Poštnina plačana v gotovini.
MBENIk-2VilANEVa]EMNE-aVAR0VAlNICEVL)UBqAN!
Izhaja dvanajstkrat na leta — Celoletna narožnina za Slane Vzajemne Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava zavarovalnice 0'40 Lit, za vse ostale 6 Lit	| v Ljubljani, Miklošičeva c. 19. Telefoni: 30-21, 30-22, 30-23, 30-24.
LETNIK VII.	3ANUAR 1S42-XX
Dežnim in zmmcDimnie
Ivan Martelanc
' O tem, kako javna uprava posega v posameznih državah v zavarovalstvo, smo v našem listu že pisali. Toda vedno znova se v javnosti ponavljajo ta vprašanja in je prav, da tudi strokovno časopisje o takih dogodkih in mnenjih sproti obvešča svoje bralce. Zlasti glasne so navadno razprave o najuein-kovitejšem posegu javne uprave v zavarovalstvo, to je o podržavljenju zavarovanja.
Vprašanje podržavljenja vsega zasebnega zavarovalstva, ali vsaj njegovih glavnih panog, ni novo. Od časa do časa se o tej stvari, zdaj v tej deželi, zdaj v drugi, pojavijo zagovorniki te zelo velike in pomembne spremembe v ureditvi zavarovanja. Tudi danes menijo nekateri, da mora kot sad sedanje vojne v okviru novega gospodarskega reda na svetu dokončno dozoreti sklep popolnega prevzema vsega zavarovanja, socialnega in zasebnopravnega, v državno upravo.
Naše mnenje je temu nasprotno. Ne zato, ker je >Naša moč« glasilo zavarovancev ene izmed zasebnopravnih zavarovalnic, ampak prvič zato, ker misli podržavljenja vsega zavarovanja nasprotuje notranja narava te panoge; drugič zato, ker zavarovanja z državnimi upravnimi načini ni možno uspešno voditi; in končno zato, ker so tudi poskusi po raznih državah in v različnih dobah pokazali, da zavarovanje v javni upravi ne uspeva zadovoljivo.
Država je po svoji naravi dolžna skrbeti za tiste dobrine državljanov, ki so njihova skupna last ali vsem enako služijo. Tudi v gospodarski smeri svojega udejstvovanja mora država upoštevati to osnovno načelo, ako noče prevreči splošno priznanega družabnega reda, ki sloni na priznanju osebne svobode in zasebne lastnine. Kje je meja med posamično in občno dobrino, je včasih težko jasno določiti; tudi so pogledi za to presojo v raznih dobah in raznih političnih oblikah posamezne države različni. Kakor pa trdimo, da so železnice, pošta, denarstvo, sodstvo, glavne Coste in podobne naprave in ustanove nujne in skupne dobrine vseh državljanov in gre 2ato njih upravljanje državi, tako smo pre-
pričani, da zavarovalstvo ni te vrste dobrina in je treba zato to gospodarsko panogo zaradi njene notranje narave in značaja prepustiti zasebni gospodarski dejavnosti.
Glavni namen zavarovanja je, da preprečuje kvarne gospodarske posledice nepričakovano nastopajočih dogodkov, kot so požar, vlom, nezgoda, smrt in podobno. Da do zavarovanja sploh more priti, je predpogoj, da zavarovanec ima neko določeno imovino, ki naj se zavaruje: poslopje, avto, denar, blago. Te dobrine pa niso splošne; ta jih ima mnogo, drugi nič, ta je bogataš, drugi berač. Potreba po zavarovanju torej ni splošna in zato zavarovanje ne nujna občna dobrina. Tudi so zavarovani predmeti kaj različni: tu bajta, tam palača; tu visokovredno blago, tam preprosto pohištvo; tu nizko življenjsko zavarovanje za pokritje najnujnejših stroškov ob smrti, tam milijonska zavarovalna vsota kot jamstvo za podjetniški kredit veletrgovca ali tovarnarja. Ni torej moči trditi, da je potreba po zavarovanju v vseh teh kaj raznolikih primerih enaka, enako močna ali celo na splošno nujna.
Drugič, smo rekli, državni upravni načini niso primerni za nekatere gospodarske panoge, gotovo pa ne za zavarovanje. Zavarovalstvo je živo, se mora znati prilagoditi vsakršnim življenjskim razmeram, občuti vsako spremembo v cenah in vrednostih, zazna vsak tresljaj na denarnem trgu. Zavarovalna pomoč mora nastopiti takoj, ako naj je uspešna. Tu se ne more odlagati in odlašati, ampak škodo je treba takoj oceniti in odškodnino brž izplačati; treba je hitro zbrati potrebne listine in ugotoviti vse okolnosti in čimprej izplačati življenjsko zavarovalno vsoto. Državna uprava sloni na instancah in dela le pod kontrolo, zato je v poslovanju okorna, počasna in vrhu vsega zelo draga. Nasprotno je zasebna uprava zgrajena na zaupanju in sloni na osebni in imovinski odgovornosti poslovodje. Zato državni upravni ustroj ne more izpolniti zahtev, ki jih zavarovanec na svojo zavarovalnico upravičeno stavi, pač pa jim lahko ugodi zasebna zavarovalnica s svojimi giblji-
ŠTEV.11
Vprašanja ob novem letu
1.	Ali imam vsa poslopja zavarovani za njihovo današnjo vrednost?
2.	Ali imam zavarovane p r e m i č « n i n e : pohištvo, obleke, vozove, polje< delsko orodje, kmetijske stroje, živino^ krmo, zalogo živil itd.?
3.	Ali ne bi kazalo popraviti inl zboljšati poslopja ter tako zmanjšati požarno nevarnost?
4.	Ali sva oba, mož in žena, zavarovana pri Karitas, da bi taka mogla biti deležna posebnih ugodnosti, ki jih nudi to zavarovanje ob rojstvu otrok?
5.	Ali sem že kdaj premislil, kolika vrednosti bi bilo za mene zavarovanje zoper posledice nezgod? Ali sem že sploh vprašal zastopnika Vzajemne zavarovalnice, kakšno je to zavarovanje?
6.	Sem župnik, cerkveni ključar, župan, šolski upravitelj. Ali je pa meni zaupano premoženje tudi pravilno zavarovano?
7.	Kako je z menoj v vprašanju vlomskega zavarovanja? Ali mi res ne more nastati škoda zaradi vloma,, škoda, ki mi jo more popraviti le pravilno, zavarovanje?
8.	Ali ne bi bilo primerno, če bi sklenil večje in sedanjemu položaju na denarnem trgu primerno življenjsko; zavarovanje?
9.	Ali imam poravnane vse premi« j e ? Kako bom uredil, da bodo vse premije tudi v novem letu v redu plačane?
10.	Ali poznam zastopnikaVza-jemne zavarovalnice? — Ali sd obračam glede vseh vrst zavarovanja le na zastopnika te domače zavarovalnice?
I1
vimi, hitrimi, smotrnimi delovnimi načini. Našo trditev potrjuje nešteto zgledov, ki jih vsak gotovo pozna: podjetje, ki je v javni upravi propadalo, prične uspevati, kakor hitro prevzame vodstvo zasebni gospodar; in še tako na splošno nujna in potrebna ustanova kot je n. pr. železnica, z vsemi svojimi ogromnimi dohodki, v marsikateri državi izkazuje v svojih obračunih leto za letom zgubo. Pač lahko tudi tu porabimo v nekem smislu svetopisemsko besedo, da naj ostane državi, kar ji po naravi njenih nalog in po njeni delovni sposobnosti res gre, naj pa vse drugo prepusti zasebni dejavnosti, iznajdljivosti in pridnosti, pa bo za vse dobro in prav, za državo in za njene državljane.
In končno še nekaj primerov iz zgodovine, ki je po znanem pregovoru mati vednosti in učiteljica prave modrosti!
V južni Franciji so neke vrste obvezno zavarovanje kot monopol duhovščine uvedli že leta 1170. Iz zgodovine zavarovalstva nam je znano obvezno zavarovanje z monopolom javne uprave na Portugalskem leta 1370. Poznamo državno nezgodno zavarovanje vojakov nizozemske republike iz 1. 1665 itd. Vsi ti poskusi so propadli. Pa kaj bi vsako stvar začeli pri Adamu, sezimo v novejši čas in kam bliže! Povsod se bomo prepričali, da je misel podržavljenja vsega zavarovalstva propadla kot neuspel poskus.
Italija se je 1. 1896 odločila monopolizirati življenjsko zavarovanje pod javno upravo ter je bil ustanovljen poseben narodni zavarovalni zavod (Istituto Nazionale delle Assi-curazioni) kot nosilec tega zavarovanja. Ta državni monopol pa se ni obnesel ter je bilo tudi življenjsko zavarovanje prepuščeno v upravo zasebni podjetnosti. Danes Istituto Nazionale še obstoji in je najmočnejša itali-
janska zavarovalnica, vendar je pa bil s kraljevim dekretom 29. aprila 1923 in z zakoni z dne 17. aprila 1925 in 11. februarja 1926 preurejen v poljavni zavod, ki deluje poleg povsem zasebnopravnih zavarovalnic in se v organizaciji zavarovalstva z njimi kosa.
Iz zgodovine zavarovalstva na področju bivše jugoslovanske države lahko navedemo več poučnih poskusov z uvedbo javnopravnega zavarovanja zoper škodo po toči. Leta 1895. so uvedli tako zavarovanje v Srbiji, pa je deželna zavarovalnica, ki ji je to zavarovanje bilo izročeno, morala kmalu prenehati, ker so ugotovili, da državni urad ni sposoben, da bi smotrno izpolnil tako težko zava-rovalno-tehnično nalogo. Nov poskus so napravili leta 1905, ko so zavarovanje izročili davkariji, pa zopet brez uspeha.
Na podlagi zakona z dne 30. junija 1923 o zavarovanju posevkov in pridelkov zoper točo je prva skušala izvesti to zavarovanje pod javno upravo primorsko-krajiška oblast v letu 1928, pa je bila oblastna zavarovalnica ukinjena, ker nikakor ni mogla doseči, svojega namena. Po spremembi tega zakona dne 10. februarja 1931 so se lotile problema zavarovanja pod javno upravo skoraj vse banovine. Sprejele so potrebne uredbe in pravilnike (dravska zakon leta 1931, pravilnik leta 1933), izvedli pa sta načrte le dunavska in savska banovina. Dočim prva rezultatov ni objavila, ker je že pri tehnični organizaciji zadela na velike težkoče, je »Zavod savske banovine za osiguranje« naletel na splošno grajo, ker dejanskim potrebam in svojemu namenu ni ustrezal.
Za Sovjetsko Rusijo bi že po njenih državnopravnih načelih pričakovali, da bo vse zavarovanje sama urejala in ga prevzela povsem v svojo upravo. Toda poleg državne
zavarovalnice »Gosstrah«, pri kateri je zavarovanje obvezno za neko najmanjšo določeno vrednost, obstajajo še zasebnopravne zavarovalnice za zavarovanje višje vrednosti ter te vse bolje uspevajo in v večji meri do-sezajo svoj namen kot navedeni državni zavarovalni zavod.
