnosti in sta hvalila ime b¾ŽjeT jSrzveselJom Sta vzela te nevole iz božje roke, zato ka sta znata, da so bile nasprotnosti, štere jima je Bog pošiljao, dokazi ljübezni božje. Če mi na to gledoč nasledüjemo svetoga Jo-žefa, se bomo čütili potolaženi še v najvekših trpljenjih in stiskah.
Nadele nas tolaži sveti Jožef s svojov to!ažbov in svojov pomočjov. On pokaže svoje živlenje vsem žalostnim, ki iščejo pri njem varstvu, jim pokaže vse bridkosti in žalosti, štere je mogeo prenesti v svojem življenji in da zdaj ravno zatogavolo se v nebesih v najvekša blaženstvi veseli. Nišče je ne bolje zarazmo to tolažlji vo včenje, nišče ne bolje Čisto razložo in bolje priporočo kak sveta Terezija, najvekša častilka svetoga Jožefa. Ona samá nam pripo-vedava:
„Za svojega zagovornika in variha sam si zbrala slavnoga svetoga Jožefa, in sem se njemi izročila popolmoma. Jas sam poskušala, da te Svetnik, te ljübeznivi oča in lübi čuvar, me je odslobodo iz takratnje tak telovne, potrebe kak tüdi iz ešče vekših nevar-nostih, štere so v nevaruost poslavile mojo čast in zveličanje moje düše, dosta hitrej kak sam si jas želeti in vüpati mogla. Kak krasno podobo bi jas gor-postavila, če bi štela našteti vse velike
2.
NOVINE
1917. Aprilija 29.
milosti, štere je meni podelo Gospod, in terše nevarnosti za düšo in telo, iz šterih me je on rešo po priprošnji tega Svetnika. Tak se vidi, kak če bi Bog povedao drügim Svetnikom, da naj pomagao tistim, ki si prosijo njuvo priprošnjo, samo v do!očeni potrebnosti. Svetomi Jožefi je pa dovolo G. Bog, da on lehko reši iz vseh nevarnosti, kak jas znam iz poskušnje. S tem želi Gospod izkazati, da on včini tüdi v nebesa vse, ka želi sveti Jožef od njega, tak kak njemi je na zemlji bio pod-ložen, kak svojemi hraniteli .Ravno to so poskušale ništerne osebe, šterim je svetovala (tanač dala), da bi se zročile njegovi priprošnji. Da pa jas iz njega poskušnje znam, kak zmožen je sveti Jožef pri Bogi, zato bi rada priporoča vsakomi človeki, njega pobožno čas-titi. Nikoga sam še ne poznala, v kom nebi opazila posebno povekšanje v jako-sti, ki je meo prav srčno pobožnost do njega. Od Več Iet mao sam navá-jena na njegov god sebi edno posebno milost izprositi in vseli je bila uslišana moja prošnja.*
Te reči svete Terezije nas morejo navdüšiti in izpodbüditi na pravo zavüp!jivo češčenje svetoga Jožefa; navdüšeni od njenoga zgleda in od preobilnoga blagoslova, štéri teče iz te pobožnosti.
»Ite k Jožefi«, tak bi jas rad zakri-čao vsem žalüjočim in razžaljenim; ite k Jožefi, on vas bo poto!ažo. Ešče te, če že mislite, da za vas ne ga več tolažbe.
Ite k svetom Jožefi, on vas bo po-tolažo; v vörah najvekše žalosti, v najvekša stiskah ga gostokrat na pomoč zazovte: — Sveti Jožef, ti tolažba žalostnih, prosi za naš; in bomo vi-dili, da .njemi je Sv. Mati cerkev ne dala zaman to ime, da je za Marijov na najsmilenejše srce zavüpao dober Jezuš varstvo sv. Materecerkvi.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za malo stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškate!ka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzló po zimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12. Poštnina proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša tiišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožnosti
Janez Groiieb, drogerija »pri aagslja* Bras Štev. 85. Mcravske.
