DRAG. H.
Veselo na delo
Nekaj o izdetkih iz protja.
H^JH|^HjH ozimi vam je često dolg čas. Človek ne more biti ^^^^^^^^H   vedno na snegu. Časih pa snega ni in ostane samo ^li^lil   zima,   da je človek  najrajši pri peči.   In za take ^H<^W^H   prilike je najlepša zabava — delo. ^^^HHB^^P         Opozoriti vas   hoeem na prijetno in koristno
^^^^(T!!*gSfc Točno delo, ki ne zahteva mnogo znanja in ne pre* ^^MMtcieMkt velikih izdatkov. Tudi orodja ne potrebujemo kaj ^H^^S^-^ PTida- Saj pa je itak potrebno, da si nabavite vi, ki radi poizkušate, tu in tam kakšno orodje, da se vam nabere s časom zbirka najpotrebnejših pripomočkov za uspešno ročno delo.
Vem, da vsi poznate lesko. Mnogi izmed vas so jo morda že čutili. Ker pa šiba ni za človeško zdravje neogibno potrebna, bomo poizkusili uporabiti leskovko v dTUge, bolj piijetne svrhe.
Najprej morate imeti seveda oster nož ali pipec. Tega mora itak imeti vsak, ki hoče rezljati in vaditi roko in oko. Tako oboroženi se napotite v grmovje, kjeT raste leska. Menda ni treba povedati, da ne smete delati škode in rezati šib, ki so namenjene za drugo uporabo. Kdor je doma v mestu, tudi ne pojde rezat šib v javne nasade.
Za naš namen so pripravni takozvani obrastki, ki jih odrežemo brez škode. Njih debelost bodi prilično enaka debelosti kazalca. Često pa potrebujemo pri izdelkih tudi nekoliko debelejših in precej tanjših kosov. KdoT si sam ne upa zadeti pTave debelosti ali pa sam ne ve, kaj bi smel ali ne smel, naj vpraša za svet in prosi za pomoč starej« šega človeka.
Po 30 do 40 takih paličic v dolžini 50 do 60 cm povežite v butarice in jih Ba zračnem kraju vsaj nekoliko posušite. Če delamo izdelke iz popolnoma svežega protja, se ti pozneje usuše in niso več trdni. V bu= tarice povežemo protje zato, dase posamezne šibe pti sušenju ne skrive, pa tudi zatot, da se krive izravnajo.
Da boste delo laže razumeli, sem vam narisal nekaj risb. Ker je vsafc pričetek težak, bomo pričeli s prav Iahkiini izdelki. Kdor že zna uporabljati nož, tetnu bo delo prav lahko. Videl sem pa dečke, posebno v mestu, ki so najpTej' odrezali kos prsta, potem so se lotili šibe. Gotovo, da to ni potrebno. Rdeče barve si lahko pripravimo na dirug način.
Najprej bomo izdelovali količke za cvetice. Jej, kako je težko lepo odrezati količek in še težje napraviti lepo konico, ki bodi vpioena v zemljo! Le poizkusite! Navadno priTezan vrh količka je lep (1). Marsikomu bi bil pa poševno prirezan količek bolj všeč (2). Okonček
.                                                151
152
se da tudi obrobiti, pa bodi, da je pravoikoten aii poševen (3, 4). In tako vstane pred nami vrsta nalog, kako bi prirezali količek, da bi imel lepšo glavico (5—12). Gotovo si bo kdo izmed vas izmislil še kakšen način prirezovanja. Komur vse to ne zadostuje in kdor čuti v sebi večjo umetniško silo, naj se pa izkaže z boljšim delom! Kolie* kovo oglavje lahko okrasimo z vrezi (13) ali mu olupimo Jubje do belega lesa v obliki obroeka (14). Tudi lahko napraviino globlji jarek ali pa dva (15), pa tudi več, če nam je všeč. Sploh se množijo možnosti v dolgo vrsto, ki ji ob izvunljivosti ni konca (16—24).
Te vaje so nas morda že uverile, da je nož lepo orodje in rez* ljavkanje prav prijetna in koxistna zabava. A nam se hoče napredka. Kdor si doslej še ni porezal vseh prstov, lahko z nami nadaljuje. Zbijmo torej iz lepo prirezanih količkov take ali take brajdice za cvetice. Za to delo ne potrebujemo mnogo: majhno kladivce in pri« mernih, 2 do 3cm dolgih, prav tankih žrebljičev žičnikov, ki jih je za 2 ¦dinarja poln zavitek. Če so predolgi, jih zadaj s kladivom zaku« jemo, pri tem pa postavimo žrebljevo glavico na železen podstavek, n. pr. na uho sekire ali na železo iz likalnika. Take cvetične opore lahko izdelamo v mnogih oblikah (25—^28).
Časih dobite lepo razglednico, ki bi jo hoteli imeti v okvirju. Tudi v časopisih je mnogo lepih slik, ki bi bile v okrasek stene, če bi bile v okvirju. ,Pa ga napravimo! Rezati znamo že toliko, da nam vrez do svrši ali stržena ne dela več preglavice. S taikim vrezom napravimo na ogliščih pravokoten naklad, ki ima pa to slabost, da se vidi del vreza tudi še potem, ko smo položili oba kosa drugega v drugega (29 a, b). Kdor pa je junak in umetnik, naj poizkusi napraviti naklad z zajero (30 a, b), ki jako lepo spaja obe palici. Seveda je treba tako spojiti palice na vseh štirih ogliščih, kar v risbi zaradi štednje s prostorom ni naznačeno. Pri okvirjih se sploh lahko še dolgo pomudimo. Okvir* jeve stranice n. pr. podvojimo (31) ali pa jih na ogliščih vrhutega poševno prirežemo (32). Med oglišči lahko na vseh štirih stranicah pribijemo okraske iz krajših kosov (33—35). In še nekaj: v trgovini z železnino dobite lepe žrebljičke iz medenine (36, 37). S takimi žreb« Ijički se dado okviTJi in tudi drugi izdelki ptav lepo okrasiti. Le pomislite, kako!