Nemčija je na podlagi načel nacionalno-socialističnega režima pač najgloblje posegla v vse gospodarsko udejstvovanje. Za zavarovalstvo pa je generalni ravnatelj Brass, vodja gospodarske skupine zavarovanje, določno izjavil, da podržavljenje zavarovanja ne bi bilo niti v korist države, niti zavarovanih državljanov ter je skoraj vse zavarovalstvo tudi v tretjem rajhu prepuščeno zasebnopravni dejavnosti in se je država omejila le na zelo učinkovito in smotrno nadzorstvo.
Z načrtnim proučevanjem vprašanj, ki so v zvezi s kmetijskimi zavarovalnimi panogami, se načelno že od leta 1927. dalje mnogo bavi Mednarodni agrarni institut v Rimu (Istituto Internazionale d’Agricoltura di Roma). Svoja dognanja je o priliki zavarovalniškega kongresa v Parizu leta 1937 sporočil vsemu znanstvenemu svetu in tu med drugim poudaril, da je najboljša prosta oblika zavarovanja, to je zavarovanje v zasebni upravi in neobvezno.
Načelno razmišljanje o vprašanju, kako daleč naj seže država pri zavarovalstvu, in povestnica raznih poskusov v raznih časih in deželah potrjuje torej naše mnenje, da ni naloga države, da sama prevzame v svojo upravo vse zavarovalne panoge, ampak da ustvarja pogoje, pod katerimi se bo moglo zavarovalstvo v zasebni upravi redno in uspešno razvijati v mejah, ki jih določijo zakoni glede na pravno ureditev in smotrno nadzorstvo.
OsfcisUne
Dr. Ivan Pintarič
Sredi zime smo, v času, ko se menjavajo milejši dnevi z mrzlimi. V teh dnevih tepe mnogo ljudi nadloga, ki jih spominja preživelih hujših pa tudi milejših zim. Ta in oni si jo pa utegne še nakopati. Zato ne bo odveč, če napišem nekaj stavkov o ozeblinah.
Spominjam se zimskih večerov, ko smo se kot otroci gnetli v zakurjeni sobi okrog mize in drgnili noge med stokom in včasih tudi jokom. Prosili smo mater za pomoč. Tedaj nam je mati naštevala vse naše pregrehe, ko smo vkljub njenim opominom cele popoldneve letali po snegu, po moči in lužah, premočili čevlje in noge ter ozebli, ne da bi pomislili na izkušnje iz prejšnjih zim. Zvečer, ko smo se sezuli in nataknili tople copate, smo pa jadikovali. Proseč jo za pomoč, smo ji obljubljali, da se bomo poboljšali. Svetovala nam je ob takih prilikah različne pripomočke za lajšanje neznosnega srbeža. Tako smo bili včasih vsi po vrsti zaposleni z zdravljenjem ozeblin na nogah. Eden si je drgnil noge s snegom, drugi si jih je mazal z različnimi mazili, tretji si jih je kopal menjaje v vroči in mrzli vodi, dokler nismo odstranili ozeblin.
Ozebline so kaj različne. Zdravniki razlikujemo od navadnih lahkih ozeblin do popolnega zmrznjenja udov tri stopnje ozeblin, slično kakor pri opeklinah.
Najčešče srečujemo ozebline prve stopnje, ki nastajajo zaradi lahkih zmrznitev. Srečamo jih na prstih rok in nog, pa tudi na ostalih delih nog in rck,^tako na podplatih, robovih stopala, petah, na gležnjih in celo — predvsem pri ženskah — na kračah. So to mesta, ki se najbolj tesno prilegajo obutvi. Koža je na teh mestih lahno zatečena, modrikastordečkasto obarvana. Včasih najdemo omejene, prav rdeče vozličke, ki v toplih prostorih močno srbijo, pa še celo pečejo. V tem , je tudi vsa neprijetnost in nadloga. Srbež in pe- I koča bolečina nas tudi opozorita na to, da smo '
ozebli. Pojavljata se pa predvsem ob vremenskih spremembah v začetku in na koncu zime, ko se začne tajati led in topiti sneg. Posebno srbijo ozebljena mesta, če se hitro ogrevajo. Po navadi se ta ozebljena mesta kmalu pozdravijo, včasih pa ostanejo kot spomin za vse življenje.
Pri naglih ozebljenjih je težko ločiti drugo in tretjo stopnjo ozeblin. Zato opišimo te dve stopnji kar skupaj. Na koži se pokažejo mehurčki, ki so^ napolnjeni s sokrvico. Ozebla mesta kože so neobčutljiva, modrikastordeče obarvana, takoj po ozebljenju bleda, krvnega obtoka v tkivu ni. O tem se prepričamo, če zbodemo tako mesto z iglo in ne krvavi. Koža je včasih kakor usnje. Tkivo je krhko in se zelo lahko lomi. Včasih najdemo tudi že zelo zgodaj rane in kraste. Nič čudnega ni, če se tudi kosti z lahkoto drobe. Će take ozeble ude, neprevidno slačimo, se kaj lahko zgodi, da nam ostane ta ali oni ud v rokah. Pozneje taki zmrznjeni udi ali oživijo ali pa popolnoma odmrejo Odmiranje je potem dolgotrajno, dokler uda ne odreže zdravnik.
Ozeblinam se lažje izognemo, kakor pa jih zdravimo, ko jih že imamo. Pri opisovanju ozeblin smo videli, da ozebejo oni deli telesa, ki so najbolj izpostavljeni mrazu, ker se najlažje ohladijo. So to nos, uhlji, prsti, tedaj po svoji površini manjši deli telesa, slabše prekrvljeni od večjih, na pr. nog in rok. Te dele bomo ščitili pred mrazom. Vsi poznamo ščitnike za uhlje, volnene rokavice in nogavice. Vemo pa tudi, da je nevarna za ozebljenje predvsem mokrota. Če smo premočeni in stojimo na mrazu, bomo kmalu ozebli. Zato se bomo varovali premočenja.
Omenim naj še alkohol, ki je mnogokrat vzrok ozeblinam. Mnogo pijancev je že zmrznilo. Spominjam se lovca, ki je šel v mrazu prežat na lisico. Med potjo je večkrat srknil žganje, da bi mu bilo topleje. Pri hoji se mu je udiral led v mlakužah ter si je premočil čevlje in noge. Na preži se ga je lotil spanec in je za kratek čas zadremal. Ko se je zdramil, ni čutil več nog. S težavo je prišel domov. Končno je moral v bolnišnico, kjer smo mu od vseh prstov na nogah
komaj rešili nekaj ostankov.
Zelo važno je, da se izogibamo vseh onih obutev in oblačil, ki ovirajo krvotok v telesnih delih. Predvsem se izogibljimo tesnih čevljev in rokavic. O oblačilih pa sploh ni vredno govoriti, saj vsakdo že sam čuti, da je treba biti pozimi bolje oblečen kakor poleti. Zatorej tudi ne kaže omenjati svilenih nogavic, ki so že prodrle v naše najzakotnejše vasi. Seveda glavno je nekaterim ljudem, da so moderno in lepo oblečeni, na zdravje pa pozabljajo.
Ozebline zdravimo na različne načine, a mnogokrat jih sploh ne moremo popolnoma pozdraviti. Lažje ozebline, to je ozebline prve stopnje, zdravimo z različnimi mazili, ki jih dobimo že tudi gotova v lekarnah. Zelo priljubljene so tudi menjalne kopeli, ki stanejo le malo truda, a so izborne. Pripravimo si posodo z mrzlo vodo in posodo s tako vročo vodo, kakršno vzdržimo. Sedaj kopamo ude eno minuto v mrzli, nato pa eno minuto v topli vodi. To ponovimo pri eni kopeli do desetkrat. Ponavljamo te kbpefi dnevno. Dobre so tudi tople kopeli iz orehovega listja ali hrastove skorje. Priporočajo tudi premazanje ozebljenih mest z mizarskim klejem, mazanje z mešanico različnih olj (terpentin in olivno olje) in tudi še obkladke. Za obkladke priporočajo octovo glino, gost petrolej. Obkladke je priporočljivo dajati na ozebljena mesta zvečer, ko gremo spat. Težje ozebline spadajo v zdravniško oskrbo.
H koncu še o prvi pomoči pri ozeblinah. Ozeblega ne smemo takoj prenesti v topel prostor, ker mustern škodujemo. Ravnali bomo marveč takole: Ozeblega bomo prenesli v nezakurjeno sobo, kjer ga bomo previdno slekli, da se nam ozebli udje ne odlomijo. Nato bomo ozeble dele drgnili s snegom ali z mrzlimi krpami. Ko bomo kolikor toliko spravili obtok krvi v pravi tek, bomo sobo polagoma ogrevali. Od snega bomo polagoma prešli na postano, mlačno ter toplo vodo. Drgnili ga bomo z gobo, ki jo bomo namakali v vodo in oželi. Končno ga spravimo v posteljo in mu visoko podložimo ude. Dajmo mu v okrepčilo čaja in druge vroče pijače.
Žitlfs mi nns
Damjan
Ce zasledujemo razvoj svetovne zgodovine od dobe slavnih in mogočnih egiptovskih faraonov do današnje dobe, opazimo, da so preko svela šli najrazličnejši narodi, ki so gospodovali ali pa hlapčevali; najmogočnejši narodi so sčasoma oslabeli in se porazgubili, vstali so mlajši narodi, ki so zagospodovali svetu, a tudi za njih je bila določena ista pot: zdaj gospodstvo nad drugim, nato hlapčevstvo.
Židovstvo, ki ga je doletela ista usoda, pa je ostalo vkljub vsemu, ko je nešteto narodov podleglo; vsa preganjanja od faraonov, Asircev, Babiloncev in Rimljanov niso mogla zatreti židovskega življa. Brez domovine, razpršeni po vsem svetu so se znašli povsod, povsod so našli novo domovino, ki jih je bogatila in jim lepšala življenje. Kjer koli je bila omika in moč na višku, tam so se Židje naselili. Za časa faraonov je bil Egipt najmočnejša država, zato so se Židje zatekli v Egipt. In tako so šli ob propadu Egipta v Palestino, iz Palestine v Aleksandrijo, ko pa so svetu zavladali Rimljani, so tudi Židje zapustili svojo prejšnjo domovino in se naselili ob Tiberi, kjer so si zgradili svoje mesto »ghettoc. Ob propadu razkošnega Rima so Židje prišli s svojimi bisagami čez Alpe med Germane in Slovane. Toda žid se ne ustali in ne spoji z narodom, med katerim prebiva, temveč ostane vedno in povsod tuj živelj.