Admiralova mati.
(Iz posljednih dni Tegettboffovih*.)
Spisno Carnat.
,Viljem, komi pišeč tak dugo?8
,Kneginji Mariji Hohenlohe.“
„Dobro. Jaz bom téčas molila rož-
ni venec.*
Deževne kaplje so pokale po okni püste hišičke, med tem kak je on pisao, ona pa molila.
To je bilo meseca julija leta 1870. kda je boj divjao po zrelih setvah Francoskoga in so nemške čete ne-zadržljivo korakale proti jugi. V molitev zatopljena mati je od toga malo znala. V lastnoj domoviui je doživela dve vojni in na svojem srci mnogo ran. Edna rana je začnola znova krvaveti. Z mokrimi oćmi je poglednola mati proti stoli poleg okna: »Moj Bog, komaj 34 let je star, pa že tak stari I*
Postarao se je, Viljem Tegetthoff, malo je bio že seri, spodnja vüstnica njemi je bila pa bole puna kak navadno; slabo znamenje.
,Gotov sem, mati. Naj dodam tüdi tvoj pozdrav ?“
„Ne ne! Jaz ostanem uboga vojaška mati, iü nesmem kneginjam pozdravov pošiljati
„Jaz pa? Po zvünešnjem kak lovec divjih koz z Štajerskogá, v düši pa potreti siromak človek.*
,Viljem, ti si in ostaneš Admiral Tegetthoff, tečas kak de lüba, lepa Augtrija stala.“
Mati je gor stano!a in stala, kak casarica, čeravno je bio njeni obraz medel, čeravno je bila priprosto čarno oblečena: kak casarica.
„In ti si pa najljübša, najlepša v celoj Austriji, mama, draga mama“ — skočo je gor in njegove ptine, vroče vüstnice so se pritisnole na starkino delo: „Ma-ma, draga mama!“
Admiralova vozka ali žmetna roka je pogladila sero snežnobelo teme materino in njegove modre oči so poči-vale bolestno na njenom obrazi.
Tam je bio mir! Blažene ki se jočejo! Dugo, kak dugo je svojega Viljema imela in šče duže, je mogla jokati, dokeč je ne prišla blaženost kak nebeski nezdrobljivi pečat na njeni obraz. In če se je zdaj znova jokala, kda jo je njeni sin, admiral objeo in poljübo (küšno), je bilo to od same blaženosti.
„Ne vem, Zakaj se vsikdar jočeš, kda me vidiš, mati."	t
,Moram se, od veselja se moram jokati.”
»Edino od veselja?*
Njegove modre oči, so ne mogle dugo odgovoro iskati v materinih očah; zak-rila je svoj obraz na prsah sinovih in se tam jokala, molila za tistoga, koga je na zemlji nad vse ljübila.
Bilo je ednok, ka je med ljüdstvom na den sv. Augustina v kapucinskoj
*) Viljem Tegetthoff je bio najznamenitejši avstrijski admiral (vojvoda na merji). Leto 1864. je premagae 'pri otoki Helgolandi v Memškom morji Danee, L. 1866 pa Italjane na Jandranskom morji pri Lissi. Ali za-slflženoga plačilo za te je ne dobo. Zadnji leta svojega življeeja je preiive v siromaštvi ia v pozabljemesti, kak nam kaže ta pevest.
cerkvi goreče molila in se britko jo-kala. Kak lepo je pater s predganice pripovedavao, od velikoga sina, ki je zgübo Boga, pa je bio pregizdavi, ka bi se k njemi povrno! In od njegove matere Monike, kak je molila in se suzila za velikoga ali vendar tak ubo-goga sina! In od reči svetoga milan-skoga püšpeka, ka so molitve in súze materine ne zobstonjske.*)-
Mati admiralova je štela pridobiti düšo svojega deteta, šteroga rame je močila njena prevelika žalost. Njegova düša je bila razdražena, mračna od dvojnosti zburkana, — ne je bila več takša kak v mladosti — pa njoj je bilo odločeno, naskori zapüstiti to siro-maško, čarno, povenjeno, prekunjeno zemljo in Iti na ov svet.
