_2a, poduk m kratek oas. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. NajslavnejSa slovenska družba je za družbo sv. Mohorja dična družba sv. Cirila in Metoda, ki skrbi za verske in slovenske Ijudske šole ob nemški in laški meji. Letos je ta družba slavila desetlelnico svojega delovanja in to v slarodavnera Kranju dne 8. avgusta. Dasi je tisti dan bilo deževno vreme, vendar je prišlo iz vseh slovenskih krajev mnogo gospej in gospodov; sploh sc raora reči, da je ta velika skupščina bila izredno lepa. Ko se zjutranji vlak z udelcžniki pripelje iz LjubIjane v Kranj, bila so na kolodvoru zbrana vsa narodna društva kranjskega mesta. Po prisrčnem pozdravu so skupščinarji s kranjskimi društvi korakali v meslo, na čelu jim godba. Vse mesto je bilo z zelenjem in zastavami okrašeno. \/. oken so gospe kar obsipale došlece z duhtečimi šopki. Blizu stare pošte je župan kranjskega mesta, g. Šavnik, pozdravil skupščinarje v navdušenih besedah. Po sv. maši, ki je bila v prelepi dekanijski cerkvi, bil jo v čitalnici 10. redni občni zbor družbe sv. Cirila in Meloda. Družbin pi^edsednik, g. profesor Tomo Zupan, je z iskrenimi besedami otvoril zborovanje ter k sklepu rekel: »Kako bodemo delovali v prihodnje? Tako, kakor do sedaj, proseč Boga, da bi hotel miloslen biti Slovencem!« Kakor vsako leto, tako je tudi letos poročilo tajnika, g. A. Žlogaria, bilo zanimivo. Iz tega poročila povzamemo to-Ie: Do 1. avgusta t. 1. šteje družba 104 moške podružnice s 8150 člani in 27 ženskih z 2965 družbenicami, skupaj 11.115 društvenikov. Družbeni zavodi so: 1. Zabavišče v Celju; 2. zabavišče pri Sv. Jakobu v Trstu; 3. petrazredna slovenska šola pri Sv. Jakobu \ Trstu; 4. zabavišče v Rojanu; 5. zabavišče na Greti; 6. zabaviščo na Pevmi pri Gorici; 7. zabavišče v Ločniku; 8. zabavišče Podgoro pri' Gorici; 9. zabavišče društva »Sloge« in zabavišče Barzellini v Gorici; 11. slovenska štirirazredna §ola v Gorici; 12. zabavišče v Gorici pod Kostanjevico; 13. zabavišče v Mariboru; in 14. zavod bode slovenska ljudska šola v Velikovcu. Blagajnik g. A. Koblar pa je poročal o računskem sklepu. Družba je imela lani vseh dohodkov 15.940 gld. 42 kr. Troškov pa je imela 14.643 gld. 14 kr. Prebitka je torej bilo 1297 gld. 28 kr. Blagajnik je med drugitn omenil, da je na veliko skupščino prinesel č. g. kanonik Treiber od Sv. Ruperta pri Velikovcu 4tisoč gld., katere je darovala prijateljica koroških Slovencev. Po blagajnikovem poročilu je vse klicalo: »Kako sc piše ta prijateljica?« Blagajnik pa reče: »Neče biti imenovana, ampak želi si mnogo posnemovalcev!« V vodstvo so bili voljeni ti-le gg.: dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški; Gregor Einspieler; Anton Zlogar, dr. J. Svetina, in še le po daljšem razgovoru g. dr. Ivan Dečko. Zakaj pa je bilo treba daljšega razgovora? Nečemo o tem razpravljati, samo toliko izjavimo: Pazite, da ne pride Heinov duh v slavno družbo ! Popoldne ob dveh je bil skupni obed na vrtu Maverjeve gostilnice. Gosp. profesor T. Zupan je nazdravil svellennu cesarju, kličoč: >Naš usmiljeni cesar naj živi!« G. Svetcc se je zahvalil kranjskemu mestu; g. župan Šavnik pa družbi sv. Cirila in Metoda. Izmed drugih napitnic oinenimo^ k sklepu ono č. g. dr. Ant. Medveda, ki je rekel na g. Žitnikove besede glede paralelnega delovanja, da bi to bilo slabo za Slovence in je zahleval jedinosti. Slovenci še nikoli niso bili tako slavni kakor letos, ko smo zmagali s celjsko gimnazjjo, ker stno bili jedini! — Da, za jedinost raed Slovenci naj v prvi vrsti skrbi, kolikor je to mogoče, naša slavna družba sv. Cirila in Metoda! Smešnica. Učitelj povprašuje strogo dečke, ki so precejšnji del šolske ure zamudili: »Mihec, kaj si delal?« — »Prosiin, gospod učitelj, tablo sem bil zgubil«. — ».lakec, kaj pa ti?« — »Naša ura jo zaostala«. — »Kaj pa s teboj, Tonček?« — »Prosim, v peti imam trn ter ne morcm dosti naglo hoditi«. — »Kje pa si ti bil, Štefan?« — Ali Štefanček sc zaene glasno jokati. Na dalnjc učileljevo vprašanjo odgovori: »Ker so drugi žo vse povedali, mcni nobeden izgovor vee no ostane«.