Kdaj so se Židje naselili na slovenski zemlji in v Ljubljani, ne moremo ugotoviti, vendar so že v 13. stoletju bile židovske naselbine, tako imenovani »židovski redic, ki so bili posebno močni v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, ter so se polastili skoraj vse trgovine in denarništva, pri tem pa so ljudstvo odirali ter si kopičili velika bogastva. V Ljubljani so imeli leta 1212. celo svojo molilnico, sinagogo, ki je stala v sedanji Židovski stezi. Židje so živeli povsem sami zase ter se niso smeli družiti s katoličani, kajti občevanje med Židi in katoličani je bilo strogo prepovedano. Ta medsebojna ločenost in mržnja pa sta izzvala nešteto sporov in spopadov, tako leta 1290., ko je bilo več Židov ubitih, leta 1337., ko so ljubljanski meščani obdolžili Žide, da so jim zastrupili vodnjake, in leta 1408., ko je neki žid oskrunil deklico; mestni sodnik je dal zločinca zapreti in so ga nato obglavili. Toda Židje so se zaradi prehude kazni uprli ter je prišlo do pretepa, pri katerem je bilo mnogo ranjenih, trije Židje pa so bili ubiti.
Zavist zaradi uspelih kupčij, oderuštvo židovskih kramarjev in razni predsodki so bili povod, da so se Ljubljančani zaradi Židov pritožili pri vladarju ter ga prosili, da naj jih reši Židov in jih izžene iz dežele. L. 1496. so se stanovi vojvodin Kranjske, Štajerske in Koroške pritožili pri cesarju Maksimilijanu L, da morajo katoličani trpeti od strani Židov zasramovanja in zasmehovanja, da so Židje trpinčili mnogo njihovih otrok, jih poklali in jim vzeli kri za svoje obrede, da so zaradi oderuštva zarubili mnogo ljudi in jih ogoljufali, da so zabredli v velike težave. Cesar Maksimilijan je tedaj izdal odlok, da se morajo Židje s spremstvom izseliti iz dežele. Toda ta cesarjev ukaz se ni izvršil vse do leta 1513., kajti to leto je ljubljanski magistrat ponovno zaprosil cesarja za izgon Židov iz dežele. Cesar je dne
4.	avgusta 1513 izdal ukaz, s katerim je zidom prepovedal trgovati ali pa izvrševati kakršno koli obrt, če pa bi še kakega Žida zalotili pri trgovini ali izvrševanju obrti, naj se mu vse blago zapleni. Tako cesar s tem odlokom ni izpolnil prošnje, zato so se ponovno obrnili na cesarja, ki je dne
1.	januarja 1515 izdal nov ukaz, po katerem je prepovedal Židom prebivati v Ljubljani, ali pa se v njej naseliti. Na podlagi tega ukaza so takoj izgnali vse Žide iz Ljubljane, prav tako pa tudi iz vojvodine Kranjske.
Ko pa je v Avstriji zavladal cesar Jožef IL, je leta 1780. izdal odlok, v katerem je tudi Židom priznal nekaj pravic in svobode. Toda ta cesarjeva odločba je izzvala mnogo pritožb, zato je cesar Jožef II. leta 1781. izjavil, da ne namerava v svojih dednih deželah pospeševati širjenje Židov ali pa naselitev na novo, temveč jih pridobiti za koristne državljane, kjer so dosedaj naseljeni. Zato je grof Lamberg, kranjski deželni glavar, leta 1781. pojasnil deželnim stanovom, da se cesarjev odlok ne tiče Ljubljane in Kranjske ter da ostane v veljavi še dalje privilegij za Ljubljano, ki ga je izdal 1. 1515. cesar Maksimilijan I.
Vahen
Ko pa je Napoleon zasedel Kranjsko in ustanovil Ilirijo, so nastale nove prilike, z njimi pa tudi nove odredbe in navade. Leta 1810. se je v Ljubljani naselil prvi žid Mojzes Heimann, ki je kupil v Špitalski ulici hišo, v kateri je odprl trgovino. Ker pa je guverner Marmont razveljavil avstrijski denar, je odprl tudi nekako menjalnico ali banko. Ko pa je leta 1813. Ilirija razpadla in je Kranjsko zasedla avstrijska vojska, so se vrnili avstrijski zakoni, z njimi pa tudi vse stare svoboščine in pravice, ki si jih je mesto pridobilo pred francosko okupacijo. Avstrijska vlada se je začela zanimati za židovsko vprašanje in tako je leta 1814. ljubljanski župan sporočil baronu Codelliju, intendantu za Gorenjsko, da žive v Ljubljani trije Židje, in sicer: Abraham in Mojzes Heimann, ki imata banko in manufakturno trgovino, in Samuel Kunz, ki je profesor matematike na liceju. Okrožni urad je še isto leto izdal odlok, po katerem morata Heimanna zapustiti deželo, svoje imetje pa prodati, toda oba brata sta se pritožila na gubernij, ker po statutu pariškega mira lahko ostaneta v deželi za dobo 6 let. Ker pa rešitve dolgo ni bilo, sta Abraham in Mojzes Heimann zapustila deželo, upravo pa sta prepustila nečaku Simonu Heimannu. Leta 1815. je prišla od gubernija rešitev, da se morajo pustiti vse pravice rodbini Mojzesa Heimanna, ki pa je izključena od vseh javnih služb. Profesor Kunz pa se je dal krstiti 11. septembra 1814. v stolnici. Toda ljubljanski magistrat ni hotel popustiti in je vedno bolj oviral delovanje Heimannovi rodbini, ki se je pritožila na Dunaju; dvoma pisarna je nato z gubernijsko odredbo 24. marca 1834 odredila, da smejo prebivati v Ljubljani Mojzes Heimann z ženo in potomci, trgovski pomočniki in uslužbenci, kolikor jih je bilo v Ljubljani leta 1813., Friderik Heimann in Simon Heimann s svojo družino. Toda sporov ni in ni hotelo biti konec, zato je grof Hohenwart pozval leta 1854. mestni magistrat ljubljanski, da naj predloži seznam vseh Židov, ki so pristojni v Ljubljano, in seznam Židov, ki stanujejo v Ljubljani, a v Ljubljano niso pristojni. Toda med tem časom je Simonu Heimannu umrla hči in se je preselil na Dunaj, poslovodja in ostali uslužbenci njegove trgovine in banke pa so se dali krstiti, tako da v tem času v Ljubljani ni bilo nobenega Žida.
Toda časi so se izpreminjali, z njimi pa tudi odredbe. Leta 1860. je cesar razveljavil utesnitev verodostojnosti nekatoliških prič in v tej politično viharni dobi se je priselil v Ljubljano iz Zagreba žid Schwarz, ki ga je hotel magistrat izgnati v 48 urah, toda policijsko ravnateljstvo je magistratu sporočilo, da izgon tujcev ne spada v področje magistrala. Spor med magistratom in državnim namestništvom je končal Schwarz sam, ker se je vrnil v Zagreb. Toda tudi pri ljubljanskem magistratu je nastopila nova doba, ker je avstrijska vlada izdala konec leta 1860. okrožnico, po kateri se državljanske in politične pravice vseh priznanih ver, med katerimi je bila tudi židovska, urede na podlagi svobode in ljubezni do bližnjega. Ko je leta 1865. ljubljanski občinski svetovalec Horak predlagal, da naj se sklene, da Židje ne smejo stanovati v Ljubljani ter da naj se spoštujejo stari privilegiji mesta, so njegov predlog dali v rešitev pravnemu odseku magistrata, v katerem so bili med drugimi tudi dr. Bleiweis in dr. Josip Zupan. Na podlagi poročila viteza Kalteneggerja so Korakov predlog odklonili, za predlog sta glasovala samo dr. Bleiweis in dr. Jernej Zupanc.
Toda leta 1867. so državni zakoni priznali vsem narodom in vsem veram enakopravnost, z njimi pa so bile razveljavljene vse svoboščine, vsi odloki in vsi privilegiji glede Židov, ki so postali svobodni in enakopravni državljani z ostalimi državljani ter se je že do leta 1900. naselilo v Ljubljani 96 Židov.
Borbe ljubljanskega magistrata proti Židom, ki so trajale skoraj 400 let, pa so dosegle toliko, da se Židje niso mogli na slovenski zemlji naseliti v takem številu kakor drugje, kjer štejejo po več odstotkov celotnega prebivalstva.
Srečno nono leto želi
JOŽE STRGAR, brivec-Irlater /
lil UBIJANA, Miklošičeva cesta
1	nasproti Vzajemne zavarovalnice	,
V zadnjem času je KARITAS med drugim izplačala
cele zavarovalne vsote
ob smrti naslednjih članov in članic:
Fras Ivan, Maribor, Vošnjakova ulica 22; v Malgaj Frančiška, Gotovlje 32, p. Žalec; , Kranjc Josip, Nova vas — Podsused;
P r e s s 1 Tomaž, Ljubljana, Frankopanska 20; Škof Ivan, Ljubljana, Galjevica 110; Cigler Leopold, Novo mesto, 6. sept. ul. 1; Godec Jože, Vel. Globoko 12, p. Zagradec; Ži valiČ Marija, Gunclje 2;
Kos Alojzij, Ljubljana, Rožna dolina VI-6; Peternel Jožefa, Ljubljana, Galjevica 18; B i 1 b a n Jožef, Dornice 1;
Rogelj Janez, Preserje 8;
Vovk Josipina, Ljubljana, Knafljeva ul. 13; Podobnik Marija, Ježica 31;
Polanc Frančiška, Ljubljana, Prisojna 1; Krašna Alma, Ljubljana, Poljanska 54.
Brezplačno sozavarovano vsoto je KARITAS izplačala ob smrti 9letne Meše Mihaele iz Vrb* ljenja 9, p. Ig pri Ljubljani.
KARITAS.
Na sodišču. Sodnik:	»Obtoženi ste, da ste
vrgli svoji ženi glinast lonec v glavo.« — Obtoženec: »Kaj hočete, gospod sodnik, smo pač siromaki in si ne moremo privoščiti porcelanastih loncev.«
Pri šoferskem izpitu. Član komisije: »Pomudimo se pri sledečem praktičnem primeru: Vi ste za volanom, avto ima veliko brzino. Kaj boste napravili, ko na nekem ovinku naenkrat zagledate pred seboj kak zid ali voz sena?« — Kandidat: »Izbral bom voz senal«
Po amerikansko. Osem zjutraj je odbila, ko je skočil Simpson iz postelje. Strašno ga je bolela glava. Zato stopi k telefonu in pokliče svojega ravnatelja: »Oprostite, gospod ravnatelj, danes ne morem priti v pisarno. Iskreno priznam, da sem bil snoči predolgo s tovariši v veseli družbi in da smo nekoliko pretiravali. Danes res nisem za nobeno rabo.« — Ravnatelj: »Nič hudega, nič hudega! Veseli me, da se kljub temu zanimate za službo. Pridite tedaj jutri v urad. Danes si pa lepo odpočijte, saj je itak — nedelja.«
Ilustracije in klišeji dajo reklami šele pravo /ice,-Za reklamo v visokih nakladah uvažajte samo '-ffsetni tisk, ki ■e danes izmed vseh najcenejši
LJUDSKA TISKARNA
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6
=	’ jjr
m
Kameno tisk Knjigoiisk - Ba-krotisk- KUšarna L 11 o g r a t i ja Fotolitograiski oddelek, kjer je atelje za barvno fotografijo v naravnih barvah
Kmlm zaslon}!