Kda je Viljem šteo zdignoti materino glavo s svojih prs je bila žmetna, tak žmetna —
»Mati, če boš se vsigdar jokala, kda me vidiš, odidein v Beč, pa ne pridem več nazaj*.
,Viljem, od dnes naprej ne . bom več jokala nikdar! Ti me imaš tak rad, Viljem, ščeš ka ostaneva vküper časno-------— in na veke?“
Admiral je dobro zarazmo, kaj po-meni ta reč po kratkom mučanji boja zljive matere. Oči, štere so se vüni na brezmejnom morji najboljše čütile, so se trüdno povesile pred morjom vekivečncsti. Prijao je, kak če bi se vtapljao, za materino roko: ,Mama vküper ostaneva časno in na veke!“
Ne so več pokale po okni deževne kapljice.'Nendri se je mogla boža dogá svetiti, kak krasen most in na njem angelje-: Tak svetlo in lepo se je vide!o materi okno tužne hižičke kak šče nigdar. Stala je obrnjena proti okni kak podoba, lepša - in svetejša, kak se v šterojšteč bečkoj cerkvi najde.
I s svetim spoštüvanjom je gledao admiral izpremenjeni obraz, kak ga je šče nikdar na ženski ne vido. V svojoj tužnoj mladosti je ne vido nikdar se-strinoga smehljaja; štiri brate, boječo mater in jako lagojeg^ očo je poznao iz svojih neveselih mladih let in v nje-govih modrih očah je ne štele biti nikdar jasno, veselo. Ne je poznao nigdar zaročnice. Najšeo bi jo, ne samo edno, ne samo ednok; ali Viljem je imeo Tegetthoffe za železen rod. Je ne bilo tak? Se je ne njegov najstarejši brat sam skončao držeč, v ednoj roki pismo trdosrčnoga očé, v drügoj pa pištolo? In kde je bio njegov drügi brat? Je tüdi kde tak žaIostno mro? Premino je nekam za edno, štera je njegovoga imena ne nikdar vöpove dala ali štera je dosta jokala za njega-Tretji brat je bio on sam, admiral. Na odprtom morji ali v Adeni**) ali pa ob zmagah pri Helgolandi***) in Lissi ali na potüvanji po dalnjem sveti z mladim casarom se je pač
*) Te milaaski püspek je bie iv. Am¼rož • njegove predge se dosta pripomogle k spreobrnenji sv. Aagustiaa.
**) Aden je mesto v južnoj Arabiji poleg Rdečega meija. Tam je bie Tegetthoff, kda je s † Franeom Jožefem potüvao na Kitajeko L 186Z ^ ***)^Pri Helgolandi je Tegettheff premagae Danee
leti. Anglija 29.
ROvei
s.
prikazao nasmehljaj v njegovih modrih očab, liki samo za par trenotkov.
In oba mlajšiva fara ta sta bila tüdi tak resnobniva, tak Železniva. Oča je bio pa že mrtev.
Kem duže je gledao obraz materin ki je šče izdaj stala pri okni, tem veselejši je bio njegov trdi obraz, tem lepša, milejša, se njemi je videla mati. Kak če bi šteo znova dečkec postati, veseli dečkec, ne kak negdaj, kda je mogeo pred trdim očom polkovnikom (oberst) Tegetthoffom hoditi po lepih ogradah in parkah*) bečkoga mesta, né ka bi samo za eden stopaj smeo stopiti z vednake poti: tak njemi je bilo pri src! na tisti augustov večer.
Skoz okno se je pokazala večerna zarja. Kak če bi se bojala svete tibote je stenska vüra lahno bila pet. Mati je čtela: »Da, pet sinor sem dala dragoj Aus-triji. Naj vekši in najljübši si ti, Viljem."