V poslednjem času vidite posebno na železniških postajah Viseče košarice za cvetice. To ni nic novega. Take košarice sem videl že kot deoek v parkih na drevesih. A te košarice so bile iz leskovega protja in so se lepo prilegale v prirodo. Take košarice lahko obesimo tudi doma na vrtu, na verandi, ob čebelnjaku ali kjerkoli. Samo narediti jih je treba. V ta namen si preskrbimo sveder žnebeljnik (39, 40). Z njim zvrtamo v primerno prirezane paličice luknje in jih napeljiemo na žico. Napeljevanje je prav enostavno (38) ali pa s prim^rno glo«
153
boko zarezo (43), da se posamezne paličice lepše spojijo in da je med njimi manj presledka. Da se zgradba ne razdere, napravimo na žici spodaj zvitek. Za to delo pa potrebujemo kleščice s šiljastimi oeljust* mi (41), ki naitt tudi sicer često služijo pri ročnein delu. Prav je, če si nabaVimo ob priliki tudi male klešče ščipalke (42), da lahko odščip-nemo žico. Na tak način lahko zgradimo lične košarice v trikotni, četverokotni ali tudi šesterokotni in osmerokotni obliki. Košarice so lahko enakomerno široke ali pa se proti vrhu širijo in narobe. Možne so pa še tudi druge oblike (44, 45, 46). Posebnega opravka nam da pod v košaricah, ki ga na različne načine sestavimo' iz paličic in ga pribijemo na ostalo ogrodje. Posebno lepe so košarice, ki smo' jih okrasili na dnu in na spodnjih ogliščih z bingeljci. V ta namen nabe« remo v gozdu borovih storžev, ki jih nato z zgornje strani navrtamo in napeljemo skozi nje kos žice. To spodaj privijemo, da se storž ne sname, na zgornjem koncu pa napravimo kvacko in obesimo bingeljc na primerno mesto. Vzdolž na polovice preklani boravi in tudi smrečji storži služijo dobro v okrasek stTanic tia košaricah, kamor jih pri* bijemo z žrebljiči. Lepe bingeljce napxavimo tudi kar iz debelejših palic (47, 48). Take košarice obesimo z žico na primerno mesto, jih napolniino z mahom in posadimo vanje viseče cvetice.
Seveda pa s tem ni konec dela s protjem. Kogar je stvaT zanimala in veselila, bi hotel delati še in še. Saj ni treba, da bi bilo vse nare« jeno že to zimo. Nekaj še lahko ostane za prihodnje leto. Stenske poličke (49) so potrebne, da na nje postavljamo cvetične lončke, vaze s cveticami ali svetilnico itd. Za take poličke si inoramo prirezati pri* merno kvadratično, pravokotno ali polkrožno deščioo. Tudi se moramo priučiti dTUgačnemu spajanju palic (51, 54). Iz razklanih šib moramo napraviti lepo ograjo, da je zavarovan dotični predlnet, ki ga posta* vimo na poličko. Polovične (razklane) letvice so lahko spodaj pri< ostrene (52). Za lepše izdelke (53) moramo tudi ograjo bolj okrasiti in letvice lepše prirezati (55, 57). Tudi v tem je lastna domišljija naj* boljši učitelj. Letvioe na ograji lahko pTepašerno1 s tanjšo šibo, ki smo jo preklali vzdolž. To je že zaradi tega potrebtio, da se ne vidijo žrebljiči, ki smo z njimi pribijali letvice za ograjo. Da lahko stenske poličke primerno okrasimo z medeninastimi žrebljički, je uinljivo samo ob sebi. Samo imeti jih inoTamo!
Prav čedne so manjše mizioe za cvetice. Seveda pa moramo v ta namen vzeti precej suho in debelejše protje (56). V okrasek pribijemo na primernih mestih krožne in eliptidne kolobarje. Te najlaže upog* nemo, dokler so šibe še sveže. Tako upognjenie zvežemo z vrvco, jih posušimo in šele pozneje spojimo s poševnim nakladom (58). Za spajanje poševnih opor je posebno važna tako zvana stopinja (59,, 60).
154
Kdor misli, da je s tem vrsta izdelkov iz protja pri koncu, se jako moti. Domišljija lahko ustvari še marsikaj. Vsega tudi jaz sam ne vem in tudi nočem povedati. Za danes sem povedal dosti. Le mislite še sami! Pa nekaj: vsi izdelki iz protja so veliko lepši, oe jih prevlečemo končno z lakom. Tega dobite za prav mal denar pri trgovcu z barvami.
Za uporabo mu morate priliti majhno količino terpentina, da se prej posuši in da ni plesk predebel. Končno pomislite še nekaj: Ali bi belih zarez na protju ne mogli pobarvati v narodnih barvah? Samo po luibju mi ne barvajte in ne zlatite! To ni lepo!