Novembrska križanka je naletela na izredno visoko število prijateljev te lepe in poučne igre. Žreb je sledečim določil knjižna darila:
1.	Ferenec Štefan, poljedelec, Rakovec 8, p. Metlika.
2.	Oven Jože, strojnik, Martinja vas 11, p. Vel. Loka.
3.	Kukoviča Minka, tov. delavka, Dev. Marija y Polju 150.
4.	Mavec Frančišek, dijak, Ljubljana, Barje, Volarjev štradon 27.
5.	Jakoš Frančiška, tov. upokojenka, Zadvor 8, p. Dobrunje pri Ljubljani.
6.	Oberstar Josip, občinski uradnik, Sodražica 12.
7.	Pirnat Leopold, čevljar, Ljubljana, Jernejeva ulica 16.
8.	Peršič Zofija, tov. delavka, Grosuplje.
9.	Osterman Ivana, dijakinja, Dolenji Logatec 152.
10.	Štritof Manica, pos. hči, Cajnarji 1, p. Begunje pri Cerknici.
Navedeni prejmejo v dar po eno lepo slovensko knjigo, katero jim pošljemo po pošti.
*
Pravilna rešitev križanke se glasi:
Vodoravno: 1. sito — 5. Nepal — 10. plosk — 14. pipa — 17. zato — 19. Kina — 20. laso — 21. Riga — 22. Tebe — 24. Rab — 25. uta — 26. Nero — 27. Popp — 29. Moste — 31. Gete (pravilno Goethe) — 32. lira — 34. dro — 35. Lava (tudi lava) — 36. ravs — 38. pila — 39. Prekmurje — 40. pram — 41. tona — 43. krom — 44. ata ■— 46. nune — 48. Belt — 49. mlaka — 51. samo (tudi Samo) — 53. srne — 54. PAB — 55 oda — 57. most — 59. opat — 60. Peru — 61. resp — 63. klin — 65. ahat i— 66. pokam — 67. dnina — 68. opis.
Navplžno: 2. iz — 3. tat — 4. otep — 6. ek — 7. pir 8. Anam — 9. labod — 10. Pluto — 11. late — 12. osa — 13. so — 14. pire — 15. igo — 16. pa — 18. oboi — 21. reta
—	23. Epir — 26. Neva — 28. praprot — 30. sramota — 81. Galenus — 33. Avram — 35. Lijon — 37. Sem — 38. prt — 40. prle — 42. Anam — 43. Kent — 44. album — 45. akord — 47. cmok — 48. brat — 49. Mara — 50. Aden
—	52. Oslo — 53. Spa — 54. pek — 56. asi — 58. tip — 59. oh — 60. po (tudi Po) — 62. p. n. — 64. ni.
	1 1		
Podjetje gradi	1 1 1 1 'I 1	načrte in pro-	
visoke in niz-	1	račune. Števil-	
ke stavbe, ima		nainlepagrad-	
lastni kam-		bena dela ši-	
nolom, lastne		rom vse Ljub.	
gramoznice in |			pokrajine pri-
astne s troje. 1			čajo o solid-
Izvršuje skice, 1			nosti podjetja.
GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE
MAVRIČ ANTON
stavbenik in sodni izvedenec, ima tehnično pisarno v LJUBLJANI, na Tyrsevi cesti 55 ali Bežigrad 1, telefonska številka je 33-82.
Goljufivi svet. Cipek se je utrujen vrnil domov in sam sebi govoril: »Svet je zares poln ničvrednežev in goljufov. Vse dopoldne sem se trudil, da sem poslikal vrabca, da je dobil podobo kanarčka, pa mi je nekdo dal zanj ponarejen pet-■desetak.«
Lloyd George. V začetku svoje politične kariere je Lloyd George večkrat žolčno govoril proti ženskim političnim pravicam. Ko je na nekem shodu spet stresal jezo na ženske, skoči neka ženska na stol in zavpije: »Če bi vi bili moj mož, bi vas zastrupila l< — Lloyd George se je takoj znašel in odvrnil: »Če bi vi bila moja žena, bi se jaz sam zastrupil!«
Profesorska pozabljivost. Profesor Cvek: »Ne veste, gospod tovariš, kako sem že sit teh oguljenih dovtipov o profesorski pozabljivosti. Danes sem spet enega čilal in bi bil najrajši skočil iz kože.« — Profesor Dvojka: »Kateri dovtip je to M?« — Profesor Cvek (nekaj časa pomišlja): •Pa sem ga res pozabil.«
Vodoravno: 1. Kos celote. — 8. Staroslovansko človeku sovražno bajno bitje; tudi drug izraz za srd, jezo. — 6. Važno železniško križišče južno od Novega Sada. — 9. Priimek iz naslova Cankarjeve drame; tudi zemeljsko bogastvo. — 13. Moško krstno ime. — 16. Vrsta krme; tudi glavno mesto Kanade. — 19. Medmet, s katerim povemo, da nas kaj zaskeli. — 21. Posoda za kopanje. — 22. Visoka rastlina, doma v Afriki; važna za pridelovanje olja, katerega ima mnogo v semenu; v margarini se nahaja kot obvezna sestavina. — 24. Malokrvnost (znanstveni izraz).
—	26. Največja italijanska reka, kakor ji rečemo po slovensko. — 28. Tuj izraz za poročilo, pred-našanje, predavanje. — 31. Glavna ženska oseba v znanem Finžgarjevem velikem romanu. — 32. Slovenski še živeči pesnik. — 34. Zanikanje besede tek. — 36. Živalski glas. — 38. i b a. — 39. Rimski deželni upravitelj v Judeji, ki je pustil križati Jezusa (ime zapiši z latinsko končnico!). — 41. Oblika pomožnega glagola biti; tudi: praoče semitov. — 42. Kratica latinske besede, ki pomeni vsoto; tudi: Povej s ali z po srbohrvaško!
—	43. Iz italijanščine izposojena beseda, ki pomeni skrb. — 45. Vrsta zelo dobrih cigar. — 47. Burja; tudi naslov znamenite skladbe Vite-slava Novaka, češkega skladatelja. — 49. Največji še delujoči evropski ognjenik. — 50. Nevestina oprema. — 51. Oblika glagola imeti; tudi naslov muslimanskega duhovnika. — 53. Južno od Moskve ležeče mesto, ki igra v tej vojni važno vlogo.
—	54. Določen čas; tudi ime svetnika. — 55. Glavno mesto italijanske pokrajine Forli (leži ob Jadranu). — 56. Tropska rastlina, katere mesnati sad je izvrstna in prijetna hrana. — 58. Domač praznik. — 59. Postavi petkrat isto črko! — 61. Član izumrlega naroda. — 62. Predplačilo. — 63. Rimska Ljubljana. — 65. Kovine žre. — 66. V sobi po njih hodimo.
Navpično: 1. Trdilnica. — 2. Kratica za lastnoročno. — 3. Oblika pomožnega glagola biti.
—	4. Grška črka. — 5. Zimsko vozilo. — 6. Tlačen narod. — 7. Kratica za ime velike države v Severni Ameriki. — 8. Kratica za naslov (Magister artium), ki ga podeljuje le londonska univerza; tudi besedica, ki jo je mnogo slišati v govoru zahodnih Slovencev. — 10. Dolžnost učencev. — 11. Ob Miklavževem se ga veselimo. — 12. Angleško pristaniško mesto in trdnjava v južni Arabiji. — 13. Abrahamov sin. — 14. Enota električnega učinka. — 15. Enota električnega upora. — 17. Naslov Finžgarjeve ljudske igre; tudi ime kovinaste gosjiodarske priprave. — 18. Vrsta živali na najnižji razvojni stopnji. — 20. Tako pojemo, kadar ne vemo pesmi besedila. — 22. Poljedelski opravek. — 23. Tuj izraz za pu-ščavnika. — 25. Zensko krstno ime, okrajšano iz
imen kakor Jakobina, Karolina itd. — 26. Vojna luka v Istri. — 27. Drugemu izročiti. — 29. Muslimansko pokrivalo. — 30. Največja reka srednje Italije, izvira v Etruskijskih Apeninih, teče skozi Campagno in se pod Rimom izliva v Tirensko morje. — 32. Orjak. Tuj izraz, povzet po bajeslovnih grških orjakih, ki so hoteli prepoditi bogove iz Olimpa. — 33. Tuj izraz za izurjenost, izvežbanost, vajo. — 35. Vojaški nastop ob slovesnih priložnostih. — 37. Nekdanja grofija in pokrajina v severni Franciji, meji na Flandrijo. (Zapiši, kskor izgovarjaš!) — 39. Grenka zdravilna rastlina. — 40. Srbski izraz za sedlo, na katero se tovori. — 42. Boljša soba. — 44. Gospodujoči sloj v starem Peruju. Njegova država, ki je slovela po svojih socialnih ureditvah ter visoki in starodavni kulturi ter umetnosti, je leta 1533. propadla. — 45. Drugo ime za indijsko božanstvo Višnu; tudi krajevna oznaka, ki jo mnogokrat srečamo v stari zavezi (na pr. dom Samuela); tudi del človeškega telesa. — 46. Glavno mesto južnoarabske neodvisne države Jemen; pri nas smo pod tem imenom poznali tudi neko vrsto čokolade; v latinščini in italijanščini pomeni beseda toliko kot zdrava. — 48. Francoski pisatelj (1802—1885), tudi manj znano moško krstno ime. — 50. Pogojna členka. — 52. Kakor pod 8. navpično. — 55. Prebivališče zveličanih. — 57. Poslanec. — 60. Ploskovna mera. — 64. Kakor pod 8. navpično.
*
Rešitve je poslati do 81. januarja 1942 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. — Deset pravilnih rešitev bo izžrebanih za knjižne nagrade.
Oprezen potnik. Gospod Tapica naroča šoferju avtotaksija: »Posebno vas opozarjam, da vozite počasi, da se izogibate ulic z velikim prometom, da na križiščih vedno pravilno zatrobite, da...« — Šofer (ga nervozno prekine): »In v katero bolnišnico naj vas v primeru nezgode zapeljem?«
L N. ECKER, Sinova
SoloSno kleparstvo, kritje lesocementnih streh, strelovodne naprave. Mrzlo- in toplovodne instalacije, sanitarne opreme
Račun poštne hranilnice št. 10.771 Telefon interurban št 29-33
Ljubljana — Slomškova ulica 4
Stara navada je, da si za novo leto želimo vse dobro. Tudi jaz ostajam tej lepi navadi zvest in prav od srca želim, da bi bilo novo leto skozi vseh svojih 365 dni srečno in blagoslovljeno vam, moji mladi prijatelji in prijateljice, vašim spoštovanim staršem, učiteljem, učiteljicam, katehetom in vsem, ki jih imate radi. Nisem pa zapisal tega voščila samo zaradi lepe navade, temveč iz srene potrebe. Mislim namreč, da se bomo morali v
Vodoravno:	5. Tuja beseda za manjši
stroj. — 9. Leseno poslopje, kakršnih zlasti v vojnem času- mnogo vidimo. — 12. Po njej hodimo.