Mati Tegetthoffova se je prebüdila iz svoje zamišljenosti in je bila znova ščista pri sebi, ščista na zemlji.
,Glejf Viljem, kakšo knjigo mi je poslao naš Albreht iz Beča!“ — in je vzela iz duge vrsle molitvenih knjig edno vün. „Nikaj ne razmim, kaj je v njoj, Samo to me veseli, kaj je na njo napisao. Ti boš šo v Beč in pogledneš, kak je kaj. Ne je docela zdrav* ■— ,Siromak! Tvej sin je casarski in kraljevski profesor na mornarskoj akademiji in hidrograf" —
,NanČ ne vem prav kaj je to, ti naslovi* —
„Profesor za morske boje“ —
„To znam, ali ti si bolj, ti si zmagao* —
,Nehaj to, mama!“
»Pri Helgolandi in Lissi “ —
,Nehaj to mama! — Hidrograf, to je pa teliko kak tisti, ki vodine popiše.“ »Naj bo, Viljem! Toga le ne razu-mim. Od vodin sem pa najbolj poznala suzé. Liki več ne bom jokala* — Viljem je potégno mater proti okni: ,Vsikdar sem tak rad gledao večerno zarjo, to lepo vmiranje sunca.“ —
,Jaz pa dosta raj zjütrašnjo zarjo, Viljem. Tak' sem vsigdar najležej mo-lila, in sem rada Šla na delo, pa v cerkev. Molila sem tüdi za vas vse, žive in mrtve. Naj nas Gospod v večnosti zdrüži. Očo s petimi sinami. Te bom molila in se radovala celo večnost. Ne čüješ me Viljem t Te pa samo gledaj večerno zarjo. Zdaj , si šče lepši kak inda. Postaraš se, Viljem, pa, se ne oženišt Tegetthoffi ne smejo izmreti! Iz visokih rodovin —*
,Nehaj mamd ženitbo!*
Tak rada bom ti slüžila tebi in tvojoj ženi. Imam šče trdne roke in močno srce, vojaška mati" —
„In vso ljübezen svojega sina. Te 1jübezni neščem na dvoje razdeliti, ti jo moraš celo imeti.*
Obrno se je od okna in gledao kak ¾aročaik mater, ki je djala roke edno v ovo. Nagnola je svoje lepo razorano čelo.
*) Parki so lepi aasadi, kak je najdeme po veksih mestah ;pe naše bi je lejko ímeaovali püngrade. Ta se hodije Jjtdje izprehajat.
»Te pa pokopam to vüpanje, Viljem in bom te odsegamao še bolj lübila, če je mogoče, kak dozdaj.“—
,Mama, ščeš pismo prečteti ? Sedi si in čti! Vidiš tü je nekaj od Lissa-eposa ! To se naj deca kneginje Hohen-lohe*) na pamet včijo? To je ne-spamet. Naj se kaj čednejšega včijo ! „Kaj je to epos?*
,Duga, dugočasna pesem.“
Liki od pomorskoga boja pri Lissi, Viljem ! To ne more biti dugočasno; to bi rada Čtela in ti na pamet pravila. Ravno tak kak v šoli*—
„Ne, ne, zadosta sem čüo od toga. Glej te kep, nosim ga pri sebi v žepi, če bi se ravno šteo smejati pa se ne bi mogeo. Pogledni ga!“
„To na konji si ti, Viljem! Liki admiral Tegetthoff je ne na konji s ceste vodo pomorski boj! Se šče što norčariti s tebe?“
„Ne; bedastoča, brez božnoga na-mena.*
Na starkinom obraz! se je pokazao srd: „Daj sem kep! V peč z njim!* „Ne, mama!* Skrio je kep v zno-Irašnji žep in gledao kak mramorna podoba vün v zahajajoče sunce.
