OBZORJA STROKE - GRADIVO
zgodbe vsakdana
POGOVOR Z DUHOM
Moja sošolka Breda je imela V osnovni šoli najboljšo prijateljici >. ki (t i mirta v osmem razredu. Nekaj mesecev po njeni smrti so se zbrale sošolke pri Bredi domà. Pogovor je nanese! na umrlo sošolko in odločile so se, da jo bodo poklicale. N'a sredo sobe so pt »stavile jogurt ni lonček in papir, na katerega M> napisale na eno stran DA. na drugo pa NT. Sedle so okrog lončka ki so ga postavile na papir in začele razmišljati o tisti st iši,lki Ko so začutile, da je njen duh z njimi, je Breda začela spraševati: Mi.si dober duh?' In kozarček je odgovoril: "Da". I lalje je spraševala Breda: "Ali si duh, ki ga poznamo?" - "Da" In tako naprej, dokler se ni izkazalo, da je to duh njihove sošolke Med drugim je Breda, ki si je želela iti na kont en skupine Guns il' l<(»ses vprašala, če se ji bo Želja izpolnila kozarček se |e premaknil na DA, m v resnici te Sla pozneje na i a koncert \ \emči|i ».Koso izčrpale že vse teme. ki so jih trenili no zanimale, si j \ prasale. če bodo kakšne posledice zaradi te seunse. Vi lo vprašanje se je kožar ek postavil na NE. Na zatlnie te Breda v prasala. če lahko sošolko še ktlaj pokliče in i »tlgov«>r je bil zopet: "Ne".
Na koncu takih scans je navada, da ki izarček razbijejo Ko pa je ti »krat ena > >tl si >ši »lk udarila po kozarčku se je razletel na lisoč koščkov po celi sobi Od takrat naprej ima Breda v preprogi odtiS tega kozarčka, kot da bi bil vžgan vanjo
Risba:
Tamara
Korošec.
Risba: Tamara Korošec
(Zapisala Veronika Krope/', gimnazijko. ijuhi/ana 1997)
ŠE ENA O DUHU
soiodnica. ki jt- v svojem 93. letu (rojena je bila na Martinovi ■ v zadnjem letu prejšnjega stoletja) uspešno prestala operacijo po zlomu kolka, se je morala, kljub za njena leta presenetljivo dobri rehabilitaciji, preseliti y dom za upokojence. Dollej je živela v skupnem gospodinjstvi! s svojo Štiri leta mlajši» sesiii i. v se i>d druge svetovne vojne dalje, ko sta obe ostali vdovi. Po prihodu v dom se je hitro vživ ela v novo okolje iu nov način življenja. Večkrat se je rada pohvalila, tla je prvo leto po prihodu v tlom na novoletni zabavi plesala še ua inv alidskem vozičku, naslednje leto pa le s pomočjo bergle.
< )b enem izmed obiskov mi je vsa vesela pripovedovala o
svojih nedavnih, Sicer nič kaj prijetnih sanjah, kipa so se zanjo dobro končale in so se fi v živo vtisnile v spomin. V sanjah j'5 je namreč obiskala neka žena v belem in jo prav lepo vabila, naj gre z njo. Takoj je ugotovila, tla je to smrt, zato jo je brž začeta odganjali, rekoč, naj jo pusti pri miru. tla bi rada izživela, tla noče še umreti I11 smrt jo je res pustila rta miru in odšla. Naslednje jutro pa je izvedela, tla je umrl eden izmed varovancev doma z njenega nadstropja
(zapisala Mojca Račič Simončič, hililiotekarka na OEl/č Ljubljana 1996)
66
GLASNIK SED 37/1 997, št. 1 "2
A