—	13. Del pohištva v boljših hišah. Na kmetih in pri delavcu ga navadno ni. — 15. Kraj pri Ljubljani. Tudi ena izmed mnogoterih oblik zemeljske površine. — 16. Vojska, a povej jo po srbohrvaško. — 17. Sredi polja kima, rdečo kapo ima. — 18. Poljedelsko orodje. — 20. Podzemeljski del mnogih rastlin. Tudi zelo pogost slovenski priimek. — 22. Ploskovna mera za zemljišča. — 24. Prva beseda iz imena novega judovskega mesta, ki je bilo ustanovljeno leta 1931. ter leži severno od Jafe. Tudi ime pravljičnega viteza iz švicarskih osvobodilnih bojev. Ta vitez je moral streljati na jabolko na otrokovi glavi. — 25. Drugi izraz za drag, pri srcu mi je. — 27. Največja nemška reka. — 28. Naslov velikega klobu-carskega podjetja v Škofji Loki. Beseda pomeni v srbohrvaščini klobuk. — 30. Trgovsko predplačilo. — 31. Ribiško orodje. — 32. Lesen bat, orodje, ki ga uporabljamo pri klanfu drv. — 33. Manj znan slovenski izraz, ki pomeni trd, neokreten. — 35. Francosko mesto, v katerem je živel znameniti svetniški župnik. — 36. Velika lesena posoda (navadno za vino). — 37. Gospod med govejo živino.
Navpično: 1. Del ostrešja. Tudi nenadno obolenje, navadno s smrtnim izidom. — 2. Velika, navadno lesena posoda (n. pr. za kislo zelje). Tudi ime za posodo, v kateri se kopljemo. — 3. Mon-golsko-turški vladarski naslov. — 4. Klica. — (Pozori Besede od 1. do 4. navpično Srna jo vse prvo in drugo črko enako!)
—	6. Rastlina čebuljega okusa, ki se uporablja kot poživilo pri nekaterih jedeh. — 7. Kozaški poveljnik. — 8. Škof jn mučenec, ki ima god 24. januarja. — 9. Umetna smola, ki se v raznih oblikah uporablja za izolacije, n. pr. pri stavbah.
—	10. Drug izraz za Jadran. — 11. Rudarski izraz za kopanje rude na površju zemlje. — 14. Mestece v srednji Bosni, v katerem kopljejo in pre-delujejo železno rudo. — 19. Prvih pet Mojzesovih
novem letu še bolj nasloniti drug na drugega, se bolj vzljubiti, še bolj drug drugega podpirati, bolj drug drugega težave in bremena razumevati in lajšati, bolj resnično drug drugemu želeti dobro.
Vaši želji, da bi radi reševali križanke tudi iz jMlade moči«, ustrezam. Ker ste želeli, naj bi bila križanka bolj »popoprana«, sem pa še posebno rad ugodil. Res sem radoveden, koliko vas bo, ki se je boste »z uma svetlim mečem« lotili in jo pravilno rešili. Le oglejte si jo dobro!
knjig sv. pisma, kakor se čitajo pri judovski božji službi. — 21. Desni pritok južne Morave. — 23. Kratek stavek, ki pove splošno važno resnico ali nauk. — 26. Priprava za merjenje časa. — 28. Mestece v Sremu. — 29. Slovenski pesnik, ki je napisal v šaljivi obliki Jurčičevega »Desetega brata«. Tudi kraj na Dolenjskem. — 32. Ptica pevka. Tudi ime slovenskega zgodovinarja. — 34. Kratica za organizacijo Italijanske liktorske mladine.
★
Križanka v novembrski »Mlad! moči« se je zdela mnogim prelahka. Pa je kljub temu večina rešitev takih, da se jih je razveselil moj — koš. Izmed pravilnih rešitev je pa žreb naslednje določil za knjižne nagrade: Boh Ivan, učenec V. razreda, Jurjeviča 44, p. Ribnica na Dol. — Nagode Janez, učenec ljudske šole, Vrhnika, Sušnikova cesta 4. — Brugelj Lenka, dijakinja, Ljubljana. — Anžin Ivica, učenka II. razreda, Tomačevo 70, p. Ljubljana-Moste.
Pravilna rešitev križanke se mora glasiti:
Vodoravno: 1. Kristus — 7. prt — 8. leden
—	10. on — 11. lek — 12. re — 13. kad — 14.
vem — 15. riž —	16.	kic	—•	17. lep —	18. nos —
20. od	— 21. nor	—	22.	hi	— 23.	nič	— 24. Puš
—	25.	tat — 26.	Ren — 27. Pag	—	28. pik —
30. os	— 31. trs	—	32.	ki	— 33.	ilo	— 34. krš
—	35. Jama — 37. trak — 38. ena — 39. pleča — 40. Amerika. — Navpično: 1. Krn — 2. rt — 3. sled — 4. tek — 5. ud — 6. serec — 7. pot
—	9. nem — 11. laž — 13. kip — 14. Vis — 15. red — 16. kor — 17. log — 18. noč — 19. piš
—	21. nit — 22. Hun — 23. nag — 24. pek — 25. TAS — 26. ris — 27. polje — 28. Pro — 29. piska — 31. tla — 32. krača — 33. imam — 34. Krek — 36. Ana — 37. tli — 39. pr.
Vsi lepo pozdravljeni
B r. Ivo.
©B©BBÜ3)QBJÖBB00
- P. n.
IDzajčmna zavaroDalnica, oddelek Karitas
ßjubljctna
FoSpisana se «alfPaljujeoa za izplačilo 38 lir ob rojslru najinega sina Trancita ter za oprostifeo mesečnega prispevka. Frosira, da zaspalo objapife v »Naši moči«.
Rol^ in ‘Trani Starin s.r.
2?a3por Q6, p. Dobrunje
VESELI DOGODKI
V zadnjem času je KARITAS izplačala po 38 lir naslednjim novorojenčkom:
Pečar Frančišek, Vrhnika;
Križman Jožef, Podgorica, p. Grosuplje^j
Kincl Milena, Rečica pri Semiču;
Žerjav Frančiška, Borovnica;
Vesel Milan, Podklanec, p. Sodražica;
Boben Franc, Jama, pošta Dvor;
Oman Ljudmila, Vevče, p. Dev. M. v Poljuj
Starin Franc, Zadvor, p. Dobrunje;
Marinko Janez, Vnanje gorice, p. Brezo* vica pri Ljubljani;
P a v 1 e n i č Martina, Hrastje, p. Št. Jernej na Dolenjskem; t
Milošič F rane, Ljubljana.
Po posebnih dodatnih zavarovalnih pogojih za zavarovanje KARITAS sta poleg tega tudi oče in mati novorojenega otroka oproščena enomesečnega prispevka. Te ugodnosti so deležni samo že nad eno leto zavarovani starši in njihovi otroci,
KARITAS.
IVAN IN FRANČIŠKA JAVORNIK
mesarja in prekajevatca
Ljubljana — Domobranska cesta 7, Šolski drevored, Wolfova ulica 12, Miklošičeva cesta 17, Dolenjska cesta, nasproti Rakovnika, tel. 2703 in 3157
želita svojim odjemalcem in prijateljem
srečno novo teto
Starinar na pošti. Poštar: »Znamka, ki ste jo nalepili na to pošiljko, je bila že rabljena.« —* Starinar: »Toda je kot nova, gospod poštar!« |
Šolarska. Tončka: »Mama, naš gospod kate-* het pa res ničesar ne zna.« — Mama: »Kako to?« — Tončka: »Danes me je vprašal, kako se naredi križ.«
Vzrok revmatizma. Zdravnik: »Ampak, go-* spod Žolna, kje ste neki ujeli tak revmatizem v desni roki?« — Žolna: »Ah, nerodna stvar! Bil sem na veselici. Ko sem se vračal domov, sem tri ure držal okoli pasu svojega prijatelja in mu prigovarjal, naj vendar gre domov, a nikakor ni hotel. Ko se je zdanilo, sem šele videl, da nisem držal prijatelja, temveč sneženega moža.«	,i
Potegona. Reče jecljač šepavcu: »Daj mi sto lir in ti povem, kako moraš napraviti, da nihče ne bo opazil, da šepaš!« — Šepavec: »Velja! Tu je stotak!« — Jecljač: »Krajšo nogo vedno postavljaj na hodnik, z zdravo pa hodi po uličnem tlaku!« — Šepavec vidi, da je nasedel in premišljuje, kako bi jecljaču vrnil. Pa pravi: »Če mi pa ti daš 200 lir, ti razodenem, kaj ti je storiti, da ne boš jecljal.« — Jecljač: »Drži! Tu imaš dva stotaka.« — Šepavec: »Molči!«
Mestna
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
je največji slovenski pupilarno varni denarni zavod
^	Tekoči račun
+	Pupilarni oddčlek
^	Domači hranilniki
^	Navadne vloge
A vista vloge izplačljive vsak časi
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
StožUi» in požutila
Dr. Maks Wraber.
j V vsakem gospodinjstvu so dobro znane in nvaževane razne začimbe in dišave. Zaradi svojega dražilnega in poživljajočega delovanja jib prištevamo k tako imenovanim dražilom ali poživilom (na s 1 a d i 1 o m). Ta so po ogromni večini rastlinskega, redkeje živalskega ali rudninskega izvora. Nekatera poživila imajo razen poživilnega (nasladilnega) tudi manjšo ali večjo hranilno vrednost in ta so v prehrani posebno Važna. — Raznovrstna poživila uporabljamo največ zaradi njihovega nasladilnega učinkovanja, manj upoštevamo njihovo hranilno vrednost, skoraj nič pa ne poznamo njihovega zdravilnega delovanja.
Oglejmo si nekaj bolj znanih začimb in dišav, ki so splošno v rabi in jih premore sleherno gospodinjstvo I Zanima nas v tem sestavku predvsem zdravstvena plat njihovega delovanja. Dvoje najvažnejših poživil, ki imata mimo hranilne tudi še izredno važno zdravstveno vlogo, smo opisali že zadnjič: čebulo in češenj. — Precej bogata na poživilih, ki imajo tudi zdravilno moč, je družina kobulnic. Opisati hočemo najvažnejše in najbolj znane zastopnike te družine: peteršilj, zeleno, kumino, janež in korenje.
Peteršilj.