,Viljem, tak kak ti pripovedavlem od pomorskoga boja, ravno tak je bilo. In tak mora to vsake mlada Avstri-janka na pamet znati. Ščista tak. Možje, naš Albreht in drügi, ki so pri mor-nárici, znajo to pač bolje, to je njigova meštrija. Že cela leta mislim vsigdar na pomorski, boj pri Ljssi in senjan od njega. Ti slobodno pripovedavlem od njega, Viljem?*
Obrno se je, prekrižao roke na ši-rokih prsah in se smehljao.
Mati je bila nazaj kak deklica. Tak lepa, tak nedužno lepa! Pomlajeno, glavo je nasIonila nazaj na stolec, roke vküp djala, modre oči so se njoj sve-tile in je začnola pripovedavati:,
»Bilo je pred štirimi letami, leta 1866. 20. julija. Viljem Tegetthoff je koma-dirao avstrijsko ladjevje. BiIo je trikrat menjše in božnejše kak italjanske.' On je bio na oklepnoj ladji ,Casar Maks.“ ,Zaženi se proti sovražniki in ga vtopi!“—
„Istino gučiš! Tak se je glasila moja komanda. to si v mojih pismah čtela. “ Šče glasaejše je nadaljevala mati: ,Zmago ali smrt!* je pravo admiral Tegetthoff. *—
,,Komajpodadmiralsem bio, mama“— Mati je čemerno zamahnola z rokov: „Zmago ali smrt! Bilo je ob edenaj-stib pred poldnom. Trikrat se je ,Casar Maks* zaleto v lepoga „Rč d‘ Italia*).“ Kda sta se trejokrat vküp vdarila se je ,Ré d‘ Italia“ potopo. Nato so se tüdi drüge ladje spopadnole. Izmed taljanskih jih je jako mnogo zgorelo*—
(Dale.)
*) Hohenlehe je imenitna austrijska plemenitaska rodovina.
**) Ime najvekse italijaaske ladjo : po naše: ,Kralj ital¾aaski.*
Bojna — Mir.
Oboje je na površji v Rusiji se jako dela za mir. Zato ka je ruska Vlada izjavila, ka njej tüje zemlje ne trebe, je naša i nemška odgovorila : mi smo tüdi na nom stališči, mirimo se zato. Iz Rusije pregnani socialisti so skoz Nemčiji potüvali brez vsega oviranja domo. Do 30 jih je bilo. Jako dobro znamenje je to. Nadale socialiáti se v kratkom zidejo na Švedskom, kje si pogučijo vse pogoje mirű. Kak se sodi, to zahtevajo ti, naj se vojske pomenj-šajo, se narodom pravice dajo, i naj vsaki narod sam določi svojo bodočnost. Dozdaj ne čüti glasa, ka bi proti ka-tholičanskoj Matericerkvi kaj besneli kak prle, zato mogoče, ka se zjedinijo z svetim očom, rimskim papom, ki tüdi delajo pogoje mirű. Vsaka düša žele mir, bliža se z velikimi ali vendar z počasnimi stopaji. Letos brščas se samo še priprave napravijo za njega, sprejeti v svoja srca ga samo kleti bomo. Vnogo pa visi tüdi od naše po-kore. Čem vekša i bolje istinska je ta, tem kračišo pol de meo mir do nas.
Poleg toga veseloga 'gibanja pa žalostno tüdi ovaramo. Z mirom vštric bodi bojna. Kda se z Rusijov priprav-ljamo na mir, se t Franciji bije naj-strašnejša bitka, kakšo je kda ta grešna mati zemlja doživela. Kaj strliva so li mogli narediti Francozi edno Ieto, vse sipavlejo zdaj v groznih napádah na Nemce. Med Soissons-ova i Beimsom v 40 kilm. širini so dva tjedna nepre-trgano strelali na nemške jarke i té vse razstrelali. Više 10 jezér Nemcov i vnogo strliva njim je prišlo do rok. Tü ščejo nemško linijo pretrgati, ne znati pa, jeli se njim posreči ali nej. Teliko je stalno, ka se Nemci žilavo držijo i protipostávlajo. Z svojimi ju-naškimi protinapadi so tüdi više tri-jezero sovražnih vojakov zgrabili i prece strliva zaplenila Prihodnji dnevi odlo-čijo, je vekša moč Francozov i Angležov, šteri napadajo, ali pa Nemcov, ki se branijo.
Pa Ameriko je tüdi proti miri. Iz cele moči se pripravlja na boj. Letos šče en milijon vojske navčiti pa kleti en milijon. Na vojne stroške je pa se-dem milíardov dolarov navrgla. Predsednik je nadale izjavo, ka Amerika povekša svoj pov nateliko, ka poleg svojega Vojaštva i prebivalstva ešče naše sovražnike de mogla prehraaiti, pa ne samo to, nego dovažala de njim še zadosta vogelja i strliva i zato de na stotine delala ladje. — Kak spre-menljivo je vse na sveti! Država, štera se je z cele moči potegüvala za mir,
4.
NOVIN®
1011. A pri! i ja 29.
se zdaj najbole pripravla na boj. Jeli, kak hitro se Človeški nameni preme-nijo, a Bog pa ostane vekomaj nespre-menljiv? Pa bi se le v človeki se spre-minjavajočem vüpali, Boga vekomaj istoga bi pa zavrgli?
Jüžna Amerika po sledah Severno bodi. Brazilia i Bolivia sta pretrgale zvezo z Nemčijo, kaj teliko pomeni, ka z nami tüdi. Meksika ostane nepri-stranska to je v ni eden kraj ne de Šla, Chile pa hvali Severne Ameriko, ka je te stopaj napravila. Čeravno smo zvün Severne Amerike z drügimi Ame-riškimi državami še ne v boji, vendar z pretrganjom diplomacijske zveze (te se pretrga diplomacijska zveze, kda se konzulje ali poslaniki z tüje države domo povmejo, po Sta, trgovina se stavi med njima) je prvi najvekši stopaj k tomi že včinjeni. Pa te nove nevar-nosti do nas še nadale v krčmo go-nile f Kaj mislite ženske f Pa razvüzda-nost bi se dále gojila ? Kaj odgovoro, na štere ide to Pitanje? Moj Bog, kak strašen bo ednok račun za 'tiste, šteri so pri što i stojezere mrtvecah ne mislili na svojo smrt, nego na greh!
Na morji se na desetjezere ton po-tapla dale vsaki tjeden.' Pomenjkanje nastaja zavolo toga tak v vogelji kak pri íiveži v sovražnih deželah.
Na drügih bojiščah zvün francozkoga posebne spremembe nikda ne bilo. Prodiranje Angležov so Türki stavili v Mezopotaniji, v Macedoniji pa mi Srbom, najbole tiho je pa vse v Ro-maniji. — Na talijanskom bojišči so toti kakši menši napadi, vrti se strelba a do vekše ofenzive dozdaj še he prišlo.
Dom i svet — 6lási.
Vojakom malo zavitke (pake) smele pol kile težke pošilali, to je 150 gramov žmetnejše kak prle.
Od aaših vojakov. Mrtev je: Tkalec Jožef, domobrauec 20. dpp. z Trnja; povrgeo je tužno dovico i sedmero nedorasle dece, najmenjie je leta stara. Srce Jezusovo bodi smiljeno njegovoj düši i daj moč ostaloj žalostnoj drüžini,
Proščenje je dnes, 29. aprila v Veržeji. Obhaja kapela Salezijancov svoj god. Posvečena je na čast Marija Materi dobroga sveta (tanača).
Pol kile teške malo zavitke (pake) smele odsehmal vojakom pošilali. Dozdaj so samo 350 gramov žmetni smeli biti.
Niklaeti 20 fllerje samo te mesec valajo. Pazite. Pomali se 10 filerje tüdi notripotégnejo.