^ Kaj bi počele kuharice brez peteršilja? Tarnale bi skoraj bolj, kakor če bi manjkslo soli. Peteršilj ali peršin (Petroselinum horten-se) uspeva ponekod divje, v naših krajih pa je
znan samo iz vrtov (kulturna rastlina), redkeje v poldivjem stanju. Goji se v več vrtnarskih oblikah po vseh zelenjadnih vrtovih ali pa kar v loncih in zabojih. Cenijo ga kot močno začimbo zaradi listja in korena, ki imata prijeten duh ter dajeta hrani prijeten okus in vonj. Peteršiljev koren se nabira spomladi, posuši v senci in spravi na suhem. V ljudskem zdravilstvu se uporablja kot sredstvo zoper vročino; odstranjuje vetrove, sili k potenju in žene na vodo, vzbuja tek in čisti kri. Peteršiljevo listje se nabira v času cvetenja in se uporablja v svežem ali suhem stanju na splošno v vse iste namene kakor koren, razen tega pa še zoper vodeničnost; sveže listje polagajo ponekod na otekline, razne rane itd. Peteršiljevi plodovi se zbira .jo v septembru in oktobru in so prav tako dišeči (aromatični) kakor ostali deli rastline, v zdravilne namene pa se le redkokdaj uporabljajo; bolj se uporablja alkoholni izvleček (tinktura) plodov. — Iz vseh delov rastline, posebno iz plodov, se izdeluje peteršiljevo olje, ki vzbuja tek, ureja prebavo, odstranjuje vetrove, žene na vodo, krepi delovanje ledvic, ureja izločanje žlez, uporablja se tudi proti želodčnim krčem, koliki, vročini, motnjam mesečnega perila itd. — Prav tako se priporočata čaj iz vseh delov svežega ali suhega peteršilja ter sok iz svežih delov rastline za okrepitev želodca, boljše ^ delovanje ledvic, urejanje prebave, pomirjenje živcev itd.
Zelena
(Apium graveolens) je znana po svoji debeli, mesnati korenini in po velikih trodelnih, pernato razdeljenih listih, ki so temnozelene barve (ime
To je važno vedeti. Jakob: »Moja žena nikdar ne kriči, če pridem pozno domov. Zadovolji se s tem, da stresa glavo.« — Matija: »Katero glavo, svojo ali tvojo?«
Dosledno. Perič: »Zdi se mi, da vi sploh nimate vere.« — Polič: »Da, jaz verujem samo to, kar razumem.« — Perič: »No, potem imam pa jaz prav.«
Spremenjeni časi. Sodnik: »Po pričah je do« kazano, da ste tožitelja razžalili, ko ste mu rekli, da je svinja.« — Obtoženec: »Oprostite, gospod sodnik, mislil sem si, da v sedanjih časih, ko je svinjsko meso tako v časteh, to ni žaljivka.«
Čisto preprosto. »Kaj pa rečeš ženi, če prideš takole kasno natreskan domov?« — »Kaj rečem? Dober večer! pravim, vse ostalo pa potem že ona pove.«
Gotovo znamenje. Sodnik stražniku, ki je zaslišan kot priča: »Ali je bil obdolženec pijan, ko ste ga dotični večer opazovali na ulici?« — Stražnik: »Prav gotovol S cigareto v ustih je namreč štorkljal za kresnico in jo prosil za ogenj.«
Nedeljsko popoldne. Družina uradnika Pi-vičke se odpravlja na običajni sprehod. Pa so oglasi triletni Mihec: »Mamica, na sladkorčke no pozabi, da mi jih boš lahko dala, če bi slučajno začel na sprehodu jokati 1«
Prepozno se je oglasila. Pepček je skrivoma izmaknil mamici sladkor. Mamica: »Reci, Pepček, ali te ni vest opominjala, da se to ne sme in da je greh?« — Pepček: »Je, je, mamica, ali šele potem, ko sem sladkorčke že pojedel.«
Sanje in god. Ona: »Nedavno si me vprašal, kaj si želim za god. Veš, nocoj se mi je sanjalo o biserni ogrlici.« — Mož: »Sijajno! Kupil ti bom sanjsko knjigo, da boš dognala, kaj toke sanje pomenijo.«

ZAHVALA
Boben Jože in Ivana se Vam najtopleje zahvaljujeta za izplačilo ob rojstvu sinčka Franceta ter za oprostitev mesečnega prispevka.
S spoštovanjem
Boben Jože in Ivana i.r.
Jama, Dvor pri Žužemberku
mi

rastline!) in močno diše. Gojimo jo po vrtovih zaradi njene hranilne in nasladilne vrednosti, toda že starim narodom je bila poznana kot zdravilna rastlina. V zdravilne namene se uporabljajo vsi rastlinski deli (korenina, listje, plodovi, olje, sok), in sicer korenina (ki ima tudi znatno redilno vrednost) kot sredstvo za okrepitev želodca, odvajanje vode, urejanje prebavnih motenj, revmatizem, giht; listje zdravi kronični pljučni katar, astmo, hripavost, bolezni ledvic in sečnih organov, živčne bolezni i. dr.; sok iz zelene so priporoča zoper sladkorno bolezen.
Kumina
ali kumin ali k u m i č (Carum carvi) rasta po nekoliko vlažnih gorskih travnikih. Je travniški plevel, ker njegovo visoko (pol do tri četrt metra) in močno razvejeno steblo do košnjo precej oleseni in je za krmo nerabno, listja pa je itak malo in še to je vse na drobno razrezano ter zvene še pred košnjo. S svojo močno vretenasto korenino kumina tudi zelo izčrpava zemljo. Cvete maja in junija in tedaj so gorski travniki včasih kar beli od te rastline. Drobni, beli cvetovi se združujejo v kobulčke in kobule, ki so brez ogrinjala in ogrinjalca. Obrodi mnogo plodov, ki dozore ob košnji in se nabirajo pred njo. Izpulijo se cele rastline in povežejo v butare, ali pa se odščipnejo samo kobuli s plodovi; sušimo jih v senci, da dodobra dozore (postanejo temno-rjavi), nato plodove osmukamo ali kar otepemo ter spravimo v dobro zaprte vrečke ali škatlo (najboljši so stekleni lončki), da se na zraku na izveše. Suha vejnata stebla vežejo v metlice.. — Plodovi vsebujejo mnogo eteričnega (hlapljivega)
olja in so zato možnega duha in okusa. Uporabljajo se kot zdravilo za ljudi in živino, in sicer proti napenjanju (vetrovom), želodčnim bolečinam in krčem. Ce nas je ščipalo po trebuhu, smo si otroci nasuli v dlan ščepec kumininih plodov, dodali malce soli in žličko vode, vse zmešali in použili in bolečine so kmalu prenehale. — Iz plodov (posebno nizozemske, norveške in švedske kumine) izdelujejo kuminovo olje, ki se rabi za izdelovanje likerjev in kot dodatek k raznim zdravilom. Kumina sama in vsi njeni izdelki krepijo želodec, ženejo na vodo, dajejo tek, izločajo sluz.
Janež.
Kumini podoben je njen bližnji sorodnik, pravi ali sladki janež (Pimpinella anisum), ki spada v vrsto najstarejših kulturnih rastlin. Največ janeža proizvajajo v Rusiji in Španiji. Na Balkanu uspeva tudi v poldivjem stanju, sicer pa ga goje po vrtovih, poljih in vinogradih kot enoletno rastlino. — Uporabljajo se samo plodovi, ki so zelo podobni onim kumine, le da so malo daljši, imajo ugodnejši duh in slajši (nekoliko pekoč) okus. Nabiramo in sušimo ga na enak način kakor kumino. — Janeževi plodovi služijo kot zdravilo zoper bolezni dihal (astmo, kašelj, prsne krče, bronhialni katar, pljučnico) in prebavil (pomanjkanje teka, napenjanje v želodcu in debelem črevesu, drisko, krče, zlatenico, urejanje prebave), proti nespečnosti in histeriji. — Po deželi je navada, da kuhajo janež na mleku in ga uporabljajo kot prav uspešno sredstvo (v obliki obkladkov) proti bolečinam v grlu in prsih; pravočasna raba tega zdravila preprečuje pljučnico. — Janeževo olje, ki se dobiva s prekapa-njem (destilacijo) iz zdrobljenih plodov, se uporablja v različne namene. Iz njega izdelujejo okusne likerje (aperitive), ki vzbujajo tek in urejajo prebavo, uporablja pa se tudi neposredno kot zdravilo: zunanje za utiranje (masažo), notranje za urejevanje prebave in bolezni prebavil, bolezni dihal (zlasti proti katarju),^ pospešuje krvni obtok in izločanje (prebavnih) žlez, umirja krče in močno vzdraženost prebavil, deluje tudi
M. Podbreška:
Iz dnevnika
zavarovalnega zastopnika
(Nadaljevanje.)
Načrt se je sijajno obnesel. Vrlima orožnikoma ni bilo treba dolgo čepeti v moji kamri, ker je >kontrolor< kar kmalu prišel. Odložil je aktovko in začel govoriti. Jezik mu je tekel kot namazan in tudi oblečen je bil dokaj gosposko. Ko pa sem z njim hotel razpravljati o neki točki zavarovalnih pravil, sem videl, da strokovnega znanja nima niti za silo. Potem sem ga vprašal, če ga res pošilja Vzajemna.
»Tu je pooblastilo, prosim,< je dejal in mi oddaleč kazal nekako tiskovino. Hotel sem list vzeti v roke in ga pregledati, toda on ga ni dal iz rok. »Pustite to,« je hitel, »utegnili bi list zamazati ali raztrgati, tega pa ne maram. Ali ne priča že moja zunanjost, da sem človek, ki je svojega posla vajen? Ti moji obiski nieo prvi!«
»Toda so poslednjil« je rekel glasno orožnik, ki je tisti hip stopil iz kamre.
Joj, kako je potepuh zardel in spet prebledel, ko je zagledal kar dva orožnika pred seboj. Imenitno ga je bilo gledati, kako so se mu tresle hlačice. Od osuplosti se niti braniti ni mogel in orožnika sta ga hitro uklenila. Šli smo na orožniško postajo. Jaz sem bil glavna priča in ne malo imenitnega sem se počutil, ko smo korakali skozi vas. Saj sem bil vendar jaz tisti, ki je sleparja razkrinkal in ujel. Ljudje so stali na pragih in se pomenkovali:
»Pa vendar ta kontrolor* ni bil pravi.«
»Seveda ne. Neumni smo bili, ker smo mu verjeli. Janez je že večkrat rekel, naj ne nasedamo tujcem.«
»Saj je imel neko pisanje.«
»Pa ni bilo pravo. Samo kazal ga je, iz rok ga Pa ni dal.«
»In Janez ga je ujel.«
»Janez, Janez. Ta je ptič!«
Zares sem bil upravičeno ponosen na.se!
Na orožniški postaji so lopovu odvzeli aktovko. v njej je imel namašene časopise in vsoto denarja ki ga je prigoljufal. Ljudje bodo torej ven-
na jajčnike in ureja njihovo delovanje. — Čislani so janeževi bonboni proti kašlju, hripavosti, bolečinam v grlu itd.
Korenje.
Tudi korenje ali mrkva (Dancus carota) spada v skupino prastarih kulturnih rastlin, ki so bile že v starem veku znane in čislane zaradi svoje hranilne, nasladilne in zdravilne vrednosti. — Mrkva raste divje po suhih travnikih, kjer je tako kakor kumina kvaren plevel, ker ima trdo, olesenelo steblo in malo listja ter daje zato le slabo krmo in še te malo. — Goji se zelo mnogo po poljih, kjer ima dolgo in debelo, mesnato korenino, ki je užitna in se izkorišča posebno kot živinska krma. — V ljudskem zdravilstvu se divje in gojeno korenje že od davnih časov uporablja v različnih boleznih. Koren divje mrkve služi največ kot sredstvo, ki žene na vodo, čisti maternico po porodu, jača spolni nagon itd., še obilnejša pa je raba sajene (kulturne) mrkve, ki ima mesnat koren bledorumene ali rumeno-rdeče barve. Ta vsebuje razne hranilne snovi, rudnine (zlasti kalij) in posebno mnogo vitaminov (A, B, C). Rdečkasto barvilo (karotin) je po novejših preiskavah istovetno z vitaminom A. Zaradi vitaminov se priporoča uživanje svežega korenja (dobro sprano in ostrgano ali pa zdrobljeno v kašo), kar je zdravilno posebno za otroke. — Korenje kot zdravilo pospešuje izločanje sluza, odstranjuje črevesne gliste (črve), žene na vodo, odpira tek, zdravi izpuščaje (čire) in rane, vnetje v vratu, otrokom preganja z lic bledico, zdravi angleško bolezen (rahitido), kronične motnje v .želodcu in črevesju itd. Čezmerno uživanje korenja pa dela kožo na licih rumenkasto. Uporablja se tudi kuhano v obliki kaše in soka. — Zoper gliste je priporočljivo, da se sveže korenje dobro nastrga ali zmelje, pomeša z janežem in s smetano ter tako pripravljeno nudi otrokom dvakrat ali trikrat na dan. — Kot začimba se dodaja korenje mesni in zelenjadni juhi ter prikuham. — V zdravilstvu se uporabljajo tudi plodovi, ki odstranjujejo vetrove, ženejo na vodo, lečijo histerijo, vodeničnost itd.
dar dobili svoj težko prisluženi denar nazaj. To mi je bilo še v največje zadoščenje, saj le predobro vem, kako revni so naši ljudje in kako malo jim dajejo njihove gorice.
Moj ugled v vasi je zelo zrastel, odkar se mi je posrečilo pretentati tistega preklicanega sleparja. Ta zdaj uživa zasluženo plačilo v mestnem zaporu in upam, da mu ne bodo odmerili premajhne kazni. V zadnjih dneh so me trije gospodarji povabili na dom. Dva od teh še nista zavarovana. Ali ni to že lep uspeh? To je samo zato, ker sem ljudstvo prepričal, da mu Vzajemna ne bo nikoli pošiljala na vrat takih ,kontrolorjev‘,
*
Dragi moj dnevnik, zopet se nekaj mesecev nisva videla. V tem času sem marsikaj storil, da razširim krog članov Vzajemne. Ne morem reči, da se mi je povsod posrečilo. Ljudje so za čudo trmasti in svojeglavni. Ne verjamejo in ne verjamejo, čeprav jim pokažeš stvar čisto na dlani. In tožijo, da ni denarja, posebno spomladi ne, ko kmet nima česa prodati in mora večinoma še živež kupovati. Še žita za kruh zmanjka, ker naša brda rodijo največ ječmen in oves. Rž in pšenica sta redki, zato je bel kruh na mizi samo ob nedeljah. To je res, čisto res. In vendar bi skoraj v vsaki hiši spravili skupaj stotak ali dva na leto in plačali zavarovanje. Videl sem že mnogokrat, kako naši ljudje često slabo gospodarijo z denarjem. Lani je bila v sosednji fari tombola in ljudje so kar drli tja. Temu bi končno ne oporekal, saj so naša društva tudi potrebna podpore. Toda, ali mislite da so podprli društvo? Prav malo. Vsak si je kupil tablico ali dve, nekateri pa sploh nič. Pač pa so po končani tomboli ostali na vrtni veselici in se vračali pozno ponoči domov Pomagali so torej samo gostilničarju, ki je skrbel za jedačo in pijačo. Prepričan sem, da je marsikdo pustil tam stotak, ki si ga je težko prislužil in ki ga za zavarovalnico nima in nima. Pa to ni edino. Koliko denarja zaigrajo možaki ob nedeljskih popoldnevih po zidanicah! Ali si res ne znajo najti boljše zabave. Stari očanci so si zapalili vivčke in so se pomenkovali. Danes pa kvartajo! Morda mi bo kdo očital starokopitnost, toda prav nasprotne je res. Spoznavam sodobne potrebe ljudstva in prav zato mi je žal, ker je vdano razvadam, ki mu nikakor ne morejo koristiti. Zavarovanje je še danes neka-
Pri zemljepisni uri. Učitelj: »Kaj je to otok?« — Učenec: »Otok je del zemlje, ki je obkrožena z morjem.« — Učitelj: »Dobro. A kaj je pob otok?« — Učenec: »Polovica otoka.«
Uspeh zdravilišča. Kolenčeva: »Veš, tu sem sedaj v zdravilišču in upam, da se bom vendar enkrat znebila protina.« — Lisjakova: »Pa tvoja hčerka, je tudi tu?« — Kolenčeva: »Da, tudi ona je tu in upam, da se bom znebila tudi nje.«
Bolha in pečenka. Stric: »Betka, kaj misliš, da je najboljše?« — Betka: »Bolha!« — Stric: »Bolha? Zakaj pa ta?« — Betka: »Kadar naša Mica je pečenko, si vedno oblizne prste, potem ko jo je snedla. Kadar pa hoče stisniti bolho, si pa prste vedno prej oblizne.«
«I* «l* <!> »JV	«2* *2* «1* +1* «1* *1* vt*
*4*	rji rji rji rji rji rji rji rji rji
Jzjava
üepo se zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici, oddelku parila s, Ljubljana, za izplačilo 38 lir leroproslitev enomesečnega prispevka ob rojstvu najinega sinčka Jožkola.
poleg posmrlninskega zavarovanja, pri katerem sva zavarovana že tri leta, sva se sedaj oba z ženo zavarovala še za doživetje. Karitas vsem toplo priporočava.
Podgorica, 14. novembra 1941.
Križman 3anez in Mar'ja s*r*
Podgorica
Židinjska obramba. Sara je posodila sosedi Raheli leseno kad. Rahela je vrnila kad vso raz-klamotano. Stvar je prišla pred sodnika. Rahela se je takole branila: »Vse, kar trdi Sara je gola laž, predvsem gola laž. Povedala vam bom čisto resnico. Najprej morate vedeti, da mi Sara ni dala nikake kadi in jaz kadi še nikdar videla nisem. Potem pa: Ko mi je Sara kad izročila, je bila kad že razklamotana. In končno: Ko sem Sari kad vrnila, je bila kad cela in nepoškodovana.«
Trgovci! Oglašujte v »Naši moči« I
Napačno je razumela. Gospodinja:	»Hanka,
ali niste videli, če ima mesar svinjske noge.« —* Služkinja: »Ne, nisem, je bil obut.«
Ne spada v pehoto. Poročnik gre po ulici poleg hodnika za pešce. Prometni redar ga opomni: »Oprostite, gospod poročnik, tamle je hod-< nik za pešce.« — Poročnik: »Hvala, prijatelj, a: jaz sem topničar.«
V letovišču. Koščak je najel sobo v letovi-i škem hotelu. Zvečer nikakor ni mogel zaspati. Prižge luč in opazi na steni poleg postelje nekaj temnega. Pokliče vratarja: »Čujte, poglejte, kaj neki je to na steni?« — Vratar: »Udarite po steni. Če odleti, je muha; če odskoči, je bolha; če pa ostane mirno, je gotovo stenica.«
Vaše zavarovanje poteka.
Ali ste se že oglasili pri zastopniku Vzajemne zaradi obnovitve?
Kako postaneš gospod? Pašič je imel slugo, ki je podedoval veliko premoženje in hotel nato postati gospod. Pašič: »Kaj misliš, ovaj, storiti s tolikim denarjem?« — Sluga: »Rad bi postal velik gospod, da bi lahko občeval v družbi z visokimi gospodi in živci kakor oni. A ne vcpN kaj moram napraviti, da to postanem.« — Pašič: »Ti si teslo! Jaz bi si na tvojem mestu nikdar, ne želel kaj takega. Če pa že hočeš postati gospod, napravi takole: Kupi si frak in bele rokavice, drži jezik za zobmi, da ljudje ne bodo žili, da si tepec, a glavo in nos nosi čim bolj visoko. Vidiš, ovaj, to je dovolj, da postaneš go« " spod.«	I
terim našim kmetom >peto kolo«, nepotrebno breme, ki si ga nočejo naložiti.
Nekateri so, seveda, drugačni. To so zlasti mlajši gospodarji, ki so tudi sicer napredni. Marsikateri ima nova poslopja, gospodarske stroje in se zaveda, kakšno nepopravljivo škodo bi imel, če bi mu požar uničil njegov dolgoletni trud. Ti se ne branijo zavarovanja, boje se samo prevelikih dajatev.
Trdo ledino orjem in včasih mislim, da se bo plug zlomil in obtičal sredi grude. Toda ne more biti drugače. Prvi orači na polju domačega zavarovalstva so naleteli še na dosti večje težave. Premagali so jih — in tako ima danes Vzajemna okrog sebe ogromno družino zavarovancev. In koliko sem s svojim delom prispeval k njej? Nič še, skoraj nič. Toda bom, o tem prav nič ne dvomim. S silo premagam svojo omahljivo voljo in preženem malodušnost iz srca.
Nekam sem zašel, moj dragi dnevnik. Ne pišem tega, kar sem prvotno nameraval. Toda tudi to, kar sem napisal, mi leži in teži na duši. Pa naj se povrnem k temu, kar sem prvotno nameraval pisati.
Pri Čadežu v vasi se je nastanil agent neke tuje zavarovalnice. Gostilničar je prvi dan govoril, da je ,nobel“ gospod in izbirčen. Zadnje čase sem ga pa tudi jaz večkrat videl. Proti požaru ne zavaruje, ampak išče ljudi za življenjsko zavarovanje. Mimogrede omenim, da sem tudi jaz zastopnik Karitas-zavarovanja, pa sem doslej pridobil komaj tri osebe. Ta agent je pa menda sklenil že precej zavarovanj. Zavaruje za poljubno vsoto in pod prav ugodnimi pogoji. Premije so celo nižje, kot jih more predpisati Karitas. Tega človeka ne razumem. Nekdo bo pri takem delu gotovo oškodovan: zavarovalnica ali pa ljudstvo. Bojim se, močno bojim, da bo zadnje res. Zavaruje vse brez izjeme. Tu ni nikakih zdravniških preiskav, nikake natančnosti. V življenjsko zavarovanje je sprejel celo Klančarjevo Nežo, ki ima že 70 let in hodi z dvema palicama. Karitas bi jo sprejela kvečjemu za pogrebnino in še to s precejšnjo premijo.