Bitje. Cvetko Jožef, dijak iz Mlajtihec se je na potači pelao z Radgone. Med potjov sta ga napadnola Kofjač Alojz i Küzma Jožef z Krajne,	sta ga
s potača sünola i ga z nožom štela smeknoti. A dijak je bistrejši. bio, -
skočo je nazaj na potač se odpelao v Soboto i napadalca naznano orož-nikom (žandarom). Ti so jihva nahit-roma prijali. Ztem sta se zagovorjala ka sta pijaniva bila. — Eden greh se z drügim zagovorja. Ide to? Od Krajnčke krčme smo že davno zvedili, ka se še v tom žalostnom časi kdašteč igra v njej. Je izdaj ešče tak? Oprosimo župana (rihtara), naj nekši red napravi, če ešče izdaj trpi tam ta nerednost.
Novi veszprémski püšpek (škof) so postali dr. JRott Nandor, estergomski kanonik, ravnatelj budapeštinskoga cen-tralnoga seminišča.
Povraenje. V Erdely-skoro je krivični napad Romanov, veliki hasek prineso Matericerkvi v Mikonfalu i 8epsibükkszád občinah je sedemdeset romanskih drüiin prestopilo iz pravos!avne vere na katoličansko.
Dva moža. V Bakovcih je neka ženske brzojav dobila z bolnišnice, ka njoj je mož mro. Nato se je oženila zdaj je pa pismo dobila z Rusije od živečega moža. — Takših pomot več bo. — Se ve, da je te drügi mož ne mož i ga more ostaviti, zakon se naime do smrti sklenjava.
Aistria. Državni zbor ,Reichsrat* sezide maja t Beči.
Nesreča na Danaji. V ladjo ,Zrinji* je zavozila drüga ladja. ,Zrinji* se je potopo. Mrtvih je 144.
Albanaka odposlaastvo je hodilo v Beči pri Apostolskom Kralji i je bilo toplo sprejeto.
štetje IjüdstVa. Do 8. maja se spiše vküp ljüdstvo i živina pri nas. To zavolo živeža. >
Zarobljenim v Rusije poreci i kratko pišite. Pisem censorje (ki pisma preg-lejüjejo) da jih je malo, ne zadolejo prešteti i tak je mora zežgati.
Prfhlaajenja gúta se lehko egaemo z po-življenjam krvnsga obtoka. To se pa zgodi če z Fellerovim ,E!iafluiáom izpiramo gut. če nas pa že beli, dobre ga je ribati t tem.! 12 kantie peŠtnine proste pošlje za 7 k. 82 fil. E, V. Fellsr lskarnar, Stubiea : Centrala 146, Horv. Više 100 jezer pisem ga hvali. Tü se dobijo tüdi Felleroveínoganjajoče „Elza Krogliee".
Sl0V6 vzeme: od ' očo, matere, sestre,, bratov, sossdov i rodbine Žerdin Štefan, top-ničar z Žižkov; z žalostnim srcom pravi „Zbo-gom“, milo misli na svoj dragi rojstni dom, kde je kak ptiéica t gnezdi preživo svoja nedužne leta i prosi molitve vseh, naj ga Srce Jezusovo v se močno zaprtoga drži, ka no de grešio, si nebo alüžo, kda de se za zemlje vojsküvao.
Pošta
K. L. Tišina. Povej župani veškomi. H. S. žena. Oradišče. Hvala, dobljeao. 1 k. duga še jé. Zadravec Stef. žena. Renkovci. Poslao sem meševi. Ostrec Bara. Sv. Martin. Debljeni, hvals.
Nikše drügo sredstvo,
kaksté se zove i kaksté glasno se ponüja, nema več zahvalnih pisem i zdravniákih priporočltev kak pi6vi dobrodišeči
FELLER V. EUGEN LEKARNAÓ
more posvedóčili, ka je više 100.000 zahvalnih pisem i zdravniških pripo-ročitev prišlo k njemi za te zaneskjivo domače vrastvo.
Kaj vsi hvalijo, dobre more biti!
Feilerov „Eisa-FIuidu se rábi:
Kak vrastvo za rlbanje vsele, kda je močno ribanje potrebno, Roke, nego, kotrlgc, po tečkih potaj i delah, pri trújavi, onemeg-íosti krepi, hiši.
Za vüota
kak dobrodejna re¾ za zobč i glésnja.
VSO
pri vodi za kepanje i mnjvazje, se zmes vlijé Oiivlja odprivi moj, desifincitra.
6etl|
pomaga pri grgranji če se med vodo zmeáa, v mrzlih, mokrih dnč-vah.
Koio
ed nesnage očisti i je eftiü, potivi.
Vlase
krepi, dr kožo na glave tisti i ltske odstra*i.
Staroml I mladeonl je prava dobrota. —
1000-krat
•e je pokazae dobre: dején i hasnovito* zato v ni ednoj hiši ne meše faliti.
Nlšterna kepla ga bolše i vekše m*kt ma, kak solnati vinabd alkoko), šteroga ne-vnčeni pripravlja.
V vsakoj drüžini vnegokzat zna hhve pomagati kak izvrebao vrastve.
Vzlml
nas čava ed pos!edle mekrote 1 zime.
12 mali ali 6 dvojnih ali Z apeeialniva glaia franko 7 K 32 t, 24 malih ali 18 dvojnih ali 4 specialne kante franko 12 K 38 fil.. 48 malih ali 24 dvdjnih ali 8 specialnih glažov fraoke že samo 22 K. 72f. čese penezi naprej netiripoiljejo, ali pa po pevzatji. Svetflje se, naj se penezi na poštnoj nakazniei naprej notripóšljejo, da drügać pošte 12 fil. računa pri pevzetjk Ki pravi ,ELSA - FLUID* ščé meti, naj jaane našla* svojo naročitev na,:
F e I le r V. Eugen lekarnar, Stubiea, Centrala 146. (Zagreb žup.>
Vedno pri roki
in vedno taki rab!jiv je Feilerov bol lejšajoci, osvežür joei mentolov črtnik proti migreni z znamkov ,Elsa,* šteri stane samo 1 K in se farani v lesenoj posodice. Lehko se nosi v žepi v damskih torbieah, shrani se lehko povsod Rabi se skoro nevidno. Nekaj potez z njim učinküje dobrdejno, bol lešajoce, hladeče in oživ-1jajo¾e, Poljski dela vči, goroazci itd, ga rabijo za o¼le-ditev pri prehüdoj vroćini, za priprecenje sunčnoga pika, damo pa proti migreni, glavoboli. Pri pikih že-ževk trganje v koži, odatrani, zahranja rdecenje in z*-tečenje kože. Stane samo 1 K.
Da ee preprećijo ocesne bolezni, slabo oči t O., rabite ocesno vodb (collyrium). Stane samo 1 K. 40 f.
Ti mnogo jezokrat preizknšeni izdelki se narooajo pri lekarnari.
E. V. FELLER, STUBÍCA, Centrala br. 146. (Hervateka)
Da se prihranjjo pošlninski, stroski se Iehko naroee-zedniaa še drügi tü priporoča™ ali splošno Znani izdelki, n. pr. močno francosko iganje, cimetove, HoifnaaneVe kapljiee, tucat stane samo * K SO f. s zavjjanjom in poštninov 2 K 30 f več dalje švedske kapljiee, Balzamova tinktura itd. enako tüdi vse pomade za liea, za lase, vsake vrste caj, prsni, topeci toj, (caj), kitajski caj vsakovrstni strupi, prsni sirnp, praš.k proti kašlji, jedilei prašek in vse drüge kapljiee, tinkture-itd., kak jih pozna lekarniška veda.
N¾emidött za Egybáemegye	gyojrssajtójin Szemhsgheiye&,