Razumljivo je, da se je s tem ravnanjem ljudstvu močno prikupil. Marsikdo, ki me je prej rad videl, me zdaj kar nekako postrani gleda. Mimogrede sem se zaradi tega človeka zapletel že v malo sitnost. Nekje so mi pripovedovali o tem in menili:
»Ce ta zavarovalnica lahko dela tako poceni, zakaj pa Vzajemna noče? To se pravi, da Vzajemna zahteva preveč dobička.«
Razložil sem jim, kakšen riziko prevzame zavarovalnica pri vsakem zavarovanju in na koncu sem omenil:
»Dvomim, da bi zavarovalnica, ki jo zastopa ta človek, delala res na pošteni podlagi.«
Nekdo, ki me je slišal, je te besede ,gospodu“ precej nesel na ušesa. Cez dva dni sem dobil pismo od advokata iz mesta. V pismu me poziva, naj prekličem žaljivke, sicer se bom zagovarjal pred sodiščem. Kaj sem hotel? Poravnal sem opomin-ske stroške in objavil preklic v manj znanegi tedniku, da ga je bralo čim manj ljudi. List sem dostavil razžaljenemu agentu na dom in videti je, da mu to zadostuje, ker me pusti čisto v miru. Prav nič se ne razburjam zaradi tega dogodka, dasi mi je bilo prve dni nekoliko neprijetno. Navadil sem se čakanja; dveh lastnosti, ki sta zastopniku najbolj potrebni. Prepričan sem, da bo prišel dan, ko bodo vaščani spoznali, da so pri tem človeku nasedli. To ne bi bilo prvo spoznanje te vrste. Ali se bodo kdaj naučili tega, da bodo verjeli domačemu človeku in ne več priliznjenim tujcem? Le zakaj je kmečki človek tako lahkoveren, da se lovi na lepe besede gosposkega premetenca, kakor muhe na med? Ali bo kdaj bolje?	(Nadaljevanje.)
Navihanka. Metka: »Mamica, če mi daš jabolko, ti pokažem nekaj, česar še nikoli nisi videla.« — Mama: »Na, tu imaš, da bo enkrat mir. Kaj mi bos pa pokazala?« — Metka (ko je jabolko snedla): »Vidiš, tele pečke, ki je bila v jabolku, nisi še nikoli videla.«
Kako vloviš kamelo? V puščavski pesek zasadi šivanko. Poleg nje položi sveto pismo, odprto na strani, kjer piše, da pride težje bogatin v nebesa kot kamela skozi šivankino uho. Ko pride kamela, prečita ta stavek. Iz radovednosti nato poskuša, da bi se prerila skozi šivankino uho. Z veliko težavo se rine skozi. Ko se zrine toliko, da ostane samo še njen rep na tej strani, hitro priskoči in napravi iz repa vozel. Sedaj kamela ne more naprej in lahko jo ujameš.
Skrivnosten opravek. Na postaji stoji vlak, pripravljen za odhod. Star železničar stopa od kolesa do kolesa in udarja s kladivom po njih. Neki potnik vpraša; »Ali že dolgo vršite ta posel?« — Železničar: »Ravno 40 let je bilo na sv. Roka dan.« — Potnik: »Pa zakaj prav za prav tolčete po kolesih?« — Železničar: »Odkrito vam povem, ne vem. Ko sem pred 40 leti dobil to zaposlitev, sem vedel, kasneje mi je pa čisto padlo iz spomina.«
Neprimeren poklic za to vlogo. Nekje so sklenili uprizoriti »Pasijon«. V gledališkem odseku je sodeloval tudi tamkajnji davkar, ki ga pa ljudstvo zaradi prevelike službene vneme ni kaj prida maralo. Davkar je igral v »Pasijonu« vlogo Kristusa. Ko se je pri prvi predstavi pojavil v prizoru pred Pilatom, je začela vsa dvorana kričati: »Križaj ga! Križaj ga!«
Gospa in berač. Gospa: »Tukaj imate malenkost. Hudo je pač, ko ste hromi. A tolažite se, da je še veliko huje biti slep.« — Berač: »O vem, vem! Ko sem bil slep, so mi ljudje metali v klobuk ponarejen denar.«
Ali ste že zavarovali zoper požar tudi pohištvo, obleko, vozove?
Zanimivo predavanje. Gospodična: »Cula sem, gospod profesor, da boste jutri predavali v Prosvetni zvezi. Ali smem vedeti, o čem boste govorili.« — Profesor: »O človeku v ledeni dobi.« — Gospodična: »Res? Nisem vedela, da se tudi vi pečate z zimskim športom.«
Zadnje sredstvo. Znamenita pisateljica Selma Lagerlöf se je na stara leta naselila v mali vili na nekem hribu. Nekoč jo je obiskal eden njenih prijateljev. Obilen gospod se je na poti v hrib krepko upehal in dejal pisateljici: »Strašno visoko stanujete. Ali se ne mislite preseliti v dolino?« — Pisateljica: »Ne. Veste, to je namreč edino in zadnje sredstvo, s katerim. morem še doseči, da komu zaradi mene tolče srce.«
Sultanova oblast. Sultan Mehmed se sprehaja po polju. Naleti na bornega kmetiča, ki počiva na robu njive in se oteplje muh. Sultanu se kmetič zasmili in pravi: »Kaj želiš, da ti naredim?« — Kmetič: »A kdo si ti?« — Sultan: »Sultan sem in ti lahko izpolnim vsako željo.« — Kmetič: »Odredi temle muham, naj me pustijo na miru!« — Sultan: »To pa ni v moji oblasti.« — Kmetič: »No, ti si mi lep Sultan, če še muham ne moreš ukazovati!«
Izložbena okna in drugo steklo zavarujemo zoper škodo po razbitju
Milil ARJI
Povest iz notranjskih hribov. Spisal Ivan Čampa.
(Nadaljevanje.)
»Kaj če tisto! To so le besede! Če se bo Marjetka poročila, se bo tako, da bo prav zanjo in za tistega, ki jo bo vzel. Pri Kožuharju pa prav gotovo ne bo gospodinjila. Toliko je že pametna,« je hitela pojasnjevati Volčjanovka, ki so jo Štentičevkine besede zbodle prav v srce.
Kar kmalu se je potem poslovila od Katre. Ni ji hotela še naprej razlagati, kako in kaj. Saj je dovolj, da sama ve resnico, za ljudi je pa tako in tako vseeno. Saj ne znajo drugega kakor govoriti neumnosti.
Pot čez Grižo je bila dokaj dolga, vendar je skrbna ženica tako hitela, da je bila prej ko v dobrih treh četrtih ure že pri hčeri.
Dobila jo je v kuhinji za štedilnikom. Ročno je prekladala velike lonce in beli predpasnik ji je tako pristojal k razgretemu licu, da je še mati sama . obstrmela nad hčerkino lepoto.
Prav prijazno sta se pozdravili. Bili sta sami v kuhinji in sta govorili o vseh mogočih stvareh. Samo tisto poglavitno, zastran česa je mati prav za prav prišla, ji ni in ni hotelo z jezika.
»Korenov France je naročil, da naj te pozdravim!« je nazadnje povedala Volčjanovka, čeprav ni bilo res. Na ta način je mislila, da bo kaj sprožila in bo hči sama začela govoriti, kar si mati ni upala
»Res, kako pa to? Kje ste ga pa dobili? To je pa res lepo od njega, da se me spomni,« je bila Marjetka v zadregi.
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
»I, spomni, spomni? Saj sem slišala, da sta si dala besede.«
»Bežite, bežite, kje je še tisto!« se je branila Marjetka in kar videlo se je, kako bi rada zasukala pogovor na drugo stran.
Volčjanovka si ni več upala bezati v to gnezdo. To pa je le še omenila Marjetki, da ljudje tako čudno govore o njej in Kožuharjevem sinu.
»Kristus! Se to!« Zdaj pa se je morala Marjetka prisrčno nasmejati. Bog jim še daj kapljo! No, če drugega nimajo, naj kar govore! Saj drugega tako ne znajo, kakor obrekovati poštene ljudi. Mati, kar lepo mirni bodite in nič si ne storite iz teh besed. Že vem, kaj delam in vem tudi to, kaj se sme in kaj se ne.«
Marjetine besede pa so zvenele tako prepričevalno, da so mater popolnoma potolažile. Za trdno je sklenila, da ne bo več dala na take in podobne govorice in namigavanja, ki jih je danes slišala od Štentičevke. Ljudje so zlobni in vedno gledajo, kako bodo povedali kaj takega, da bodo ranili siromaka.
Precej čez poldne je ostala mati pri hčeri. Le-ta ji je postregla z obilnim in dobrim kosilom. Kozarec vina, ki ji ga je tudi ponudila, jo je tako pogrel okrog srca, da je bila na moč prijazna tudi s Kožuharjem in njegovim sinom, ki sta tudi jedla v kuhinji. Preden je odšla, je vrgla ponovno pogled na Kožuharjevega sina in priznati si je morala, da je res prav čeden fant. Vendar je to ni zdaj več vznemirjalo.
Okrog poldneva je začela čez Pogačo pihati mrzla burja, ki ni obetala nič dobrega. Kar nenadoma je popila megle in začela zganjati oblake, ki so se v velikih višinah še tepli z jugom.
Volčjanovka je vse to opazila šele zdaj, ko ji je burja brila v obraz in ji zadrževala korak. Tako hladno je postalo, da si je ogrnila ruto. Ko-
maj pa se je dobro začela spenjati od Police proti vrhu, je nenadoma začelo izpod neba padati drobno babje pšeno, ki je bilo spočetka redko in drobno, potem pa je postajalo vse debelejše in gostejše. Burja je tulila vedno bolj in prej ko se je Volčjanovka zavedela, je stala sredi najhujšega viharja. Dežnika si ni upala razpeti, zakaj bala se je, da ji ga obrne burja, nazaj pa ji tudi ni kazalo iti več, ker je bila že prav pod vrhom.
Stiskala se je v volneno ruto in skrivala obraz pred sodro, ki je ščemeče udarila, kjer je našla na koži mesto Ker je ženica računala, da bo nevihta kmalu minila, se je stisnila pod košat bor ob poti in čakala. Nevihte pa kar ni hotelo biti konec. Sodre je bilo že toliko, da je bilo vse belo po tleh. Ko je samo za trenutek prenehala, se je Volčjanovka takoj odpravila proti domu, zakaj bilo je že pozno in bala se je noči.
Sodra se je počasi začela spreminjati v snežne kosmiče in v nekaj minutah je medlo, kakor da bi vse hotelo pasti izpod neba.
Tedaj pa je zaslišala za seboj ropotanje voza, ki se je dušilo v snegu. Ozrla se je in obstala kakor vkovana.
»Za božjo voljo, ti si, France?« je komaj iz-pregovorila, ko je zagledala na vozu Marjetkinega fanta. »Kje si se pa vzel?«
»Zob me je dajal, pa sem ga moral iti dret v Cerknico. Zdaj me je pa to muhasto vreme dobilo. Pa še Bog da sem šel, zakaj ne morem si misliti, kako bi vi hodili v takem domov,« ji je dejal, ko je ustavil voz in ji pomagal nanj, kakor da je samo ob sebi umevno.
»Se bova vsaj kaj pogovorila,« je rekel in pognal. Volčjanovka pa je hvalila Boga, da jo imela tako srečo.
(Nadaljevanje sledi.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič